NaroCnfna
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Oln
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
ishala vsako nedeiio II. LETO
SftHJItig
Murska Sobota, 19. februarfa 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 8
Združitev občin v srezu Dolnja Lendava.
Na merodajno mesto je bil stavljen predlog o združitvi občin v lendavskem srezu, kakor ga prinašamo v našem listu. Raznih predlogov, ki so se pojavljali od te in one strani, se je končno sestavil ta predlog, ki najbolje odgovarja občinam in krajevnim potrebam ljudstva. Upoštevalo se je zlasti to, da središče občine ne bi bilo predaleč od raznih vasi, da je v središču že kakšna skupna zadeva, kakor cerkev, pošta, šola itd..., da so kolikor mogoče spravljeni v sklad interesi posameznih občin in da občine niso ne prevelike, da pa vendar imajo zahtevano število prebivalcev.
	i.) Beltinci	
	Štev. preb.	Davčna moč
Beltinci	1.524	126 424 88
Bratonci	652	16.281 38
Gančani	1.093	53 088 93
Lipovci	869	27.937 52
	4138	223 732 71
	2.) Bistrica	
	Štev. preb.	Davčna moč
Dolnja Bistrica 592		16.681.16
Gornja Bistrica 1.219		55.214 50
Srednja Bistrica 505		15 862 02
	3.316	87 757 68
	3.) Bogojina	
	Štev. preb.	Davčna moč
Bogojina	865	25.852 52
Bukovnica	188	6 253 85
Filovci	837	25.424 80
Ivanci	448	10.137 30
	2338	67 668 47
	4.) Centiba	
	Štev. preb.	Davčna moč
Čentsba	902	35 388 48
Dolina	558	26511 83
Pince	552	68 145 70
Petišovci	1.136	47 727 26
	3148	177.773 27
	5.) Črensovci	
	Štev. preb.	Davčna moč
Črensovci	1.167	42 116 63
Trnje	839	16 133 94
Žižki	590	9 765 73
8.) Genterovcl
Genterovci
Radmožanci
Banuta
Zatnostje Kamovci
Štev. preb.
393 565 134 53! 144
Davčna moč
17.987 14 28.335 24 6.429 78 15,999 82 7 307 26
POLITIČNI PREGLED
2596
68 016 30
6.) Dobrovnik
Štev. preb. Davčna moč
Dobrovnik	1.357 67.980 52
Strehevci	395 14 369 69
Žitkovci	308 14723 80
2.060 97.074 01
7.) Gabarje
Štev. preb. Davčna moč
Gaberje Dolnji Lakoš Gornji Lakot Kapca Kot Hotiza
704 341 656 726 206 987
25 325 29 1014910 21 530 51 24 524 50 5037 13 20071 11
3 530 106.637.64
	1 767	76.059 24
	9.) iZakovci	
	Štev. preb.	Davčna moč
Dokležovje 785		19 444.57
Ižakovci	804	28 059 52
Melinci	1.107	29 677 36
	2 696	77 181 45
	10.) Kobilje	
	Štev. preb.	Davčna moč
Kobilje	1.003	33 022.13
Motvarjevci 415		17 978 55
	1.418	51 000.68
	11.) Lendava	
	Štev. preb.	Davčna moč
Dolga vas	1.393	53 828
Dolnja Lendava 2 439		406.171 06
	3 832	459 999 06
	12.) Odranci	
	Štev. preb.	Davčna moč
Lipi	879	28.494 57
Odranci	1 581	34 900.28
	2 460	63,394 85
	13.) Polana	■ ■ --
	Štev. preb.	Davčna moč
Brezovica	357	11 86662
Mala Polana 699		20 445.58
Velika Polana 1.178		33 338 23
	2234	65.650 33
	14.) Tvrnliie	
	Štev. preb.	Davčna moč
Gomilice	782	15.809.74
Nedelica	762	17.426 81
Renkovci	856	16 862.02
Turnišče	1 120	60 005.25
	3 520	110.103 82
Jugoslavija. Kakor smo že zadnjič na kratko poročali je vlada odklonila iz vrst Jugoslovenskega narodnega kluba predlagani zakonski osnutek o ločitvi cerkve od države. Stem zakonom bi vse funkcije, ki so jih dosedaj vršile cerkve vseh ver, spadale v delokrog države in samouprav. Duhovniki bi imeli enake obveznosti in dolžnosti kakor vsi ostali državljani. Vsa cerkvena imovina razen one, ki je potrebna za vršenje službe božje bi postala kot narodno imetje državna last. — Istočasno je kmetijski minister predložil Narodni skupščini novelo k zakonu o agrarni reformi, po kateri bi tudi cerkvena veleposestva spadala pod agrarno reformo. — V Beogradu je bilo zasedanje izvršnega odbora Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je obravnaval zadnje pastirsko pismo, na katerem se je doghalb, da je škofovska poslanica rodila uspehe v tem, da je sokolska armadanarastla. — Finančni odbor narodne skupščine je odobril proračun ministrstva za telesno vzgojo naroda. — Nekateri poslanci so osnovali nov klub, kateremu so nadeli ime: Narodni klub. — V Beogradu se je vršila konferenca izvoznikov sadja in grozdja iz vse države. Sklenila je, da naj trgovinsko in kmetijsko ministrstvo še bolj poostri kontrolo nad izvozom našega sadja, da bomo izvažali zares prvovrstno in zdravo blago. Določi naj se po sre-zih čas obiranja in naj se v vsaki občini sestavi posebna komisija, ki naj nadzira pravilno obiranje in pakiranje sadja. — Finančni odbor je po obširni debati sprejel proračun finančnega ministra, rezervne kredite in proračun dohodkov, tako da je s tem sprejet celotni državni proračun za leto 1933-34.
Avstrija. Še vedno Hirtenberg Znana zadeva z vtihotapljenim orožjem iz Italije za Madžarsko, ne bo tako kmalu utihnila. Vsa poštena evropska javnost, kateri je na to, da se ohrani v Evropi mir, ne bo prej mirovala, dokler se vsa zadeva do po drobnosti ne razčisti. Zastopniki Male antante odločno zahtevajo, da se vrne vtihotapljeno orožje Italiji ali pa, da se uniči pod mednarodnim nadzorstvom. Anglija in Francija sta ponovno zahtevale, da se zahtevam Male antaate ugodi. Kakor zatrjujejo je v Hirtenbergu 50.000 pušk in 200 strojnic.
NemSija. Politična nasilstva se nadaljujejo v nezmanjšani meri. Izda-
na je bila zasilna odredba o omejitvi zborovalne in tiskovne svobode. Poboji med političnimi nasprotniki pa se v nezmanjšani meri nadaljujejo. — Poizkus da bi vladne stranke vložile za volitve 5. marca skupne kandidatske liste se je ponesrečil. Državni podkancelar Papen se vsled tega prizadeva, da bi osnoval krščansko-na-cionalni blok. — Po uradnem poročilu je znašal primanjkljaj nemške države ob koncu 1. 1932 1348 miljonov mark. — Nemška vlada je sklenila zvišati uvozno carino na živo živino, meso in mast. — Povišanje carinskih taks na živino in koruzo ne velja za uvoz iz balkanskih držav, temveč za Zedinjene države Severne Amerike in Dansko. — Kakor je bilo pričakovati je Hitler začel podkopavati težko pri-borjeni mir v Evropi. Sedaj se že oglaša, da se naj popravijo mirovne pogodbe, nazaj hoče imeti kolonije in poljski koridor.
Nizozemska. Tudi to mirno državo včasih pretresajo upori svojih podanikov in to predvsem v njenih številnih kolonijah. V zadnjem času so se že večkrat pojavili nemiri v Nizozemski Indiji. Bili pa so ti le manjšega značaja in niso prodrli v širšo javnost. Zadnji upor na neki nizozemski vojni ladji, kjer so se uprli mornarji domačini, ki so odstavili častnike in z ladjo zbežali, pa je dal povod, da so razmere, ki vladajo v Nizozemski Indiji, zbudile pozornost sveta. Vladi se je sicer posrečilo, da so po dolgem zasledovanju ubeglo ladjo zajeli ter upornike zaprlo, toda težko ji bo iztrebiti povzročitelje tega upora — komuniste.
Španija. Zaradi spora s podjetniki so rudarji in velik del kovinarjev proglasili v Asturiji splošno stavko. Doslej je opustilo delo 27.000 delavcev.
Bolgarija. Ministrski svet je na svoji seji sklenil, da se ministrske plače znižajo za 25 a plače ostalih državnih nameščencev pa za 20 odstotkov.
Madžarska. Državni upravnik je imenoval za zunanjega ministra dosedanjega poslanika v Berlinu, Kolo-mana Kanyo. — Ministrski svet je namesto pokojnega grofa Apponya imenoval za glavnega madžarskega delegata na razoroiitveni konferenci generala Tanczosa.
Romunija. Na podlagi obsednega stanja je izšel odlok o razpustu vseh komunističnih organizacij. Takoj po razglasitvi tega odloka je zasedlo vojaštvo vse prostore komunističnih organizacij zaplenilo premoženje in aretiralo voditelje. Vsako nadaljevanje komunistične propagande je prepovedano pod smrtno kaznijo.
Hes@lyciie
screjete na širši seji sreskega odbora JRKD v D Lendavi dne 5. febr. 1933.
I.
Sreski odbor JRKD v D.Lendavi na svoji veliki seji dne 5 februarja 1933 najostreje obsoja izdajalsko de lovanje sseh nasprotnikov naše državne in narodne edinosti in poz ?a vlado, da zatre njihovo blazno početje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
II.
y agrarnih zadevah.
1)	Supernsaksiffiu.il na velepo sestfu v Dolnji Lendavi in prosia zemlja v Beltincih naj se dodeli prekmurskemu kmetu. Pri tej dodelitvi naj se upošteva tudi lojalne državljane naše manjšine, ki so izpolnili vse predpogoje za pridobitev agrarne zemlje po Egrarnlb zakonih ; dosedanje naše koloniste naj se finančno tako podpre, da ne bodo propadla njihova gospodarstva in da bodo v stanju izpolnjevati svoje dolžnosti napram državi, banovini in občinam ;
2)	ambulantna komisija naj začne poslovati v našem srezu najkasneje začetkom letošnje pomladi;
3)	znižajo naj se cene agrarni zemlji prirterno padcu cen kmečkih pridelkov ;
4)	odpravijo naj s s nepravilnosti pri dodelitvi agrarne zemlje, storjene v zadnjem času.
lil.
Vodna zadruga za osuševanje Lendavske doline naj se likvidira, čiščenje potokov in vodnih strug naj prevzamejo prizadete občine pod vodstvom strokovnjakov, ki jih stavi na razpoiago in plača banovina.
V Dolnji Lendavi naj se ustanovi samostojna katastrska uprava za območje dolnjelendavskega sreza ; če pa tega ni mogoče, pa vsaj ekspozitura katastrske uprave v Murski Soboti.
Zo Mutnk oppiio.
Na nedeljskem sestanku zastop nifcov Krajev. Organizacij JRKD je nsed drugimi bila spreieta tudi resolucija, da se ustsnoyi v Lendavi katastrska uprava, ali pa ekspozitura soboške kat. uprave. Ta je vsekakor upravičena zahteva. Neverjetne neprilike in posle imajo ljudje s tem, da romajo iz Lendave v Soboto po dvakrat, trikrat in si ne morejo urediti svojih zadev. Iz Lendave j>h poiljejo v So boto, od tam zopet nazaj. So tudi zadeve, kjer se sploh ne izdajo nobene rešitve. Največje zlo je pa v tem, da se davek pri delitvi possstva ne razpiše in ljudje se med seboj prepirajo in jezijo, ker pride ves davek na enega dediča. Katastrska uprava bo imela pri nas dovolj posiov in je njen obstoj iz tega vidika upravičen. Upravičena pa je ta naša zahteva tudi z druge strani, namreč s te, da so naši davkoplačevalci poravnali svoje dolžnosti in stojimo v tem pogledu na prvem mestu, zato davkoplačevalci upravičeno zahtevajo, da se jim gre na roko.
Ustanovitev katastrske uprave, odnosno ekspoziture ni vezana s kakimi težkimi žrtvami. Tudi drugače so podani vsi pogoji za ustanovitev. Sreska organizacija bo storila vse, da se tej upravičeni zahtevi čimprej ugodi.
Na prodal i© pri
Upronl ^eleposestno u M\Um
smrekove (jalščove) drogove (štange), deske (blanje) usehke za konice, trde deske za pohištvo. Proda se tudi približno 2 vagona semenskega krompirja.
Ptl logarju g Šparafu v Bodoacih se prodajo desste, prvovrstne cepike, bu kova drva ta stavbeni les.
Požari na Goričkem.
Kakor hitro je raz streh izginilo belo pregrinjalo, so požigalci začeli svoj posel. Gorelo je kar trikrat zaporedoma na treh različnih, a ne preveč oddaljen.h krajih.
Dce 6. febr. okrog polnoči je začelo goreti v Panovcih pri posestniku Kuronja Štefanu. Ogenj mu je uničil gospodarsko poslopje in nekoliko krme. Živino so rešili. Škoda bo mord-; krita z zavarovalnino.
Naslednji večer, dne 7. febr. je okrog 9 ure izbruhnil požar v Kuke cu pri posestniku Gffer Mihaelu Zgo rei n:iu je Skedenj in precejšnja snno žina sena. Zavarovano je bilo za malenkostno vsoto.
Po dveh zaporedmh požarih se je ijudstvo uirujeno leglo k počitku. A!i kakor pregovor pravi, da v tretje gre rado, se je tako tudi zgodilo. Ob pol enajstih je žareč svit na nebu in pritrkavanje zvonov naznanjalo nov požar, ki je nastal v Kančovc h, (Sv. Benedikt) pri g. župniku Fafiiku Gorel je veliki Skedenj, v katerem je bilo do 70 q sena, mnogo slame in gospod?,r«ko orodje. Rešiti se je posrečilo !e večji del gospodarskega orodja, ostalo pa je ogenj popolnoma uničii. Sreča v nesreči je bila, da se ogenj ni razširi! na prav blizu stoječi kozolec slame in na druga gospodarska poslopja. Povzročena škoda je velika, dočim znaša zavarovalnina za poslopje le 3000. Din. Največ škode seveda trpi g. župnik sam/ a z njim tudi mnogo siromakov, ki bi tudi v tej pomladi bili deležni dobrot g. župnika v tem, da bi dobili od nje ga nekoliko, ki jo je sedaj pož-r uničii. Kako je nastal požar,še nt dognano. Vsekakor pa je napravil ta ogenj globoki vtis pri ljudstvu, ki S! ne more rgztolmačiti, kako se je mogel najti brezsrčnež, ki se je drz nil pri obče priljubljenem in soošto vanem g. župniku zanetiti ogenj Rts kruto srce! Veliko škodo trpi tudi fara.
Po treh zaporednih požsrih je ijudstvo zelo presiraseno in ne upa mirno spati.
V Neukirchenu v Nemčiji je pred dnevi eksplodiral gazometer (shramba za plin) tamošnje plinarne. Učinek eksplozije je bii grozen. Veliki železni kosi so se razleteli po zraku, razrušile so se hiše tako da v vsem mestu ni ostala niti ena hiša nepoškodovana. Doslej so izkopali izpod ruševin 68 smrtnih žrtev in 250 hudo ranjenih. Veliko število ljudi pa še pogrešajo in se ne ve za njih usodo. Povzročena škoda je neizmerna saj so bile cele ulice razdejane. Grazna nesreča je zbudila po vsem svetu največje sočutje.
Z nožem v trebuh
Pred dnevi se je odigral pri po sestniku Kološi v Ivanovcih žalosten dogodek, ki prav jasno priča o posi-rovelosti nekaterih ljudi. Pri Koioši je bila zbrana večja dsužba, katero je gospodar povabil na koline. Proti večeru pa je prišel tudi konjač(puc) Leo-gel Adolf in njegov sin Jožef Radi malenkostnega vzroka so se fernaiu na to sprli, vsied česar so hoteli navzoči Lengela in njegovega sina odstraniti iz sobe, ker so baš ti povzročili prepir. Ker pa ni polagala lepa beseda so jih z silo potiskali proti vratom. Tedaj pa ie Leagel Adolf, kakor to priče izpovedujejo, potegnil iz 3uknje dolg mesarski nož in ga zasadil Škri-lec Jcslpu v trebuh. Po dejanju sta se oba odpeljala domov, dočim so k težko ranjenemu Škrllecu takoj poklicali zdravnika, ki je nemudoma odredil prevez v bolnico. Vsaka pomoč pa je bila zaman. Škrilec je že po nekaj urah podlegel težkim poškodbam, Orožniki so takoj prijeli Lengela in njegovega sina. a kljub številnim pričam oba odločno zanikata, da bi kdo od njih zabodel Škrileca. PreisVa va bo prav gotovo dognala, kdo je krivec, in mu prisodila kazen, katero zasluži za svoje divjaško početje.
Murska Sobota
Položila sta se g. Koprivica Milivoj zand8rnm>oručnis v Murski Soboti, z gospodično M leno Ksrkelič iz Sarajeva. Mlademu pasu naše čestitke I
—	Obdaritev. Državna krajevna zaščita dece je pred kratkim obdaril 28 najsiromašilejših otrok iz našega kraja. Otroci so dobili obleko in obu lev. Da se je vsa akcija zamogla iz vršiti gre zahvšia agilnemu odboru, kr. banski upravi v Ljubljani in naši občinski upravi, ki so darovali v to svrho izdatne zneske.
—	Osebna vest. Upravitelj tukaj šnje javne bolnice g. Šušteršič Jože je premeščen za upravitelja javne bolnice v Ptuj. Na njegovo mesto pride g. Florjanič Milan, upravni ursd-nik splošne bolnice v Mariboru.
Nekaj statistike. Gotovo bo vsakogar zanimal naš »tujski promet" v pretekiesn letu. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je prenočevalo v M Soboti tekom lanskega leta 1185 tuj cev. Seveda pri tem niso všteti oni, ki so bili na obiskih pri pr:vatn'h osebah, ampak le tujci, ki so se po-služili hotelov. V našem mesiu je 358 koles, tako da pnde na devet prebivalcev eno kolo.
—	Brezposelna akcija. Kakor druge občine tako je dobila tudi naša občina večjo denarno podporo za pobijanje brezposelnosti. S te«? de nsrjern se bo izvršilo nekaj javn h del v našem mestu in v bližnji okolici. Pri vseh delih se bodo zaposlili izključno le brezposelni delavci. Z nekaterimi deli se je že začelo. Predvidena so sledeča dela : Nakopanje gramoza in pogramozenje poljskih poti in občinskih cest. Regulacija M&rkiševsRega potoka do izliva v Ledavo. Čiščenje struge Ledave od železniškega mosta do občinske meje, v kolikor bo zadostoval kredit. Po Sebtro*jpa se bo reguliral glavni trg, katerega se bo temeljito zasulo. K pomožni alrčifi'#&^prispeval tudi cb> činski odbor iz svojih prihrankov tako, da bodo vsa deia, ki so predvidena, izvršila. S to akcijo je res vsem po-magano: brezposelni delavci bodo dobili zaslužka, a obenem izvršila javna deia, ki so bila . jM dolgo potrebna.
— Tkalski tečaj, ki bi se naj vršii v Puconcih, se to zimo ne bo vrši!, ker banska uprava v Ljubljani prošnji za prireditev, radi pomanjkanja kredita, ni ugodila.
Dolnja Lendava
—	Koncert, V kulturnem življenju Lendave se nam ebeta pomemben dogodek. Sokolski orkester, ki se je ustanovil pred 2 mesecema, bo dne 4. marca nastopil prvič pred našo javnostjo s koncertom. Na sporedu je cela vrsta najizbranejSih dei. Orkester je močan in sodelujejo pri njem prvovrstne moči. Zanimanje za prvi javni nastop našega orkestra je zdo velik kar je povsem razumljivo, saj smo doslej zelo pogrešali poleg raznih prireditev baš giazbo. Z ustanovitvijo in z javnim nastopom sofcol-skega oikestra pa je tudi ta vrzel za-mašena.
—	Občni zbor N. O. V nedeljo se je vršil občni zbor Narodne odbrane v Lendavi. Za občni zbor sreskega
odbora Je važne narodno obrambne organizacije je vladalo razumljivo veliko zanimanje, saj se je pričakovalo, da pride na nje® do važnih odločitev. Kakor znano je bi! sreski edbor N. O sestavljen že leta 1928. in od tedaj se ni več vršil noben občni zbor, dasi so se v odboru skozi ta čas izvršbe velike izpreicembe. Ni ostalo prikrito, da so ss gotovi ljudje posluževali te " organizacije za svoje osebne namene, tako da je v poslednjem času postalo vprašanje nadaij-nega delovanja N. O. zeio pereča zadeva. Na občnem zboru je res prišlo do precej temeljitih objasjevanj, tako da je bil zbor precej živ. Zahtevala se je pe-polrsa nevtralizacija sreskega odbora N. O, ker samo tak odbor lahko vrši v popolni meri svojo veliko nalogo. To se je tudi doseglo is no-voiavoljeni odbor nam jamči, da bo ta eminentna nacionalna organizacija rešena vseh s ponosebnih vplivov in služila veliki misli in veliki nalogi. Za predsednika je bil izvoljen g. Mikuž Matej, sreski šolski nadzornik, za podpredsednika pa katehet g, Ver-banjSek.
Pevski zbor društva Soče je
priredil minulo nedeljo družabni večer v Murskem Središču, na katerem je hsstoprl z lepim petjem.
—	Imena občin. Po novi ureditvi občin bi se nekatere občine imenovale s krajšimi, a bolj pr.kladnimi imeni. Tako bi imeli: »Lendavo", »Polano", »Bistrico.* Ti n&zsn bodo mnogo boljši in jih narod že rabi. Ne govorimo: grem v Dolnjo Lendavo, v Veliko PolanOv al« na Srednio Bistrico, ampak: grem v Lendavo, v Po!a-no, na Bistrica. Torej bi imeli občino Lendavo, za Malo in Veiiko Polarto z Brezovico bo najlepše ime samo Po-lana, a za tri Bistrice pa samo Bistrica. Že samo abecedno naštevanje občin je prikladnejše tako, ker so dosedanji nazivi res predolgi.
DOPISI
Hodoš. V torek 7. t. m. je bilo ustanovljeno za občine Hodoš in Krplivnik živinorejsko selekcijsko društvo. Zborovanje, ki je bilo gostilni Skalič, je bilo jako dobro obiskano in živahno. V odbor društva smo izvolili g. Verteš Aladarja za načelnika, Bakoš Josipa za podnačelnika, Frahm Vilka za tajnika, E5ry Jeneja za blagajnika, Kerčmar Franca in Balajc Kolomana pa za odbornike.
Strukovci. Dosedajni živinorejski rodovniški odsek Kmetijske podružnice smo v nedeljo 12. t. m. pjffltjftrojUi r smislu navodil Zveze
živinorejskih organizacij v samostojno selekcijsko društvo in sicer za občine Strukovci, Pužavci, Skakovci in Zera-kovci. V načeistvo te organizacije so odbrani g. Bako Kari zs načelnika, Vukan Aleksander iz Pužavec za pod-načelnika, Š ftar Aleksander Iz Stru-kovec št. 12. za tajnika, Temlin Ev-gen iz Pužavec za blagajnika, ter Žibrik Štefan, Šiftar Pavel, Novak Štefan in Sbil Janez za odbornike. — Na ta dan je bil tudi slovesen zaključek pletarskegs tečaja. Na razstav: je bilo krog SCO komadov od učencev izdelanih pletenin. Prihodnji pietarski tečaj se vrši v Puconci.
V zakonski stan nameravata stopiti Herbert Spangenberg voznik iz Endotf (Nemčija) in Roza Škodnik poljska delavka iz Sctine.
Meseca februarja 1933.
Stsnovski uradnik pruskega stanovskega urada Welbsieben Dreyer 1. r.
Krlževcf. V čin rez. peš. kape tana I. klase je napredoval gospod Josip Džuban š. upravitelj v Križev-cih — Prekmurje. Čestitamo!
KgnČevcž. Tudi pri nas še nimamo krajevne organizacije. Zato je zelo potrebno, da se ista čimpre? us tanovi. Upati je, da tudi rrsš rse bomo dolgo zaostali za drugimi, saj smo to pokazali tudi pri volitvah. Že me sec dni razsaja pri nas hripa, zlasti med otroci, a tudi odrasii obole za njo. Nekateri so že ponovno zboleli. Vzrok je nsjbrže premila
zima.
Predanovci. V nedeljo dne 29. I. 1933. je uprizorila tukajšnja mladina C?. Golarjevo veselo gro nevesti". Vloge so bile dobro razdel-jene in so vsi igralci dobro rešili in podali svoje vloge, mogoče boljše, kot jo poda meščanski diieiant, ki si prizadeva podati neko namišijeso sliko iz^kmečkega življenja. Ravno tu se je pokazalo, kako primerna je ia igra za podeželske odre. Igralci so bili dobro maskirani, kar je predvsem zasluga g. režiserja. Občinstvo, kakor tudi zunanji gosti so v častnem številu obiskali prireditev. Pubiika se je zelo zadovoljna razšla in splošna žel ja je bda, da se predstava ponovi.
Želeli bi, da bi se to res zgodilo.
Dobfovnik. D ušivo Rdeči križ v Dobrovniku je irneio dne 2 f-bru arja t. 1. svej 4. redni občni zbor, ob skromni udeležbi članstva. Dmštveni predsednik gusp. Dr. Ignac j Koliin
je v svojem poročilu podčrtal važnost in človekoljubno delo Rdečega križa, ki bi ga morala javnost podpirati v mnogo večj; meri nego doslej. Priporočal je članom večjo agilnost in zanimanje za društvo, posebno glede pridobivanja članstva; moralna dolžnost bi biia vsakogar, da postane član Rdečega križa. Tajniško poročilo je podal gosp, Josip Leonhard, blagajniško poročilo pa gosp. Štefan Ben-kovič. V preteklem letu ie društvena blagajna bila navezana edinole na članarino, ker društvo vsied splošne gospodarske krize in suše, ki ie vladala v Prekmurju, ni iraelo nobenih javnih prireditev ia tudi ne dohodkov. Društveni odbor se je spopolnii; za tajnika je bil zvoljen gosp. Josip Leonhard. za odbornike pa Franc Golež, Aleks Horvat, Franjo Pelicon in Fra-njo Stingi. Občni zbor je odobril za šolske knjige revnim šolskim otrokom Din 300," knjige pa ostanejo lastnina šole a ne posameznih učencev, tako da bodo s časoma vsi revni učenci preskrbljeni z brezplačnimi šolskimi knjigami. Za knjižnico Rdečega križa se je določil znesek Din 300. Društvo se prisrčno zahvaljuje gesp Cassr Josipu mizarskemu mojstru v Strehovc h, za plemeniti dar v znesku Din 175
Organizacija.
Vabilo
na
redno letno skupščino
HlM&kS dsniB&PacSj!, se vrši dne v nedeljo, dne 26. februarja 1933 ob pol
11. uri dopoldan, v prostorih bivše kavarne pri »Kroni* (Fafiik) v Murski Soboti, z običajnim dnevnim redom.
Na redni skupščini imajo pravico staviti svoje predloge ter glasovati Se oni člani, ki so v celoti poravnali članarino za preteklo leto.
ODBOR Krajevne organizacije 3. R. H. D. v Murshl Soboti.
Srezka skupščina JRKD v M. Soboti. Srezki odbor JRKD v Murski Soboti je na sveji zadnji seji sklenil, da se vrši srezka skupščina v nedeljo dne 5 marcu t. I. ob 8. ur? zjutraj v Sokr Iskem domu v Murski Soboti. Ob 11 un se pa vrši VELIKI SHOD na katerega so povabljeni gg, ministri Kramer, Pucelj in Mohorič, dalje
mnogo poslancev iz sosednjih srerov. Tega shoda se po možnosti naj udeleže vsi Čl3ni organizacije.
Srezko tajništvo,
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v tteski Soboti
Veseli muzilialičHi fonfilm
ljubezen
(f3ac8aene hal Susgsng)
Režija : W»ihe!m Thieie. V glavnih vlegah: Liane Ha!d, Hans Brausewet'er, Hilde Hi;der-brandt, Eiisabeih Pinajeff. Predstav« se vršijo i
v NEDELJO, dne 19 februarja popoldne ob i/24 uri in zvečer ob ur!
KMETIJSTVO
Zimska opravila v sadovnjaku.
Sadjarji, sedaj je čas, da očistite sadno drevje, odstranite suhe in bolne veje. Odžagajte tudi veje, ki se drgnejo in kž so pregoste. Rane zamažite s cepilnim voskom ali pa, kar je tu že precej poznano, z navadnim kar-bslšnejem.
Zatirajte omelo, te zelene grmiče na drevju. Ni zadosti, da se te omeline grmiče odlomi, ker na tem mestu zrastejo potem noVi, omelo mora z drevesa globoko izreza ti ali pa cdžsgati celo vejo.
Za zatiranje gosenic fe sedaj najprimernejši čas. Odrezsjte in se-žgite zimska gnezda gosenic, ki so sedaj dobro vidna. Ravno letos je teh na našem drevju vse polno. Pomladi žsodo zlezle iz teh gnezd gosenice, ki bodo požrle na drevju vse, kar je zelenega, kot se je zgodilo lansko pomlad v neštetih drevesnicah. Ta go seničja gnezda se mora sežgati, če se jih pusti na tleh, zlezejo iz njih gosenice, ki si poiščejo bližnja drevesa za svojo žrtev.
Z drevja odstranite sedaj tudi vse neodpsdlo listje. ki se še drži na drevju in ga sežgrte. Na teh listih so legla uši, gosenic in drugih škodljivcev.
Licencovanje žrebcev v M.
Soboti ie bšio 14 t m. Pripeljanih je bilo pet privatnih in sedem bano-vinskih žrebcev, razven enega iz Bei-tinec, samo belgijski. - V tuk. srezu so ietos sledeče žrebčarske postaje : v Tišini pri Horvat Jožefu, Satahov-cih pri Serec Frencu in Martinec Antonu, v Predenovcih pri Sečko Štefanu, v Borejc h pri Horvat Štefanu, v Vsnči vasi pri Podlesek Ludviku, v Skakovcih pri Jauk Karlu, v Sebebor-cih pri Lutsr Dijoniziju in v Fikšincih pri Hohlsedi Jožefu.
Listnica uredništva.
„Sokol" Beltinci. Objavimo v prih. številki. — Rogaševci. Poročilo nismo sprejeli Pošljite. Pozdrave.
Važno za delavce!
Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti naznanja vsem delavcem, da uraduje vsak dan ob delavnikih, zjutraj od osmih pa do dveh popoldne. Ob nedeljah in praznikih ne uraduje. Stranke naj torej pridejo samo ob določenih uradnih urah. ker sicer ne opravijo.
Glede dela v Nemčiji se naznanja, da Borza dela doslej ni še prejela z meiodainega mesta nikakega obvestila in se sedaj še ne ve, če bodo letos naši delavci sploh šli na delo v Nemčijo, ali ne. Vsako tozadevno povpraševanje je sedaj še prezgodaj. Ko se bo posredovanje delavcev na delo v Nemčijo začelo, če se bo to res zgodila, malo je namreč upanja na to, se bo to pravočasno objavilo v časopisih.
Glede dela v Franciji se naznanja, da posluje v Murski Sokoii, razven Borze dela še Zastopstvo Francoskega generalnega društva za emigracijo v Zagrebu. Zastopstvo se nahaja na Aleksandrovi cesti, št. 18. Vsak, kdor želi priti na del© v Francijo, naj se torej oglasi pri omenjenem Zastopstvu. Povdarja se, da sedaj tudi za Francijo niso potrebni delavci, razven nekoliko ženskih delavcev, ki pa so že najete.
Posredovanje delavcev v tuzem-st/o in inozemstvo se bo v glavnem začelo komaj še-le koncem meseca marca, največ pa aprila in maja. Nihče naj torej preje -še hodi povpraševat po delu, zlasti ne za inozemstvo.
Opozarja se delavce zlasti na to, da je dolžan vsak, ki želi priti na de-
Slagičeb je zanemo.
Napisala: KOLOŠVARI BERTA.
Bilo je par mesecov pred Sol ferinoskim bitjom, Radetzky je od ce-sara dvestojezero soldaiccv proso, samo ztov močjov se more vojski te mlade vzjedimene Italije proti postaviti, i samo tak ma vfipsnje zmagati.
Franz Jožef casar je vogrske ne-meške redi vu Požonj pozvao, i kak negda Marija Terezija od njih proso dvestojezero rekrutov.
Ali nžrod ešče nej po-z&bo tisti trinajst vislic vu Arsdskoga festunga šanci, nej pozabo Hainanova grozodej&nja; obečao je ti dvestojezero solddkov, ali za obrambo domovine i nej za Itaiijo.
* *
*
Zgublena bila že Lombardija, Ve-necija, samo na sevri ešče bilo p&r držav austrijski. Radetzki je svoj še-reg vkfipspr&vlao.
Jožek je z svojov kotnpanijov vu ednom mdlom festungi bio, žsersga obzidje so ešče Ri^išni zozidsli.
Kak cff cšer namestnik si je kvar-teo vu \&raši na gia.noj cesti gori vzeo. Sidri krojač msjster je bio hiše gospodar, škarje in igla sta njemi te lepi hram spravila, tak ka na st&re dni lejko brez skrbi živo.
Či rdvno je očka Viktorijo inaše detiče edpiish, li nej mego sploj na gmšji ostati, svojim pnjštelom i tim najbogšim kundšaftom zato zašio gvant.
Tflhi mčren dedec je bio, ali gda je priSla nedela, te se lepo vOobleko, «u eštarijo odišo; fe je takši bojeviti politikuš giatao, ka nišče sebi vu njem spoznao toga mčrnoga krojača Viktorijčja. I pri politiziranji se navadno gutovje jako vtiposUhšijo, ga je očka Viktorijo pogosti polejvaa, včdsih se tak aasrkao, ka komaj do mo najšo. Te ga mamica Anita kregala:
„Pž si se že tak n&pio, več si ne-nakl&daj, kak nositi moreš*.
On njo) pa nato odgovoro:
„Držga Anita, pri mojoj diišš nej
bilo vee samo za en fingerhut". * *
*
Sosedna hiša je bila gospoda Guiseppe del Negroa hiša. Odvetnik je režiš, suhi, čsren,, j&ko nagli čeme-rov Človek bio. Svcje šole vu velkom strždarsjš, srsed vnogšm ponižanjem zvršo, tak gda je svoj cil dosegno, je že njegova mladost brez mladosti ¥e~ seljd minola.
Dober odvetnik je bio, vu všra-ši si je lepo pozitia priboro i hram si je tudi z svoji triidov dao zozidati. Potem se je oženo, i ka n&j vu tem svojega tekmeca Pietro Denedtjija, tudi prehabi, si je v&raša najlepšo deklino vzeo.
Žena, Marietta je bila jako ob-čatliva diiša, puna liibezni, puna žitna veseljd, čžteala lObeznive reči, než-kosti, ali toga pri možčvi nej bilo.
Celi den je vu pisirni po sod-nijaj delo meo, večer pa mesto ka bi svojoj ženici slatke reči vu viiho še-petao, je odišao vu kasino. Tam so
gospoda čteli novine, skrivoma pa se pripravlali na napad, pili i kartali.
Spomlad je bila, vse rožice so c?ele vu piingradaj, vsaka ftica si je redila gnezdo, samo Marietta je žalostno g^ma hodila, samo ona nej najšla svoj p&r.
Aii na edaok začiije vu sosedo« vom piingradi slavička zvergoliti tak lepo, kak ešče nigdžr nej. K ograji stopi ka bi ga bole čula i pred njov je stao en lepi ml&di husar: Joži.
ZosAgavši se ga, je zbežati štela ali eden prijeten moški glds je pitao:
— Te sam pa jaz takše strašilo ?
Smej njoj vujšo, tam je ostila.
On se notri pekdzao.
Začneta si zgovirjati, ona njega pitala, odkčc je, či ešče mž stariše. On njoj dopovedao, ka že osmo leto sliiži i jžko želej vu te lQbl6ni slovenski kraj naz^j pridti.
Dugo sta si zgovžrjala, vOra vu tdrmi deset bila, te je slobod vzela, ztem, ka zdaj že mol domo pride, more idti.
(Dalje sledi.)
lo, se osebno priglasiti v posredovalnem uradu. Za dosego službe ni dovoljeno posluževati se tretje osebe. Vsako skušanje vplivati na posredovalnega uradnika po tretji osebi se bo energično odbilo. Borza dela in Zastopstvo Francoskega društva smete sprejemati samo one delavce, ki se sami osebno priglasijo. Strogo je za-branjeno vsako obljubljanje nagrad uradniku, ki posreduje delo in ga s tem nadlegovati ali mu namenoma škodovati, ga spravljati v slabo luč in ob dobro ime. Vsak delavec, ki bo skušal, ali vsaj pokazal znake, da namerava dati posredovalnemu uradniku kako nagrado, bo izključen od posredovanja, povrhu pa bo. še kazensko preganjan.
Vse pritožbe o poslovanju posredovalnega uradništva naj se pošlje centrali Javne borze dela v Ljubljani. Na anonimne ovadbe se ne bo reagiralo. Vsak pošten človek bo svojo tožbo z dokazi podprl in jo tudi podpisal.
Borza dela, kakor tudi Zastopstvo Francoskega društva, posredujeta delo brezplačno in strogo nepristransko vsakomur, v koliko je to mogoče in v kolikor je prosilec sposoben za nameravano delo, da ne bo škodoval samemu sebi, ostalim delavcem in Borzi dela na ugledu. Vpoštevati se mora to, da je v področju Borze dela (všteti so tudi srezi Ljutomer, Ptuj, Čakovec in Prelog, razven sre-za Sobota in Lendava) nad 15 tisoč siromakov-delavcev, ki vsi bi radi dobili delo in dobrega zaslužka. Razu me se, da vsem tem ni mogoče ugoditi, ker potreba vseh delavnih moči znaša komaj 3-4 tisoč. Da se delavci ^pritožujejo, je prav in da ne dobijo vsi dela je tudi res, ni pa temu kriva Borza dela, temveč razmere, ki so za siromašno delavstvo neznosne.
Potrebno je, da se preskrbi z delom v prvi vrsti tiste delavce, ki so brez imetja (lastne zemlje in hiše) ter živijo v najemu. Razen tega tisti, ki imajo premalo zemlje in so preza-dolženi, imajo številne družine itd. V to svrho bodo občinska županstva prejela od merodajne oblasti navodila, kako se bo moralo postopati, da se najpotrebnejšim najpreje posreduje delo.
Nadalje se opozarja vse tiste delavce, ki bi si želeli pridobiti objavo za polovično vožnjo, da si preje preskrbijo od delodajalca potrdilo — poziv v službo. - Tak poziv mora biti razven podpisa opremljen še z žigom delodajalca. Razen tega naj vsak prinese s seboj še svojo knjižico, v kateri mora biti nalepljena slika, počez po sliki pa pritisnjen žig županstva, ki je knjižico izdalo. Na vsako prošnjo, podprto s zgoraj navedenimi dokazi bo Borza dela izdala prosilcu objavo za polov, vožnjo do kraja dela. Ako pa prosilec navedenih dokazov ne bo imel, dobi objavo še-le po tridnevni prijavi za delo in samo do najbližnje Borze dela, n. pr. do Celja ali Zagreba. Glasom člena 1. Pravilnika o izda vanju objav za polov, vožnjo, nimajo pravice do iste tisti delavci, ki so namenjeni na dopust, na obisk v domači kraj, ali radi drugih vzrokov zapustiti delo samo za nedoločen čas in se vračajo potem na prejšnje službeno mesto. Polovično vožnjo sme uživati delavec samo tedaj, ko je prejel poziv in potuje na delo, ali če gre iskat delo, samo do najbližnje Borze dela.
Opozarja se vse delavce na to, da ne nasedajo raznim agentom in brezvestnim ljudem, ki z lažnimi obljubami mnogokrat samo izvabijo denar od siromaka, a dela mu ne pre-
skrbijo. Zlasti se opozarja in priporoča delavcem, da se z nikomur ne pogajajo za delo, dokier jim dotični ne pokaže dovoljenje od pristojnega sreskega načelstva, da sme nabirati delavce. Kajti vsak, ki ima tako dovoljenje, je dal jamstvo in se obvezal pri sreskem načelstvu, da bo delavce redno izplačeval, kakor določa pogodba V takem slučaju potem odpade nevarnost, da deiavci zaslužka ne bi prejeli v polni, »li dogovorjeni meri, in je izključeno, da bi j;h pogodbenik mogel izkoriščati, ali da bi zastonj deiali in se še celo peš vračali domov z dela, kakor se je žal to v minulem leto mnogim zgodilo. Delavci pazite torej! Sebičneži in brezvestne-ži nimajo v srcu Čuta pravice in ljubezni do bližnjega. Vsak, ki tega opomina ne bo upošteval, naj potem posledice pripiše sebi in ne drugim.
Št. 216/1.
Dne 8. februarja 1933.
Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti.
Vodja urada: Kerec France.
Skupščina (občni zbor]
združbe obrtnikov za srez Murska Sobota v M. Soboti.
V nedeljo dne 5. februarja 1933 se je vršila v sejni dvorani združbe obrtnikov v Murski 39 redna skupščina združbe, s sledečim dnevnim redom:
1.)	Nagovor in poročilo načelnika o odobrenih pravilih.
2.)	Morebitna dopolnitev ali sprememba pravil.
3 ) Obračun in poročilo dosedanjih preglednikov.
4.)	Volitev novega odbora.
5.)	Proračun za leto 1633.
6.)	Raznoterosti.
Na skupščini je bilo navzočih 131 obrtnikov. Sresko načelstvo in Kr. bansko upravo je zastopal g. Oskar Skale sreski podnačelnik, a zbornico za TOI v Ljubljani pa g Čeh Franc, trgovec iz Murske Sobote.
Na tej skupščini je bil izvoljen sledeči odbor: Szukitš Štefan, krojač dosedanji predsednik; Horvat Ja-noš, strojni ključavničar; Sukič Štefan, čevljar; Benko Štefan, krojač; Zrinski Ivan, mizar; Kožic Ivan, strojni ključavničar; Rituper Alojzij, ključavničar; Vukan Geza, mesar; Šebjan Mihael, kovač iz Murske Sobote; Peterka Štefan, čevljar, Rakičan; Vaš Jožef, čevljar, Martjanci; Vegi Štefan, mizar, Puconci.
Namestniki: Števančec Ludvik, Murska Sobota; Matuš Alojzij, čevljar, Murska Sobota; Šebjanič Franc, krojač, Murska Sobota; Denko Jakob, mizar, Murska Sobota; Sečko Ivan, mlatilnica, Murska Sobota; Rehn Ja-noš, kovač, Murska Sobota.
Nadzorstvo-. Fujs Karol, čevljar; Nemec Alojzij, krojač; Zver Ivan, knjigovez.
Namestniki: Lončar Jožef, čevljar; Števančec Franc, mizar.
častni odbor: Vogrinec Franc, mizar; Vlaj Jožef, pekar; Dolgov Ivan, čevljar; Dfih Štefan, čevljar; Kfičan Ivan v Murski Soboti.
Tajnik Združbe-. V5r6š Janoi.
Blagajnik Združbe: Flisar Jožef.
Preračun združbe obrtnikov za leto 1933 znsša: Dohodkov Din 42.205.-, Izdatkov Din 32.525.—
Združba je tudi v smislu novega obrtnega zakona članica okrožnega odbora v Mariboru, katerega dosedanji član je g. Sukitš Štefan, predsednik Združbe.
Zahteva po skupnih zbornicah.
Obrtniki včlanjeni v združbi obrtnikov za srez Murska1 Sobota v Murski Soboti so na svoji 39. redni skupščini dne 5. februarja 1933 se izjavili soglasno za skupne zbornice to je, da naj ostane kot naš slovenski gospodarski parlament le skupna zbornica za TOI v Ljubljani. Odklonili so vsak poskus po ločitvah skupnih zbornic, ker edino v skupnosti se lahko pričakuje uspešnega razvoja trgovine, obrti in industrije.
Poročilo predsednika Združbe obrtnikov v Murski Soboti na 39. redni skupščini.
»Letošnjo skupščino moramo na žalost obhajati v slabih gospodarskih razmerah, kakršnih pač še nihče ni doživel. Že lansko leto se je na skup ščini govorilo o gospodarski krizi, vendar letos meram na žalost povda-riti, da je še^hujše.
Večina čuti ta pritisk, ki jim po-ostruje življenje do skrajnosti, še pogosteje nego„ked8j poprej. Skrbi nas tudi kaj nam bo še prinesla bodočnost, ali pride zbolšanje za gospodarstvo? 3 C (♦. ti _r < .
Za nas je važno vprašanje, kako se naj v tej gospodarski krizi ravnamo, če se že iste ne moremo popolnoma izogniti. Kriza tepe vse ljudi in vsi trpimo, vsak po svoje, vendar so najhujše prizadeti mali obrtniki, ki so brez posla in brez vsake poaoči, a davčno breme, pa postaja od leta do leta občutnejše. Posebno čutijo te žo visokih davkov gospodarsko šibkejši sloji, medtemi v prvi vrsti obrtniki. Gospodarski položaj obrtništva postaja vedno neugodnejši. Izterjava nje davkov dobiva vedno ostrejšo obliko, ker se na plačilno zmožnost davkoplačevalca davčni uradi prav malo ozirajo. Za odplačilo zaostankov dovoljene ugodnosti se raztezajo samo za kratek čas. Največkrat davkoplačevalec v dobi, v kateri naj bi poravnal davke, niti toliko ne zasluži, kolikor bi moral odšteti davčni upravi.
Zadolževanje obrtništva vsled tega narašča, ker večina nima toliko premoženja, da bi lahko brez škode, odnosno zadolževanja vodilo svoj obrat naprej.
Prošnje za odpis davčnih zaostankov pa postajajo doslej neupoštevane ali pa se rešujejo odklonilno. Pri takih razmerah se vedno bolj množi število malih obrtnikov, ki morajo prodati vse svoje premoženje, če hočejo naenkrat poravnati svoje davčne zaostanke.
Videti je, da pod silo razmer ne bo preostalo drugega kot da tudi obrtniki iščejo rešitve v čim večji gospodarski skupnosti.
Prilagoditev novemu položaju bo težka in ne bo brez žrtev, vsled tega je naša dolžnost, da se poprimemo dela čemur pripomore le trdna gospodarska organizacija".
ŠPORT
Občni zbor S. K. Mure.
Redni letni občni zbor S. K. Mure v Murski Soboti se vrši z običajnim dnevnim redom dne 1. marca 1933. ob 20 uri v posebni sobi »Velike Kavarne" v Murski Soboti,
Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru z najmanj 10 podpisi do giasovanja upravičenih članov, vssj 8 dni pred občnim zborom. (§ 14)
Tržne cene
Biki kg od 3~ 4- 4 50 Din, telice kg od 3 - 4 5 Din, teleta kg 4 do 5 - Din, krave kg od 1 50 2-3. Svinje kg 6-50—7-50-8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče : govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4-— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4,-Din, moka V. kg. 3,50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 - 90 Din, kava pražena kg. 56-140 Din, riž kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15' — Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17-— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Krešks kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1 40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210. - Din, žito 1 q 125 - Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120,— Din, ajda 1 p 170- - Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60 70 Din, slama 1 q 40 - 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16*/0 1 q 96, tomažova žlindra 18 - 20% 1 q 120 - Din, Nitrcfoskal 1 q 148-Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-— D, apseni prsh pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67' — Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q36 — Din.
V knjigarni HUMI v M. Soboti
so v zalogi sledeče knjige: Francoski slovar, Francoščina brež učitelja, Nemščina brez učitelja in Nemško-slovenski slovar.
Štev. V. 81/20—B
Razpis.
Sreski cestni odbor v Dolnji Lendavi razpisuje 300 kosov aka-cijtvega kolja. Kolje mora biti od skorje očiščeno, ne kalano in zemlikovo, na koncu primerno zaostreno in dolgo 2.50 metrov ter debelo do 6 cm v premeru.
Pravilno opremljene pismene ponudbe z 5.— Din kolkom je poslati v zapečatenem ovoju najkasneje do 1. marca 1933 na
Sreski cestni odbor v Dolnji Lendavi.