43 G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 ∗ Saša Babič, dr. literarnih ved, podoktorska raziskovalka, Estonski literarni muzej, Vanemuise 42, Tartu, Estonija; sasa.babic@zrc-sazu.si. Razglabljanja Saša Babič* Folklorna uganka in barve V slovenskem prostoru je prva znana definicija uganke ob- javljena v delu Marka Pohlina. Po njegovem razumevanju je uganka ʃavitu povedana beseda, ali zhudnu, inu use drugaz- hi, koker je samu na sebi, poʃavlenu praʃhanje, kati- ru se skus eno ʃakryto pergliho ʃdej s’to, ʃdej is uno rezhjo, najprejpernese, inu, de be se reʃloʃhilu, inu uganilu, gorida, zhasi ʃatu: de be se kaj k’pridnemu, uku: zhasi k’ ʃbrihtanju te pamete: zhasi k’ potreb- nemu reʃveselenju tega serza is ugank vonuʃelu. (Pohlin 1788: 4)2 Alojzij Bolhar3 je s svojo definicijo uganke že bolj natančen: 2 Avtoričin prepis v sodoben knjižni jezik: »Zavito povedana beseda, ali čudno in vse drugače, kakor je samo na sebi postavljeno vpra- šanje, ki se skozi zakrito primero zdaj s to, zdaj z ono rečjo opiše in razloži, da bi se uganilo: včasih kot dodatek pouku, včasih za tre- niranje bistrosti, včasih za zabavo« (Pohlin 1788: 4). 3 V mojem članku ‚Uganka v časovnem prerezu‘ (Babič 2014) je na- vedeno gradivo ugank napačno avtorizirano kot rokopisno gradivo Nika Kureta. Po poznejših poizvedbah se je izkazalo, da je gradivo ugank za objavo pripravljal Alojzij Bolhar. Inštitut za slovensko na- rodopisje ZRC SAZU je dolga leta hranil le del tega gradiva (uvod), po prejemu zapuščine Milka Matičetovega pa je gradivo v celoti dos- topno v arhivu inštituta. Zvrst narodnega pregovora ali reka, ki v vezani ali nevezani besedi podaja misel, predmet, opravilo ali dogodek, pa le v osnovnih značilnostih in elemen- tih, največkrat v obliki alegorij ali metafor z name- nom, da se izsili domišljav in čim bolj pravilen od- govor. (Bolhar b. n. l: 2) Bolhar uganke razdeli na narodne in pesniške, med naro- dnimi pa loči prave uganke (navadno v verzih ali v ritmič- nem izrazu), za katere so značilne alegorije in metafore, in zastavice (kratke vprašalnice), za katere so značilni dvo- smiselnost, besedna igra, opažanja podobnih elementov dveh predmetov ipd. Zastavice danes imenujemo šaljiva vprašanja. Več pozornosti sem ugankam posvetila v knjigi o sloven- skih folklornih obrazcih (Babič 2015, glej tudi 2014). V obravnavi sem se oprla predvsem na opredelitev in katego- rizacijo ugank po Anikki Kaivola-Bregenhøj (2001: 9). Po njej je folklorna uganka tradicionalen, stalen izraz z dvo- delno strukturo: opisom/vprašanjem in navideznim proti- slovjem/odgovorom. Zaradi svoje dvodelne strukture je opredeljena kot dialoški žanr z vsaj dvema udeležencema: tistim, ki postavlja vprašanje, in tistim(i), ki odgovarja(jo), kar je posledica tekmovalnega odnosa med udeleženci. Za razliko od avtorske folklorna uganka večinoma ne vsebuje rim, metaforični opis pa je ena od glavnih in njenih najbolj prepoznavnih lastnosti, medtem ko je odgovor nemetafo- rično enobesedno ali krajše besednozvezno poimenovanje. Folklorno uganko razdelimo na več različnih tipov, ki se razlikujejo po namenu uganjevanja, vsebini in/ali obliki: Izvleček: Folklorni žanri, vključno z najkrajšimi oblikami, vse- bujejo in hranijo kulturne kazalce, koncepte in metafore, ki ka- žejo na globlje vsebine in ravni kulturne dediščine. Pogosto so ti izraženi v podrobnostih, kot je npr. barva. Tovrstne podrobnosti, tj. barve in barvne kombinacije, izražajo družbeno dojemanje, soizgrajujejo konceptualni zemljevid in so del metaforičnega izražanja. Članek prinaša pregled, katere barve in barvne kom- binacije so uporabljene za opise in odgovore v slovenskih fol- klornih ugankah: kaj je motivacija za uporabo določene barve v uganki in za opis katerih odgovorov se uporabi ta barva, tj. kateri predmeti, živali in rastline so opisani z barvami v opisu/ vprašanju. Ključne besede: uganka, barve, slovstvena folklora, šaljiva vprašanja Abstract: Folklore genres, including minor forms of folklore, encapsulate and preserve cultural pointers, concepts, and metaphors, which are expressions of deeper cultural substrata and content. Focusing on isolated elements of folk genres can reveal the details in perception and the conceptual map, which co-creates metaphors used in a verbalised world. The focus of the article is on colours in Slovenian riddles, i.e. what are the most commonly used colours and colour combinations, what is the underlying motivation for the choice of colours, and in what contexts and for what answers the colours are used – what ob- jects and animals are described by the colours given in riddle questions. Keywords: riddle, colour, folklore, conundrums BARVE V SLOVENSKIH FOLKLORNIH UGANKAH1 Izvirni znanstveni članek | 1.01 Datum prejema: 16. 10. 2017 1 Raziskava je nastala kot del podoktorskega projekta MOBJD33 in raziskovalnega projekta IUT 22-5 v okviru sheme Mobilitas+. Pod- prla jo je Evropska Regionalna razvojna fundacija (Centre of Excel- lence of Estonian Studies – CEES TK 145). G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 44 Razglabljanja Saša Babič prava uganka, šaljivo vprašanje, seksualna uganka, sesta- vljenke, modra/katekizemska vprašanja in risana uganka (droodles) (Kaivola-Bregenhøj 2001).4 Vsi tipi uganke v metaforičnem opisu poimenujejo vsakdanje predmete in pojave, tj. sliko uganke. Opisi so zavajajoči in metaforič- ni: pojav in predmeti so opisani s primerjavami, ki imajo podobne ali enake značilnosti, vendar odgovor razkrije metaforično plat. Nekateri opisi za dodatno informacijo vsebujejo tudi poimenovanja barv in kombinacij barv. Oblike tradicionalnih ugank je na strukturni ravni v svojih učnih gradivih analiziral Arvo Krikmann (2000). Te ugan- ke je razdelil v dve skupini (Krikmann po Voolaid 2016: 74–76): 1. tiste, v katerih je osebek opredeljen, kjer je opis ekspre- sivna točka, ki jasno izrazi pomen. Gre za opisni stavek s sintaktično podlago (Hrbet ima – trebuha ne, roke ima – nog ne, lase ima – glave ne. – Kožuh.5), 2. tiste z neopredeljenim, eliptičnim osebkom, kjer manjka vsebinska orientacijska »točka« in slika temelji le na opisu dejavnosti, lastnosti, razmerja, mesta, časa, značilnosti itd. (Kaj je na pol leseno, na pol pa svinjsko? – Krtača. Kaj v lesu vzhaja? – Kruh.). V obeh skupinah najdemo poimenovanja barv za soustvar- janje opisa oziroma slike. V prvi skupini je barva pogosto uporabljena kot barva subjekta, v drugem pa zamenja su- bjekt kot opisano značilnost. Barva je lastnost predmeta. Očesu jo posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča (SSKJ). Je razlikovalna lastnost predmeta in pojava: če imamo zdrav vid, prepo- znamo predmet tudi po barvi, po njej lahko razlikujemo predmete med seboj. Barve so poleg vonja in prostora del človekove osnovne, temeljne fizične izkušnje, zato jih uvr- ščamo med osnovne domene zaznavanja okolja (Molnar 2014: 235). Hkrati pa imajo v našem življenju mnogo sim- boličnih pomenov in funkcij: vzbujajo in vplivajo na po- 4 Šaljive in seksualne uganke dandanes največkrat interpretiramo kot vice in šale, saj je njihov prvotni namen predvsem šaljivo pretentati sogovorca, ne pa sámo uganjevanje in pravi odgovor; odgovor pa je sploh pri šaljivih vprašanjih navadno banalen, lahko absurden, tudi žaljiv do določenih družbenih skupin. Modra vprašanja – Grafe- nauer (1952) jih je poimenoval katekizemske uganke – so vezana predvsem na poznavanje Biblije, zato se jih največkrat zastavlja med veroukom in verskim življenjem, tudi med šegami, ki so vezane na versko obredje (npr. pred poroko). Risane uganke se zastavljajo s sprotnim risanjem slike, uganjevalec pa mora pri uganjevanju upoš- tevati tako povedano kot narisano. Sestavljenke so značilne predv- sem za otroška šaljiva vprašanja, kjer si tematsko sledi več šaljivih vprašanj, skupaj pa tvorijo celoto. Uganke ločujemo tudi po starostnem kriteriju, in sicer na uganke za otroke, ki imajo vsebino obkrožujočega sveta, v njih ni nič moralno ali etično spornega niti ne zadevajo resnejših življenjskih vprašanj, in na uganke za odrasle z bolj kompleksnimi metaforami, ki večkrat vsebujejo parodijo in imajo širši tematski razpon, npr. spolnost, smrt, politika ipd. 5 Vsi primeri v članku so iz arhiva folklornega gradiva Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, razen če je navedeno drugače. sameznikova občutja, zbudijo domišljijo, spomine in intu- icijo, sooblikujejo estetske sodbe itd. Nina Asja Kovačev (1997: 23) trdi, da je vizualna percepcija ena od primarnih in najpomembnejših oblik človekove razpoznave realno- sti. Vizualni del lastnosti ni zgolj oblika predmeta, ampak tudi barva, ki ima globlji pomen percepcije: vpliva na psi- hološko izkušnjo in ima poleg estetske še biološko, social- no in kulturno vrednost (Kovačev 1997: 28). Barva je tako očitna lastnost vsakršnih pojavov, da so v vseh kulturah poimenovane nemetaforično; besede ozna- čujejo zgolj barvo, ki je šele pozneje dobila širši, simbolič- ni pomen. Prva poimenovanja barv so temno/črna in sve- tlo/bela, nato rdeča in šele potem sledijo rumena, zelena, modra, rjava itd. (Berlin in Kay 1991 [1969]: 4–6). Zaradi svojega pomena v življenju človeka so barve do- bile simbolni pomen tako na metaforični leksikalni ravni (npr. pregovori) kot tudi v obredjih življenjskega kroga (določena barva obrednih oblačil). Simbolna raven barv je pritegnila že precej pozornosti raziskovalcev, sploh v psiholoških obravnavah druge polovice 20. stoletja (Berlin in Kay 1991 [1969]; Kovačev 1997). Pomen barv temelji na družbenem dogovoru in primerjavi, zato so nosilke semantičnih struktur; zunaj naše zaznave je barva izključno abstrakcija, fizikalni termin za elektro- magnetna valovanja (Trstenjak 1978; Kovačev 1997: 28). Natančnejši opis predmeta z barvami doda več čustvene vsebine: človeka prisili, da prepozna in dopusti živahnejšo zapolnitev, zato imajo barve pomembno simbolno raven v vseh oblikah kulturne pojavnosti (Kovačev 1997: 31). Barve so v vseh kulturah del osnovnega sistema simbo- lov (Čeh 2005: 92). Do neke mere izražajo splošno in uni- verzalno zaznavanje sveta, vendar pa so določene barve vezane zgolj na posamezno okolje. Pomen barv in njiho- vo opazovanje v okolici sta lahko omejena tudi zgolj na površinsko raven, tj. na opis predmeta. Opisi predmetov so metaforični, hkrati pa je dana barva vedno fizični opis značilnosti odgovora, kadar opis barve izoliramo od osta- lega metaforičnega opisa. Razkritje barve v opisu je tako konkreten namig za pravi odgovor. Archer Taylor (1951) je barvam v ugankah pozornost na- menil v svoji (po mojem mnenju impresivni) primerjalni zbirki ugank. Opazil je, da zastavljalci uganke redko po- dajo barvo v opisu, ko pa jo, je ta namenjena zaključitvi, zaokrožitvi metaforičnega opisa (Taylor 1951: 623). Naj- pogosteje ima barva v uganki metonimično, torej primarno referencialno funkcijo, ki dovoljuje uporabo ene entitete, tj. barve, namesto druge (Lakoff in Johnson 1980: 36). Uganka je v celoti metaforični6 opis, saj odgovor opiše z izkušnjo od drugod in jo prenese na lastnosti in pojavnost odgovora. Taylor poudarja, da so bile barve redko upora- 6 Metafora je način predstavljanja pojava z drugačnimi (ne dobesed- nimi) izrazi/besedami, njena primarna funkcija pa je razumevanje (Lakoff in Johnson 1980: 36). G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 45 Razglabljanja Saša Babič bljene za opis ljudi ali živali (Taylor 1951: 623), pogosteje za predmete. Samostojno se barve kot opis v uganki po- javljajo izredno redko, kadar pa se, imajo v celoti meta- forično funkcijo; Taylor je našel zgolj eno tako uganko (Taylor 1951: 623). V arhivu folklornega gradiva Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU7 se tovrsten mini- malni opis pojavi zgolj v dveh primerih, pa še v teh dveh imamo usmeritvene lekseme, kar lahko interpretiramo kot razširitev minimalnih opisov: Kaj je črno gori in bel doli? – Ajdovo zrno. Črno, a v sredi belo? – Lonec in v njem mleko. Taylor (1951: 623–638) loči dve kategoriji folklornih ugank, ki vsebujejo poimenovanja barve: glede na položaj (vsepo- vsod, znotraj – zunaj, spredaj – na sredini, zgoraj – spodaj) ali časovno zaporedje (prej – potem) oziroma sta barva in dejanje kombinirana (najpogostejše kombinacije po Taylor- ju (1951) so: črna, bela, zelena, rdeča, rjava, rumena, roza). Drugo pomembno raziskavo o barvah v ugankah je objavi- la Piret Voolaid (2016). Preučevala je rabo poimenovanja barv v estonskih folklornih ugankah: pravih ugankah, šalji- vih vprašanjih in risanih ugankah. V raziskavo je vključila tudi sodobno gradivo, tj. šaljiva vprašanja o blondinkah in etnična šaljiva vprašanja, s čimer je prikazala, da so barve pomemben del ugankarske tradicije. Rezultati raziskave so pokazali, da so v estonskih ugankah najpogosteje upo- rabljene črna, bela in siva barva, medtem ko vijolična in oranžna nista uporabljeni niti enkrat (Voolaid 2016: 92). V pravih ugankah je pomen barv izražen predvsem na semantično-leksikalni ravni (podoba stereotipa in oblika vzorca), zato jih Voolaidova (2016: 74) na podlagi Krik- mannove delitve razdeli na: 1. Besedila z izraženim osebkom, ki je dopolnjen z barvo (npr. črne kokoške in rdeča jajca, črna krava, rdeče hlače), 2. Besedila z eliptičnim osebkom, ki je predstavljen z me- tonimijo aktivnosti, lastnosti, odnosov, krajev, paradoksal- nih razlik in nasprotij (Če kviško vržeš, je belo, če pa na tla spustiš, je rumeno.). Za sodobna šaljiva vprašanja je Voolaidova (2016: 98) ugotovila, da se najpogosteje omenja barva blond kot oznaka za svetlolaso in svetlopolto osebo (ta šaljiva vpra- šanja so postala popularna v drugi polovici 90. let 20. sto- letja). Barva ima pomembno vlogo tudi v absurdnih vpra- šanjih, ki se začenjajo s Kaj je …?, kot tudi v mednarodno znanih šaljivih vprašanjih s slonom v glavni vlogi. V teh je izraženo predvsem nasprotje med dvema odtenkoma (sve- tel – temen, bel – črn), ki je tudi sicer splošno razširjen mehanizem šaljivih vprašanj (Voolaid 2016: 98). Metodologija V prispevku analiziram slovenske uganke iz arhiva fol- klornega gradiva ISN ZRC SAZU. V arhivu je do zdaj 7 V nadaljevanju ISN ZRC SAZU. zbranih okrog 2000 folklornih ugank (pravih ugank in ša- ljivih vprašanj), ki še niso bile kategorizirane ali kakorko- li drugače analizirane, zato bodo v tukajšnji analizi imele prednost pred sodobnim gradivom (ki ga zbiram predvsem z intervjuji ter izpisovanjem iz časopisov, knjig in interne- ta8). Enote, ki so bile vključene v arhiv ISN ZRC SAZU in v analizo za ta članek, je inštitut pridobil predvsem z izpisovanjem iz starejših časopisov in s terenskim delom (Štrekljeva zbiralna akcija, Orlove ekipe, študentske teren- ske odprave, zbiranje gradiva posameznih sodelavcev ISN ZRC SAZU itd.). Za digitaliziranje sem jih prepisala v pro- gram Excel. Osnovne označene kategorije digitaliziranega gradiva so: vprašanje, odgovor, vir. Nekatere uganke se večkrat ponovijo – enako kot v arhivu, kjer se ista uganka ponovi v več virih. Barve sem v Excelu iskala z vpisom korena besede za bar- vo, nato pa še s prebiranjem posameznih enot. Na ta način sem skušala zajeti čim več gradiva ter ugotoviti, katere so najpogostejše barve in s katerimi predmeti se povezujejo ter kakšni sta njihova funkcija in pestrost. Poimenovanje barv v slovenskih ugankah Slovenski jezik pozna enajst osnovnih poimenovanj barv: črna, bela, rdeča, rumena, zelena, modra, rjava, vijolična, roza, oranžna, siva,9 kar ga po Brentu Berlin in Paulu Kayu (1991 [1969]: 23) uvršča na sedmo, najvišjo stopnjo razvo- ja osnovnega barvnega izrazja. Poimenovanja barv odraža- jo zaznavo okolja, ki je ubesedeno tudi v ugankah. Vendar pa je analiza slovenskih ugank iz arhiva ISN ZRC SAZU pokazala, da le približno 7 % ugank vsebuje poimenovanje barve: kategorizirala sem 115 folklornih ugank, od katerih je bilo 94 različnih. V večini ugank se barva pojavi v opisu kot vizualna lastnost in s tem vodilo k odgovoru. Le dve uganki10 sta imeli poimenovanje barve v odgovoru, pa še pri teh je šlo za zemljepisno lastno ime, tj. Rdeče morje (obakrat pisano z malo začetnico): 8 V pregledu sem analizirala le uganke, ki veljajo za folklorne in so vključene v arhiv starejšega gradiva, seveda pa poleg teh obstaja še nabor sodobnih šaljivih vprašanj, ki jih danes splošna javnost večinoma uvršča med t. i. šale. Med temi poimenovanje barve najdemo v vseh šaljivih vprašanjih o blondinkah, ki že sama po sebi vsebujejo poimenovanje barve las, tj. blond, pa v nesmiselnih šaljivih vprašanjih o slonih, muhah in različni zelenjavi (Kaj leti in se sveti? – Muha z zlatim zobom. Kaj je zeleno in je v kotu? – Kumarica, ki je užaljena.), ki jih Kaivola-Bregenhøj (2001) uvršča med t. i. pred- uganke. Med temi predugankami je tudi več poimenovanj barve v odgovoru. Edina prava uganka s poimenovanjem barve, ki sem jo zasledila med terenskim poizvedovanjem, je: Kaj je belo, ko je uma- zano? – Tabla. 9 Vrstni red navajanja barv sledi predvidenim razvojnim stopnjam barvnega izrazja po Berlinu in Kayu (1991 [1969]). 10 Obe uganki uvrščamo v podžanr modrih vprašanj, ki so vezana na Biblijo, in poimenovanja barve kot take ne moremo razumeti kot barvnega opisa odgovora. Rdeče morje je zemljepisno lastno ime, motivacija za poimenovanje ni vezana na lastnost odgovora. G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 46 Razglabljanja Saša Babič Kje (je) solnce sam enkrat sijalo? – Ondi, kjer se pred Izraelci rudeče morje zagernilo. Vodena ključavnica, lesen ključ, zverina je ušla, lovec je vjet. – Izraelci skozi rudeče morje. V arhivu ni bilo mogoče najti ugank, pri kateri bi barva v odgovoru označevala vizualno lastnost subjekta. Barva je v uganki dodaten element, ki zaokroži opis (Taylor 1961: 623). V folklornih ugankah je barva temeljni del opisa, ki hkrati pomaga in usmerja uganjevalca. Barva je nemetaforični in nesimbolični del vprašanja, je opisni del, ki je neposredno vezan na opisano. Barva je resnična lastnost v uganki opisanega predmeta/odgovora. Uganje- valcu je zato jasno, da mu je barva v vprašanju v pomoč in vodilo, verjetno pa je tudi to razlog, da poimenovanje barve redkeje najdemo v uganki: uganko, ki vsebuje poi- menovanje barve, je lažje uganiti. Barve v slovenskih ugankah se pojavljajo po podobnem principu, kot ga je pojasnjeval že Taylor (1951: 623), in sicer zaokrožujejo idejo z referenco na lastnost; kot je za estonske uganke opisala Voolaidova (2016), barva v ugan- kah nemetaforično opisuje lastnost predmeta v odgovoru: Bele kokoške izpod strehe gledajo, pa vendar so mokre? – Zobje. Rdeče hlače, belo meso, črna duša. Kaj je to? – Jabolko. Vsa krava črna, samo trebuh ima rumen? – Lonec z ma- slom. Črna kloča rudeča jajca vali? – Kotel na žerjavici. Kdo gre črn v ogenj in pride rudeč nazaj? – Železo. Hkrati pa barva nakazuje tudi spremembe ob različnih po- ložajih predmeta v razmerju znotraj – zunaj, gor – dol: Če kviško vržeš, je belo, če pa na tla spustiš, je rumeno. Kaj je to? – Jajce. Kaj je černo gori, belo pa doli? – Ajdovo zerno na mlin- skem kamnu. Prisotnost ali odsotnost barve ob določenih časih (zore- nja): Sprva belo ko sneg, potem zeleno ko trava, nazadnje rdeče ko kri? – Češnja. Veliko kakor hiša, majhno kakor miš, zeleno kakor detelja, belo kakor sneg in črno kakor oglje? – Oreh. Kombinacija barv je lahko povezana tudi z dejanjem: Jaz vem za en grad, kjer je polno r‘dečih bab. Ena črna prileti in vse venka zapodi.– Oglje v peči, omelo vse vun pomede. Kategorizacija slovenskih folklornih pravih ugank z omembo barve v opisu Pregledano gradivo ugank iz arhiva folklornega gradiva ISN ZRC SAZU, ki vsebujejo poimenovanje barve, sem razdelila glede na stavčno zgradbo (uganke, kjer je ose- bek podan, in uganke, kjer je osebek eliptičen), glede na odgovore, ki jih imajo uganke z barvo v opisu, in glede na barvo/barve v vprašanju. Te kategorizacije prikazujejo različne vidike rabe barv v ugankah. Delitev glede na stavčno zgradbo Prva raven kategorizacije je potekala po vzoru Krikman- nove delitve ugank: 1. uganke, v katerih je osebek v vprašanju izražen in nosi celotno metaforično vlogo; 1.1. uganke, v katerih je osebek podan, vendar ne nosi me- taforične vloge, temveč je le referenčni stereotip določene barve; 2. uganke, v katerih je osebek eliptičen: odgovor je opisan z dejanjem. Delitev glede na stavčno zgradbo po vzoru Krikmannove delitve ugank. 1. Večina slovenskih folklornih pravih ugank s poime- novanjem barve, 72 (tj. 62 %), sodi v prvo skupino, torej imajo definiran, izražen osebek. Barva je prilastek meta- foričnega osebka in nemetaforično vodilo k odgovoru. V vlogi osebka v vprašanju večinoma nastopajo živali, npr. črna ali bela ovca in rdeče ali črne svinje, kot metafora za več različnih predmetov manjše velikosti (moka, zobje, oglje): črna kokoš za lonec, bele kokoške za zobe, rdeča jajca za oglje, beli in rdeči vol za mlince, črna krava z belim trebuhom za lonec z maslom, rumena mačka za cer- kveno svetilko: Černa ovca vsa v ognji gori? – Zvezdna noč. Črna koklja rudeča jajca vali? – Vatljica na oglih. Kot metafora v osebku so uporabljene tudi divje živali, npr. črna vrana za plug: Črn kavran pod zemljo leti? – Plug. Precej metafor v osebku v slovenskih tradicionalnih ugan- kah je vzetih iz sveta poljedelstva, npr. belo polje za list papirja in črna semena za napisane črke: Bela njiva, černo seme, modra glava, ki ga seje. – Pisanje. Ta uganka se igra tudi z večpomenskostjo besede modra, ki pomeni tako barvo kot tudi ‚pameten‘. Večpomenskost je lahko na tem mestu tudi zavajajoča. V skupini osebkov, ki metaforično uporabijo poimenova- nje ploda, so v slovenskih tradicionalnih ugankah s poime- novanjem barve edino jabolka: Znan zan drčev, ku jima 12 belih nu 12 černih jabk. Kej je tu? – Dan. Čevelj je metonimično opisan kar s črno luknjo: Črna luknja, bel klen, z ritjo zmigne, v luknjo pertagne. – G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 47 Razglabljanja Saša Babič Obuvanje škornja. Pogosta metafora za opis oglja in omela so rdeče in črne dame, besedni zvezi črna sestra in bel brat ponazarjata dan in noč, črno dekle mlinsko kolo, črn oče lonec, črne ustnice ali brki peč, bela dama pa moko: Sestra je črna, bratec je bel, vedno sta skupaj, pa ni je ujel. – Dan in noč. Vem za dekle, ki se zmiraj pere, pa vendar zmiraj črneji postaja? – Mlinsko kolo. V ugankah s poimenovanjem barve so v vlogi osebka od oblačil poimenovani le klobuk, obleka in hlače: Na polji stoji možiček, ki ima rumeno obleko pa zeleno kapo? – Korenje. Rdeča kapca po hiši tapca. – Kokoš. Vsi imajo zelene kožuhe, samo oče ga nema. – Oreh. Kviško raste, doli kima in rdeče hlače ima? – Čebula. Črna, bela, rdeča, rumena in zelena so barve, ki se naj- pogosteje pojavljajo kot prilastek osebkom v opisih pred- metov. Pojavnost barv je naslednja: črna (10), rdeča (8), kombinacija črne in bele (7), bele in rdeče (5), bela (4) in zelena (2), vse druge barve pa najdemo le v enem primeru uganke. Poimenovanje pisan je uporabljeno zgolj enkrat, in sicer kot prilastek osebka otroci: Oče je visok, mati bodeča, otroci pa pisani? – Kostanj. Razmerja pogostosti posameznih barv v folklornih pravih ugankah z izraženim osebkom. Opisi v teh ugankah ustrezajo odgovorom, ki označu- jejo dejanja (pisanje, obuvanje, mletje moke), predmete iz vsakdanjega življenja (lonec na peči, glavnik, plug, oglje, mlin, opeka, peč ter žlica in vilice, svetilka v cerkvi, sušilnica), rastline ali dele rastline (nagelj, trn, ajda, ja- bolko, čebula, korenje, zelje, oreh, lešnik, kostanj), hrano (moka, lonec masla, lonec mleka, mlinci), človeško telo (usta, zobje, jezik, človek), žival (kokoš, muha) in naravni pojav (dan, zvezdno nebo, ogenj). Večina ugank s poime- novanjem barve so metafore za predmete iz vsakdanjega življenja. 1.1 Večja samostojna podskupina v prvi skupini ugank z izraženim osebkom so uganke, ki za opis uporabijo več primerjav. Vendar v teh primerih osebek ne nosi metafo- ričnih lastnosti, temveč se opis dopolni z barvo, ta pa tako postane glavni opisujoči element v uganki, npr. rdeč kot kri, zelen kot trava itd.11 Uporabljeni osebek ima tako zgolj stereotipno referencialno vlogo, ki kaže na odtenek barve. Takih ugank je v arhivu 16 (tj. 14 %). Z izpostavljeno primerjavo je predmet v odgovoru opisan z obkrožujočimi predmeti, ki veljajo za stereotip določene barve ali druge lastnosti: Veliko kakor gora, mičkino kakor miš, zeleno kakor ščavje, sladko kakor med, gorjupo kakor pelin? – Orehovo drevo in jedrce. Je čern kak kovač, orje kak orač, na den napravi tristo bregač, pa je ne kovač ne orač? – Krt. Primerjava je lahko podana tudi s časovnim zaporedjem in vzporednimi lastnostmi: Najpred belo ko sneg, tedaj zeleno ko detel, pa rudečo ko kri in otrokom diši. Kako se veli? – Češnja. Ali pa je odgovor opisan z zanikanjem v opisu: Belo je, dan ni, černo je, noč ni, zeleno je, trava ni, rep ima, krava ni! – Sraka. Primerjave v ugankah so tvorjene z označevanjem divjih živali (kuščar, miš, podgana), rastlinami (trava, kamen, grm), deli človeškega telesa (kri), naravnimi pojavi (sneg), rokodelstvom (kovač, orač, oglje) in človekovimi čutili, kot sta okus (sladko) in vonj (diši). Barve v primerjalnih ugankah so črna (3), zelena (2), kom- binacija zelene, bele in rdeče (2), rdeča (1), ter kombinaci- ji zelene in bele (1) in bele in črne (1). Razmerja pogostosti posameznih barv v folklornih pravih ugankah z izraženim osebkom v nizu več primerjav. 2. Druga skupina po Krikmannovi delitvi so folklorne prave uganke, ki nimajo definiranega osebka. Osebek je eliptičen in nadomeščen z dejavnostjo, razmerji, kraji, časi itd., pa še ti so redki in »anonimni«. Opis v tej skupini naj- pogosteje temelji na lastnostih. 11 Te reference barv, vezane na predmet, so pogosto univerzalne (Ber- lin in Kay 1991 [1969]). G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 48 Razglabljanja Saša Babič Pogosta so nasprotja gor – dol: Če kviško vržeš, je belo, če pa na tla spustiš, je rumeno. Kaj je to? – Jajce. Ali znotraj – zunaj: Znotraj je belo in rumeno, a to, kar iz njega pride, je živo. – Jajce in pišče. Odgovor je lahko opisan tudi s premikanjem ali dejavno- stjo: Po meni hodiš, vmažeš me, po tebi grem, obelim te. – Sneg. Ali s spremembo barve v določenem času: Kaj gre rdeče v vodo in pride črno iz vode? – Žareč ogel / razbeljeno železo. V to skupino sem uvrstila 27 ugank s poimenovanjem bar- ve (tj. 24 %). Od teh jih je 20 različnega tipa z omembo barve v vprašanju, ena uganka pa ima barvo v odgovoru. Barve v teh ugankah so: črna (5), bela (3), rumena (3), rdeča (2), bela in črna (2), bela in rumena (2), rdeča in črna (1) ter črna in rjava (1). Razmerja pogostosti posameznih barv v folklornih pravih ugankah brez definiranega osebka. Te uganke opisujejo različne predmete iz vsakdanjega ži- vljenja (klobuk, čevlji, kotel, peč, lonec, ključavnica, likal- nik), rastline in plodove (ajda, grozdje in trta, pomaranča, trn), živali (vrana, jajce), naravni pojav (ogenj, sneg, me- gla) in del telesa (lasje). Kategorizacija slovenskih folklornih pravih ugank (z barvami v opisih) glede na odgovor V evropski ugankarski tradiciji in s tem tudi v slovenskem prostoru so odgovori v folklornih ugankah večinoma ve- zani na kmetijo (Taylor 1951: 4–5): najbolj priljubljeni se nanašajo na živali in rastline, pripomočke in tudi človeka. Zato so tudi vsi opisi, ki vsebujejo barvo, vezani na ta del življenja. V tej kategorizaciji se bom osredotočila na to, kateri odgovori iz omenjenega nabora so opisani z barva- mi oziroma v katerih odgovorih so zastavljavci ugank iz- postavili barvo v opisu. Z barvami opisani predmeti iz vsakdanjega življenja (v 30 ugankah) so predmeti iz kuhinje (lonec, pribor, pečica, omelo, oglje), obleka (čevlji, klobuk) ter zgradbe ali njiho- vi deli (mlin, opeka). Barve za njihov opis so črna, bela, rdeča in rjava. Odgovor na 23 različnih ugank, ki vsebujejo poimeno- vanje barve v opisu, so bile rastline: zelenjava (čebula, korenje, zelje), sadje (grozdje, češnje, pomaranča) ali oreščki (oreh, lešnik). Trn je bil edini del rastline, ki je opi- san z barvo, in nagelj edina roža. Barve, ki so bile upora- bljene za opis rastlin, so črna, rdeča, bela, rumena, zelena in pisana. Opis telesa, živali in naravnega pojava je vsebovalo po sedem različnih ugank. Deli telesa so bili opisani z rde- čo in belo barvo, odgovori pa so bili zobje, jezik/usta in človeško telo. Od živali so opisane kokoš, jajce in piščanec, muha, sraka in krt, uporabljene barve pa so rdeča, črna, bela in rumena. Za opis naravnega pojava so uporabljene barve črna, bela, rdeča in rumena, in sicer za dan in noč, nočno nebo, sneg, meglo in ogenj. Štiri uganke so s črno, belo (in modro12) barvo opisale de- janje: pisanje, obuvanje čevlja in mletje moke. Pri vseh kategorijah, razen pri opisu telesa, je prevladovala črna barva. Razmerja pogostosti posameznih barv v folklornih pravih ugankah glede na odgovor. V celotnem evropskem prostoru so v folklornih ugankah z barvami opisani jajce (s spreminjanjem barve, ko iz zraka pade na tla), žerjavica in oglje, rak (pred in po kuhanju) in mletje moke – gre za folklorne uganke, kjer se barva spre- minja s spremenjenim stanjem opisanega (Taylor 1951: 623). Kategorizacija glede na uporabljene barve Glede na prejšnje kategorizacije je očitno, da med vsemi barvami prevladuje črna: 33 (29 %) ugank vsebuje le čr- no barvo. Uporabljena je za opis živali (krt, muha, vrana, sraka), predmetov (plug, čevlji, ključavnica, mlinsko kolo, pečica, lonec, sušilnica), dela rastline (trn) in naravnega pojava (megla, zvezdno nebo). Na drugem mestu po pogostosti je bela, ki jo najdemo v 22 (19 %) ugankah, uporabljena pa je za opis dela telesa 12 Beseda »modra« je uporabljena dvopomensko: pravi pomen je ‚pa- meten‘, vendar pa ob sopostavitvi črne in bele zavaja s pomenom barve. G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 49 Razglabljanja Saša Babič (zobje, lasje), predmeta (klobuk, moka) in naravnega po- java (sneg). Rdeča barva je uporabljena v 15 (13 %) ugankah: za rastli- no (čebula, ajda), predmet (oglje, opeka) in žival (kokoš). Izstopajoči črna in bela barva sta značilnost celotnega evropskega prostora (Taylor 1951: 621) in kažeta na osre- dotočenost na enostavne pojavnosti predmetov, hkrati pa gre tudi za poenostavljanja lastnosti na ravni temen – sve- tel, kar je v tem primeru črn – bel. Na ta način barva ni bila tako očiten označevalec v vprašanju, saj gre na tej ravni za najbolj posplošeni barvi. Zelena barva je uporabljena le v petih (4 %) ugankah, in sicer za opis lešnika in oreha. Rumena barva se pojavi v štirih (3 %) ugankah, te opisuje- jo ogenj, grozdje, pomarančo in cerkveno svetilko. Najpogostejša kombinacija barv v ugankah je bela in črna; teh je v zbirki 15 (13 %). Kombinacija je uporabljena za opis mleka, ajde in mlinskega kamna, moke v mlinu, pi- sem, pisanja, dneva, obuvanja in glavnika. Najpogostejša kombinacija bele in črne ne preseneča, sploh ob dejstvu, da sta črna in bela kot posamični barvi najpogostejši. Kombinacija hkrati izraža tudi popolno na- sprotje in tako v uganki lahko zavaja z dodatnim simbol- nim pomenom. Bela in rdeča sta uporabljeni v šestih (5 %) ugankah za opis mlincev ter jezika in zob. Črna in rdeča sta uporabljeni v petih (4 %) ugankah. Gre za uganko, ki je znana po vsem evropskem svetu, in sicer za opis lonca na žerjavici (Taylor 1951: 632). Kombinacija bele in rumene je uporabljena le v štirih (4 %) ugankah, v vseh za opis jajca. Ta kombinacija je za ta odgovor pogosta v celotnem evropskem prostoru. Kombinacija zelene in bele je uporabljena v dveh (2 %) ugankah, odgovora pa sta pa repa in češnja. Zelena in bela sta uporabljeni v uganki, ki opisuje zeljno glavo na no- gi, črna in rumena opisujeta lonec in maslo; črna in rjava opisujeta različne barve klobuka; zelena in rumena pa sta lastnosti korenja. Kombinacija treh barv v opisu je redka ter opisuje barvno raznovrstnost odgovora. Podana je ali kot stalna lastnost osebka, npr. bela, črna in zelena za vrano ali rdeča, črna, bela za jabolko; ali pa nakazuje na spreminjajoče se barve v času, npr. pri češnji. V arhivu je osem (7 %) takšnih ugank. Ugotavljam, da so barve v folklornih pravih ugankah v skladu z okoljem družbe, v kateri so nastale; nekatere ugan- ke so sicer univerzalne (Taylor 1951: 632), spet druge spe- cifične za določeno okolje. Taylor izpostavi, da so podobne teme v celi Evropi, tudi v Sloveniji, povezane s podobnimi barvami, npr. jajca13 in žerjavica14: Šum šumi, grm grmi, bela gospa zpod ganjka gledi. – Mlin. Če kviško vržeš, je belo, če pa na tla spustiš, je rumeno. Kaj je to? – Jajce. Kaj je to, ki nese rudeča jajca? – Ogenj, rudeča jaja pa žerjavica. Sicer pa so barve in predmeti v slovenskih folklornih pra- vih ugankah tisti, ki jih najdemo na kmetiji; poimenovanje barv je poenostavljeno na glavne, najbolj očitne barve in najbolj stereotipne odtenke (npr. zelen kot trava, rumen kot sonce, rdeč kot kri, črn kot noč/vran, bel kot sneg itd.). Barve v šaljivih vprašanjih Šaljiva vprašanja so tip uganke, katerih prvotni namen je šaljenje, in ne resno uganjevanje ali razpletanje metafo- ričnega opisa (pogosto so uvrščena med šale, in ne med uganke). Večina slovenskih arhivskih šaljivih vprašanj temelji na besedni igri (npr. pisati črno z belo kredo) ali pa izrablja banalne situacijske odgovore (npr. mlinarjev klobuk). Vendar pa so šaljiva vprašanja, navedena v tem prispevku, edina, ki vsebujejo poimenovanje barve. V arhivskem gradivu najdemo 15 šaljivih vprašanj, ki vse- bujejo poimenovanja barve, devet od teh je različnih. Barve v teh ugankah so: Črna za označitev kosa (in v različici tudi vrane): Kaj je bolj črno kot kos? – Njegovo perje. Bela se pojavi le v enem primeru, in sicer za označitev mlinarjevega klobuka: Zakaj ima mlinar bel klobuk? – Da ga nosi. Siva in črna v šaljivem vprašanju opisujeta lase in brado: Zakaj marsikateri ima sive lase, pa črno brado? – Ker je njegova brada za veliko let mlajša kot lasje. Bela in črna sta uporabljeni v treh šaljivih vprašanjih, od katerih sta dve različni: Zakaj bele ovce več snedo kot črne? – Ker jih je več. Kako se z belo kredo črno zapiše? – Takole: črno. Pri vseh šaljivih vprašanjih je barva realna lastnost ome- njenega in/ali opisanega, hkrati pa zavajajoč element v vprašanju. Omemba barve v vprašanju se zdi pomemben podatek, vendar odgovor izda ali nepomembnost te lastno- sti ali pa banalnost omembe barve. Sklep Pregled gradiva slovenskih ugank v arhivu ISN ZRC SA- ZU je pokazal, da je barva imenovana v približno sedmih odstotkih ugank: iz celotnega gradiva smo izločili 115 enot 13 Taylor (1951: 633) navaja podobna vprašanja za odgovor jajce v Ve- liki Britaniji, ZDA, na Jamajki, v Welsu, na Islandiji, na Danskem, Norveškem, v Italiji, Romuniji, Poljskem itd. Gre za različice: Goes up white and comes down yellow [Gor gre belo, dol pride rumeno]. 14 Kot npr. uganka, ki jo navaja Taylor (1951:646): Something red un- der the pot, makes it hot [Nekaj rdečega pod posodo dela vročino]. G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 50 Razglabljanja Saša Babič ugank, med katerimi je bilo 94 različnih. Večinoma bar- ve omenjajo folklorne prave uganke, v folklornih šaljivih vprašanjih pa so omembe redke. Večinoma se barva pojavi v opisu/vprašanju kot vizualna usmeritev k lastnosti odgovora. V odgovoru se barva po- javlja le v primerih, ko je del zemljepisnega imena (Rdeče morje) in je motivacija za poimenovanje drugega izvora. Barva v folklorni pravi uganki je realna lastnost opisanega in je pomemben podatek, ki uganjevalca vodi k odgovoru; v folklornih šaljivih vprašanjih je barva sicer realna la- stnost, vendar njena omemba največkrat zavaja uganjeval- ca, saj se izkaže za manj pomemben podatek. Najpogosteje omenjena in prevladujoča barva v folklor- nih ugankah je črna, po pogostosti pa ji sledi bela. Ti dve barvi imata tudi posplošeni pomen temnega in svetlega. Najpogostejša kombinacija barv v uganki je črno-bela, po- gosto tudi kot konceptualno nasprotje. Po številu omemb jima sledita rumena in rdeča. Pogostost posamezne barve v ugankah je v skladu s hipotezo Berlina in Kaya (1991 [1969]) o evoluciji barvnih poimenovanj v jezikih, da so bile v vseh jezikih osnovne barve črna/temna in bela/sve- tla, tretja barva pa je ali rdeča oziroma rumena ali zelena, šele nato pridejo na vrsto ostale barve. Slovenske folklor- ne uganke kot eden od najstarejših žanrov bi to hipotezo lahko potrjevale, saj prevladujeta črna in bela, sledijo pa bolj ali manj le rdeča, rumena in zelena (ki pa so tudi oči- tnejše in značilnejše barve). Kombinacija treh barv je redka in navadno opisuje spre- membe v času/fazah, npr. zorenje. Druge barve, ki jih za- sledimo v ugankah, so rdeča, zelena, rumena in rjava ter njihove kombinacije. Z barvami so opisane rastline, člove- ško telo, živali, naravni pojavi in nekatera dejanja. Očitno je, da gre pri izboru barv v folklornih ugankah za tiste iz (neposrednega) okolja, kljub vsemu pa prese- neča, da je nabor in izbor barv precej ozek: v folklornih ugankah ni zaslediti sive, zlate, srebrne, vijolične, rožnate itd., čeprav so to barve okolja in so v figurativnem (tudi vsakdanjem) jeziku precej razširjene (npr. siv dan, zlato sonce, rožnate ustnice/lica itd.). Ravno tako v gradivu ni- sem zasledila označevalcev, npr. svetel ali temen. Seveda to ne pomeni, da folklorne uganke s temi označevalci niso obstajale (deloma so nadomeščeni s črn in bel), nedvomno pa ti niso bili pogosti, saj v obravnavanem arhivu ni nobe- ne folklorne uganke z njunimi poimenovanji. Čeprav uganke veljajo za del človekove ustvarjalnosti, se barve v njih niso opazneje pojavljale. Odstotek ugank s poimenovanjem barv je nizek in izbor barv ozek. Skle- pamo lahko, da so bile barve preveč očiten usmerjevalec k odgovoru, zato so se jim ljudje v ugankah izogibali. V opisih so raje izpostavljali druge lastnosti in povezave, ki so jih lahko ubesedili bolj metaforično in s tem uganko naredili težje rešljivo. Literatura BABIČ, Saša: Beseda ni konj: Estetska struktura slovenskih fol- klornih obrazcev. (Ethnologica – Dissertationes, 6). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. BABIČ, Saša: Uganka v časovnem prerezu. V: Alenka Žbogar (ur.), Recepcija slovenske književnosti. (Obdobja. Simpozij = Symposium, 33). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fa- kultete, 2014, 23–29. BOLHAR, Alojzij: Narodne in pesniške uganke. (Rokopisno gradivo). B. n. k.: B. n. l. BERLIN, Brent in Paul Kay: Basic Color Terms: Their Univer- sality and Evolution. Berkeley: University of California Press, 1991 [1969]. ČEH, Jožica: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku. Je- zikoslovni zapiski (11/2), 2005, 89–103. GRAFENAUER, Ivan: Narodne uganke. V: Ivan Grafenauer in Boris Orel (ur.), Narodopisje Slovencev II. Ljubljana: Klas, 1952. 17–18. KAIVOLA-BREGENHØJ, Anikki: Riddles: Perspectives on the Use, Function and Change in a Folklore Genre. (Studia Fenica Folkloristica, 10). Helsinki: Finnish Literature Society, 2001. KOVAČEV, Nina Asja: Govorica barv. Vrba: Prešernova druž- ba, 1997. MOLNAR, Draženka: Colour Terms in English and Croatian. V: Vida Jesenšek in Dmitrij Dobrovol‘skij, Phraseologie und Kul- tur / Phraseology and Culture. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulte- ta, 2014, 231–250. POHLIN, Marko: Kratkozhasne uganke inu zhudne kunshte is węle shôle. Ljubljana: per Vincenzu Ruziczku mejstn. buqvavęs- zu pod Tranzho, 1788. SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika: Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, elektronska objava. www.fran.si. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2014; http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=barva; 15. 8. 2017. TAYLOR, Archer: English Riddles from Oral Tradition. Berkley in Los Angeles: University of California Press, 1951. TRSTENJAK, Anton: Človek in barve. Ljubljana: Dopisna dela- vska univerza Univerzum, 1978. VOOLAID, Piret: Värvisõnad ja värvisümbolid eesti mõistatuste alaliikides. Mäetagused 2, 2016, 69−98. (http://dx.doi. org/10.7592/MT2016.64.voolaid). Viri Arhiv folklornega gradiva ISN – Inštitut za slovensko narodopis- je ZRC SAZU, Zbirka ugank. Ljubljana: ZRC SAZU. G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 51 Razglabljanja Saša Babič Colour and Colour Symbols in Slovenian Riddles The article presents the results of a search of colour terms in Slovenian traditional riddles from the Archives of the Institute of Slovenian Ethnology (ISN) ZRC SAZU. The research has revealed that approximately 7% of the Slovenian traditional riddle- -material from the ISN ZRC SAZU archives includes colours: 115 units of true riddles have been categorised from the folklore material, of which 94 are different riddles. In most riddles, true riddles and conundrums, colours appear in the image/descrip- tion as visual guidance towards the character of the answer. The answer consists of colour only if it is a part of a geographical name or if it refers to a colour that was previously mentioned in the image. Black, followed by white, are the two most commonly used colours in traditional true riddles. The most common colour combination in traditional true riddles is black and white, often appearing as a conceptual opposite. Combinations of three colours are rare and usually describe some temporal changes/phases of the object/answer. Other colours used in riddles are red, green, yellow and brown, as well as combinations of these colours. It is understandable that the used colours are found in the surrounding world, however, it is surprising that the range of used colours is small and quite basic; there is no grey, gold, silver, purple, pink etc. No colour-related terms, such as light or dark have been found. Colours are most often used in the descriptions of objects, followed by plants, the human body, animals, phenomena, and acts. Contemporary riddles and conundrums similarly feature quite a limited number of different colours. By now the following colours have been found in the archives: white, blue, grey, gold, red, and, of course, blonde as there is a large number of co- nundrums on blond-haired women (as a symbol of less intelligent women). Riddles are also understood as part of human creativity, but somehow no major importance has been placed on colours in riddle texts. The percentage of riddles with references to colours is small and the variety of colours that are included is rather limited. This finding could be interpreted as a fact that colour seemed to be a too obvious characteristic to be used in riddles and the answer would be too easy to guess, therefore people avoided explicitly revealing such an important piece of informa- tion. Instead, riddles used different descriptions, more misleading ones that were focused on other characteristics and acts, which suggests that all other characteristics were more important. Colours were used less commonly as they made the riddling process too easy and hence not sufficiently engaging and challenging.