262
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Ministerstvo napravlja proračune državnih dohodkov in stroškov za 1. 1876, da ga pred. loži prihodnjemu državnemu zboru. Nekateri „liberalni« časniki se zelo hudujejo nad onimi 7 milijoni gold. k{ jih za a r m a d o ministerstvo v e č zahteva memo lani. Če manj je Avstrija močna, tem bolj je v pesteh Bismar-kovih: to je teh ljudi parola!
— Ker mesarji in peki prenapenjajo ceno mesd in kruha, namerava Dunajski magistrat zopet vpeljati tarifo za meso in kruh.
v
Cesko. Iz Prage. — Na tukajšnjem vseučilišču je med profesorji 14 Prusov in 3 Judje! No , ljuba naša Avstrija postaja čedalje bolj pruska in judovska!
Ogersko. — Zbor Ogerski se začne 28. dne t. m. tukaj 4. dni po Hrvaškem in to zato, da more ta izvoliti poslance v Ogerski zbor. — Deak se je za zmirom odpovedal parlamentaričnemu življenju; popustile so ga moči telesne in duševne.
Ercegovina. — Punt,   ki je skonča bil le v enem kraju, se je po nekaterih za upornike ugodnih praskah in vsled Turške  krvoločnosti  razširil  od   Nevesinja, kjer je  Ljubibratič   s Sumljaci   in Zubčani   popolnoma potolkel Turke, in od Ljubuškega do blizo Sutorine, potem od Mostara do dolenje Ercegovine,  to  je  skoro pet   dni   daljave.    Tudi   okraji   okoli   Crnegore   so   se vzdignili.   Turške vojne je največ okoli Nevesinja, Mostara in Stoca,  namreč 4000 mož,   ki prav nečloveško ravnajo z zasačenimi uporniki. Zapalili so tudi Dračevo in Doljane  in pomorili vse, kar so vjeli.    V Dalmacijo zahajajo čedalje   veče  čete begunov.    Reve tih sirot so nepopisljive. — Sosedne dežele so se že jele brigati za dogodbe v Turčiji in knez Rumunski se je podal na   I Dunaj,  kjer  se   bo sešel  z Grškim kraljem in Srb-   I s kim knezom,   kateri je podal se že pred njim Jje in   I ž njim polkovnik Zach in major Jankovič; tudi Črnogorski knez bo šel na Dunaj.    Tedaj je brez dvorna* da se bo na Dunaj i pričelo rešenje iztočnega vprašanja. Oficijozna „Presse" očita Turkom, da, če jim Avstrija ne bo pomagala, so tega le sami krivi, ker niso bili v stanu zadušiti prve ustaje. — Iz Trebinja je moral po* begniti pred Turško silo celć Avstrijsko-Ogerski konzul   I Derčevič,  zakaj,   še  ne vemo na tanko.    Zvedeli smo,   I da so Turčini starčeka očeta Karaula črtili zato ,   ker ]*  I na čelu deputacije siromaških kmetov katoličanov prišel poklonit se našemu cesarju kot katoliškemu vladarju v Dalmacijo.    Od one dobe   so   ga Turčini   hudo  gledali in pri prvi priliki ga umorili.    Ni čuda,   da  pri   vsei tem uporniki vzbujajo čedalje   več simpatij med sosednimi jim srečnejšimi brati.                                              .
Egipčansko.   —   Kralj namestnik  je   vpeljal z^aj tudi gregorijansko (navadno) pratiko.                                I