" OF THE GRAND CARNIOLfAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Port Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Iiitttd mrmry Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, 11L No. 41. Štev. 41. Chicago, 111., 17. oktobra (October) 1917. Leto III. Volume ID. Lokalne vesli. Blagoslovi jenje stranskih oltarjev. Misijon. — Birma. čujemo, se bo uprizorilo "Mlinar-ja in njegovo hči" tudi prvikrat na našem slovenskem odru tukaj v Chieagu. V nedeljo dne 21. oktobra bosta pred 10. sv. mašo. blagoslovljena nova dva stranska oltarja v naši slovenski cerkvi sv. Štefana. V oltarjih bosta kip svete Aqe in kip svetega Antona Padovanske-ga. Ker je ob enem prenovljen tudi glavni oltar, v katerega je vložena izrezana podoba 'Zadnje večerje', zato je naša cerkev veliko pridobila na svoji lepoti, za kar gre v prvi vrsti zahvala darežljivim faranom, ki so v ta namen v treh tednih nabrali vsoto nad 700 dolarjev. V nedeljo dne 21. oktobra se prične v naši cerkvi sv. misijon, ki ga bo vodil pater Kazimir Za-krajšek iz New Yorka. c V nedeljo popoldne ob 3. uri bo stanovski pouk, samo za žene in dekleta; v nedeljo zvečer ob pa stanovski pouk samo za fante in može. — Vsak dan bo prva sv. maša s kratko pridigo ob 5. uri zjutraj druga sv. maša s pridigo bo ob 8. uri. Popoldne ob 3. bo Križe v pot in zvečer ob J/»8ih Rožni Venec in glavna misijonska pridiga in blagoslov. Ves teden bodo spovedovali tuji gg. duhovniki vsako uro. Pri spoved-nici naj se pritisne na električui zvonec, ki se čuje v župniščn. — Karani naj opravijo spoved ne zadnji dan, ampak sredi - tedna, zato da 1) lahko bolj natanjko > opravijo svojo spoved, 2) da bolj hitro pridejo na vrsto! Na zadnji večer ni treba odlašati, ker takrat bo spovedoval samo g. misijonar. Dekleta in žene naj opravijo spoved v četrtek popoldne in zvečer, ali pa že v sredo; moški pa v petek popoldne iu zvečer ali še preje. V soboto bo spovedova-nje takoj ob 2. popoldne s presledki, ker od itak izmučenega g. misijonarja nihče ne more pričakovati,da bi spovedoval ves večer in pozno v noč; zatorej naj se vsakdo pripravi na spoved med tednom: čim preje tem bolje bo za spovednike in za spovedancc. V nedeljo dne 4. novembra ob pol dveh bo v naši cerkvi mil. g. škof A. J. McGavlck podelil zakrament sv. birme 103 slovenskim birmancem in birmankam. Pouk za birmo bo — kal^or svojega dosedaj: V soboto popoldne ob 2. in ob 7. zvečer in v nedeljo ob 2. popoldne. — Odbor društva Mar. Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Chicago, 111. se tem potom iskreno zahvaljuje vsem rojakom in rojakinjam, ki so nas minulo nedeljo na naši vinski trgatvi počastili v tako obil-| nem številu. Lepa hvala vsem sobratskim društvom iz našega mesta za njih udeležbo na tej naši veselici; skušala bomo to naklonjenost povrniti vam pri jedna-kih priložnostih. Dalje se zahvaljujemo tudi vsem viničarkam in viničarjem, ki so nastopili P" vinski trgatvi ter vsem članicam in gospodom za sodelovanje pri veseličnem odboru. Hvala končno vsakemu posebej, ki je le kaj pripomogel, da je ta naša prireditev nad vse nepričakovano dobro izpadla. —Poroča se nam, da bode uprizoril Slovenski dramatični klub "Danica" v nedeljo, dne 11. novembra pop. ob 2. um v Pulasky dvorani na So. Ashland ave znano ljudsko Igro "Mlinar lft njegova hči". Ker bo ta igra prva uprizoritev še le pred kratkem na novo ustanovljenega dramatičnega kluba "Danica", je pričako- Ameriške vesli. Vojna konferenca zaveznikov. Washington, D. C., 15. oktobra. Državni department poroča, da se bodo udeležile tudi Združene države bližajoče se vojne konference zaveznikov, ki se ima vršiti tekoči mesec v Parizu. Vendar vlada dosedaj šc ni imenovala in določila svojih zastopnikov, za to važno posvetovanje. V kolikor se more soditi že danes, bodo zastopali Združene države na tej konic rcnci general Pershing, pod-admiral" Sims in poslanik Sharp. Glavni namen nameravane vojne konference zaveznikov je posvet o van je o veliki ofenzivi, katero nameravajo izvršiti zavezniki na spomlad. Tedaj se bo z združc-ini močmi skušalo napasti Nemce na suhem in na morju; posvetilo se bo tudi na .tej konferenci nekaj časa za rešitev ruskega vprašanja in za dosegQ čim prejšnjega zaključka vojne. Za vo^no konferenco zaveznikov se poteguje osobito Francija, ker namerava na isti naprositi Združene države še za vec pomoči. Panika na borzi. • New York, N. Y., 15. oktobra.— Že pd leta 1907 ni bilo take panike na tukajšnji borzi kakor dane«. Ista je nastala, ker ^-razne delnice in drugi vrednostni papirji padli v ceni za več sto odstotkov. Pri tem so bili najbolj prizadeti lastniki delnic železniških družb. Tako so padle n. pr. delnice New Ilavem železnice z 127 na 26 dolarjev; delnice St. Paul železnice z 93 na 46. Škoda, ali izguba pri tem je velikanska. Nasprotno so pa poskočile delnice Jeklarske korporacije, raznih rudniških družb in delnice General Electric Co. Občutna kazen. 4 Springifeld, Mo., 15. oktobra.— Pred tuk. sodiščem je bil danes obsojen znani Claude Picrsol na 35 let težke ječe, ker je letos dne 31. maja odvedel in umoril 14 mesecev starega otroka Lloyd Keet. Truplo tega odvedenega otroka so našli teden dni kasneje v nekem vodnjaku. \ Slovensko Umestna naredba občinskega sveta. Minuli pondeljek sc jc na seji občinskega sveta mesta Chicago in , brilo predlog, da naj mesto nakupi za $200,000 krompirja, katerega se bo prodajalo po zimi rjv ni n slojem po lastni ceni. Povišana poštnina. Opozarjamo vse čitatelje, knkoi tadi ostale rojake, da bo poštnina z 2. novembrom povišana sledeče: Za pisma in druge pošiljat ve po prvem razredu, izvzemši lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče. Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo, ali del unče. Pod lokalnimi pismi so zapopa-deua ona pisma, ki stf naslovljena v okrožju enega poštnega urada. Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah: nadalje v Canado, Gubo, Mehiko, Panamo in Shanghai n* Kitajskem. Za dopisnice in razglednica znaša poštnina centa. 7, 2. nove ab rem tedaj pričnite pripeljati na vsako pismo zna: >-ko za 3 cence, na dopisnice in razglednice pa za 2 centa. Prohlbicija v Iowi. Kakor znano se je na nasi minuli konvenciji razmotrivalo ttf-di o "Slovenskem Zavetišču." Iz zapisnika 9. seje z dne 24. avg. posnemamo o tej točki sledeče predloge: Br. Burgar, predsednik gospodarskega odbora prečita konvenciji pismo tajnika slovenskega Zavetišča, g. Pr. Keržeta iz Chicaga, da naj bi se tudi naša Jednota pridružila tej pomožni akciji. iBr. Rems povdarja in predlaga — podpirano po br. Pogorele — da naj bi se določilo zadnje tri; mesece tekočega leta za nabiranje prostovoljnih prispevkov za Slovensko Zavetišče, in naj bi se tako nabrani znesek uročil -glav. blagajniku K. S. K. J. iBr. Rev. Zakrajšek oincnj*, da je tudi on za idejo Zavetišča, ter da naj Jednota hrani in drži pri gl. blagajniku Jednote, ali sama vse tozadeve prispevke v posebnem skladu do onega časa, da se enkrat vprašanje Zavetišča reši in da stvar dozori. Končno je bil predlog br. Kem-sa sprejet." Ker smo nastopili že zadnje četrtletje tekočega leda, oziroma, ker je nastopil že mesec oktober, zato prinašamo danes v smislu konvenčnega sklepa predstoječi oklic na vse članstvo K. S. K«,'J. za nabiranje prostovoljnih prispevkov /,a Slovenko j^p-tišče. Morda bo poteklo že "5" let, odkar se je sprožilo misel o tem pre-koristnem in ameriškim Slovencem nujno potrebnem zavodu. Sprva, kakor olfieajno, je zavladalo v javnosti veliko zanimanje za nameravano Zavetišče. Vršil se. je vstanovni shod, izvolilo se je upravni odbor in menda nabralo že tudi nekaj tisoč dolarjev, ki so varno in obrestonosno naloženi v neki banki. Nad vse važno in pomembno je dejstvo, da se jc za Zavetišče ugodne izreklo tudi že par znanih in velikih naših podpornih organizacij. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je vprašanje glede slovenskega Zavetišča gotova stvar in da se bo isto svoje-časno, ali enkrat za gotovo zgradilo. Vsled sedanje vojne je žal zanimanje za ta dobrodelni narodni zavo dmalo pojenjalo; treba bi bilo nastopiti potrebne korake, da ta stvar ne zaspi za vedno, ka- kor se je podrlo že več drugih ali sličnih načrtov. a Ideja o ustanovitvi slovenskega Zavetišča je dobila tekoče leto zopetno oporo s tem, da se je tudi prva in najstarejša podp. Jednota (K. S. K. J.) na svoji minuli konvenciji zrekla za Zavetišče, kakor smo to že v gornjih vrsticah omenili. Začetek je torej storjen, sedaj je treba le zavihati rokave in marljivo agitirati med! našim članstvom, da se bo nabralo tim več denarja za ta sklad. V imenu glavnega urada apeliramo torej na vsa krajevna druš-tva naše Jfednotc in na vse posamezne člane (iee) da naj po svoji zmožnosti kaj prispevajo za vstanovni sklad slovenskega Zavetišča. Dosedaj imamo nabranih že $45. katere so darovali delegatje ,na zadnji konvenciji. Krajevna društva prosimo, da naj blagovolijo ta naš oklic upoštevati na prihodnji mesečni seji. Društva, ki imajo lepe svote v svoji blagajni uljudno prosimo, da naj bi kaj prispevala za ta sklad iz svoje blagajne, ali naj bi se pobiralo tozadevne prispevke med članstvom na seji, ali doma po hišah. V to svrho je najboljše, da si društvo izvoli 2 ali 3 kolektorje (nabiralce). Vse nabrane zneske naj se iz-vpli poslati naravnost na blagajnika K. S. K. J. sobr. John Gra-hflk, ki bo držal ves ta denar v posebnem skladu. Imena darovalcev bomo sproti priobčevaii v našem listu. iV im-enu dobre stvari se glavni mrad K. S. K. J. in uredništvo našega lista že vnaprej iskreno zahvaljuje za vsak, tudi najmanjši dar -namenjen za slovensko Zavetišče. Če bi daroval n. pr. vsak član naše Jednote samo $1. bi i-meli kmalu 13 tisoč dol. v tem skladu; kdor ne more žrtvovati toliko v to plemenito svrho, naj pa daruje po 50c, ali kolikor zmore. Spominjajte se tudi slovenskega Zavetišča pri raznih drugih prilikah: na krstijah, ženitninak, godovanjih, veselicah, itd. Pomnimo, da raste iz malega veliko in da vsak cent pripomaga k dolarju ,dolar k stotaku itd. Stopimo torej z združenimi močmi na noge in, deluj mo neumorno, za uresničenje slovenske ga Zavetišča! splošne volitve za konstitucijonal-no uvedbo prohibicije po celi državi. Glasom dosedanjih poročil je bilo oddanih za splošno prohi-bicijo 6903 glasov napram 5510 glasovom. Suhači so zmagali tudi v našem mestu, /v Davenport u, Dubuque in Cedar Rapids. Liberty posojilo v New Yorku. New York, N. Y., 15. oktobra.— Podpisovanje Liberty posojila v našem mestu je danes doseglo svoto $309,022,950 ali za $14,292.-560 več od minulega dne. Velika in znana Guarantee Trust Co. je podpisala za 6 milijonov dolarjev tega posojila, Union zavarovaln.|_ družba pa za $500.00. že vsi, razen najmlajšega, ki bo pa tudi kmalu vpoklican. In tudi njene hčere so se odločile posvetiti vse svoje moči in dela domovini na oltar, ker so se vpisale da bodo stregle ranjenim vojakom pri ameriškem Rdečem križu. Domoljubnost te vrle in domo ljubne vdove je pFlšla na ušesa tudi načelniku Narodne varnostne lige, ki je ta slučaj naznani predsedniku Wilsonu, da bo dobila Mrs. Montague kako odliko vanje in posebno državno podpo ro Vojna bo še trajala. Omaha, Nebr., 15. oktobra. — Ko so nekateri vprašali danes majorja Briggs, ki je zaposlen pri zapadni kanadski naborni diviziji, koliko časa bo še sedanja vojna trajala, jim je slednji sledeče^ odgovoril: "Najbolj grozna in najbolj huda vojna bo tekom prvih 7 let."" Domoljubna mati. V naselbini Bandera, Tex., živi že priletna vdova Mlrs. Charles Montague, ki ima deset otrok, se- vati od strani »Imenskega občin-, ^ ^ oktobra.Idem"^ \n Vri hŠere! lamed si d^ne v^SJe roke Kakor'V državi Iowa se vršijo danesUv so odšli k vojakom dosedaj rovih mehkega premoga je bilo 436 nevarnih ponesrečb in 1806 manj nevarnih; po rovih trdega premoga pa 565 nevarnih in 1510 manj nevarnih. Število skupnih nesreč se je v teh premogovnikih precej zmanjšalo v primeri s številom nesreč 1. 1915. Domoljuben pohabljenec. V Moundsville. W. Vq. Živi 30 letni samski "Dick" Miner popolnoma pohabljen, ker je brez nog. Da se zamore preživljati, je otvoril nedavno na nekem vogalu brivnico in parlor za snaženje čevljev. Ker je bil navedenec od naborne komisije odklonjen, oziroma spoznan nesposobnim za vojaško službo, je sklenil domoljubni "Dick" na drug način posvetiti svoje moči domovini na oltar. Pred kratkim je obesil ta pohabljeni brivec na vrata svoje brivni-ce veliko tablo, da bo vse vojaške novince, vpoklicane pod orožje zastonj bril, jim strigel lase in o-snažil čevlje. To je res višek d moljubja pohabljenega ameriške* ga državljana. Važno za potnike v inozemstvo. Zvezni rezervni urad v Wa-shingtonu je dne 25. septembra t. izdal odredbo, da ne sme noben ameriški državljan, potujoč v i-nozemstvo vzeti s sabo več kot za $5000 denarja v bankovcih $200. v srebru in $200 v zlatu. Ta odredba je stopila takoj v veljavo. Dobra kupčija. V mestu Lincoln, N. II. se je vršila minuli mesec popolna razprodaja blaga pri nekem trgovcu papirjem. Ko so pregledovali blago v skladišču tega trgovca, so našli tudi zaboj rdeče barve, importirane še pred 3 leti iz Nemškega. Te barve ni mogoče danes v Ameriki niti za najdražji denar ■upiti. Lastnik dotične trgovine je plačal pred 3 leti $89. za isti sodček rdeče barve ter ga je prodal po sreteku 3 let, ozir. minuli mesec za $5000; torej je naredil pri tej dolarjev; torej je naredil pri tej izvrstni kupčiji $4011 čistega doji čk a. Novovrstno tihotapstvo. Vsled vladne odredbe so državni flnancarji nedavno zaplenili tudi v Bartellsville Okla. vso o-pojno, osobito žgano pijačo. Ker je obrt takozvanih "blind piger-jev" še vedno cvela, so oblasti podprle tudi vse ondotne prodajalce opojnih pijač in ponovno prepovedale dovoz istih v zapadne kraje države Oklahoma. Nad vse previdni prijatelji viške v mestu Bartelisville so si pa sedaj /mislili nov način dobave žgane kapljice in sicer, da jim do-vaza čez noč nek tihotapec visko preko meje z eroplanom. Kdo bi si bil mislil, da bodo aeroplani v današnjem stoletju pospeševali tudi pijančevanje? Inozemske vesti. Produkcija premoga v Pennsyl vaniji leta 1916. James E. Roderick vrhovni rudarski nadzornik države Penna. je izdal nedavno svoje uradno poročilo o produkciji premoga za leto 1916. V raznih premogovnikih države Penna., se je lansko leto nakopalo , 256,804.012 ton premoga in sicer: mehkega .skupaj 169,123,-814 ton, trdega 87,680,198 ton in koksa 26,428,926 ton. Trdega premoga se je produciralo lansko leto veliko manj kot zadnja leta, mehkega pa za 10,000,000 ton več kot 1. 1915. Skupno število nevarnih ponesrečb je znašalo lansko Jeto po raznih premogovnikih države Pa., 1001, manj nevarnih pa 3316; po Nemško vojaštvo se punta. Amsterdam, Holandsko, 10. okt. __ V nemškem pristanišču Wil-helmsliaven se je spuntalo moštvo štirih križark. Na bojni ladji "Westfalen" so mornarji vrgli poveljnika ladje v morje, da je utonil. Tako se je spuntalo tudi moštvo bojne ladje "Nurnberg" nahajajoče se na visokem morju. Uporniki so hoteli z ladjo pobeg niti proti Norveški, končno so jo pa zajeli nemški rušilci in doved-li naZaj. (Cesar Viljem se je osebno po dal v Wilhelmshaven, da zaduši upor pri mornarici. V svarilo drugim, je ukazal vsakega sedmega moža izmed upornikov na mestu ustreliti. Izjava Dr. Michaelisa. London, Anglija, 15. oktobra. Nemški državni kancler Dr* Michael is je v svojem zadnjem govoru v državni zbornici omenil, da Nemci nikakor ne bodo sklenili miru tako dolgo, dokler bo le kak sovražnik zahteval le ped nemške zemlje, ali dokler bodo nasprotniki nameravali omejiti moč in veljavno nemškega cesarja ter nemškega ljudstva. Nemško delavstvo je za mir. Haag, Holandsko, 15. okt. — Dnevnik "Arbeiter Zeitung", ki izhaja v Currhu je priobčil nedavno dolg članek, v katerem poživlja nemško organizirano delavstvo ,da naj se skuisa doseči niir z generalno stavko. Ker je za to nakano izvedela nemška vlada, je izdaLa strog <>-pomin in oklic, da se bo smatralo* vsako tako stavko za izdajalski čin in da se l>o prizadete kaznovalo s smrtjo. Grški min i.dri zarotniki. London, Anglija, 15. okt. — V grški državni zbornici se bo te dni pričela zanimiva obravnava treh bivših ministrov, ki so obtoženi, da so hoteli sedanji demokratski sistem vlade strmoglaviti in posaditi zopet na prestol bivšega kralja Konstantina. Zatožc-ni zarotniški ministri so: Gounaris,' Scoulondis in Lanrb-ros. Velika pomorska bitka. London, Anglija. 14. oktobra. —iV zalivu Rige blizu Oesel otoka se je vnela huda pomorska bitka. Nemci skušajo namreč prodreti skozi sovražno črto in tako priti bližje glavnega ruskega mesta — Petrograda. Število nemških bojnih ladij v bližini Rige znaša sedaj nad 100; tekom enega dneva so izgubili Nemci 4 torpedne čolne in neko kriiarko. 'Nemškemu brodovju se je vseeno posrečilo zavzeti znani strate-gični otok Oessel, na kojem je sedaj iskrcanih okrog 50,000 vojakov. Sedaj se nahajajo Nemci samo še 12 milj oddaljeno od Arens-!>urga in Serela. Označeno mesta bosta pa tudi kmalu v sovražnikovih rokah, ker ju artilerija neprestano obstreljuje. Holandska in Anglija. Amsterdam, Holandska, 14. oktobra. — List "Maasbode" poroča, da je holandska vlada ustavi-a in pretrgala ves trgovinski promet z Angleško; tako je u-stavljena tudi brzojavna zveza med Londonom ?u Amsterdamom. ' Nemški mornariški minister odstopil. London, Anglija, 12. oktobra. —Nemški mornariški minister podadmiral von Capelle je moral danes vsled zahteve vlade resig-nirati, ali odstopiti. Vzrok odstopa se pripisuje zadnji upor pri nemški mornarici. Capelle je bil imenovan mornariškim ministrom meseca i^)ar-ca 1. 1916 po odstopu znanega admirala von Tirpitz. Cesar Viljem v Sofiji. Zofija, Bolgarska, 12. oktobra. —(Danes je došel semkaj nemški cesar Viljem na konferenco vladarjev centralnih velesil. Bolgarsko ljudstvo je Viljema navdušeno pozdravilo; vse mesto je v zastavah v počast nemškemu vladarju. Luxbnrg aretiran. Buenos Aires, Argentina 12. oktobra. — Grof Karl von Lux-burg, bivši nemški minister je bil danes nedaleč od našega mesta aretiran in odveden v spremstvu policije na jetniški otok Martin Garcia. NAZNANILO. Is urada L tajnika društva J osna Dobri Pastir it. 49, K. S. K. J., Pittsburgh, Pa. Naznanjam, vsem članom, da eem se preselil z 5114 Natrona Alley na 5138 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Nadalje so proaeni vsi Mani, da malo botj redno plačujejo svoj redni mesečni asesment; nekateri so jako počasni. Če član zdaj ne more plačati redno, kaj bo pa, če pridejo slabi časi. Dalje opozarjam, da se nekateri člani tudi ne brigajo, da bi sporočili svoje pre-membe naslovov in sicer tajniku ob času ko se preselijo. Vpoete-vajte to! Tudi sem že večkrat poročal, da noben član ne bo prejel bolniške podpore, če se ne naznani direktno tajniku, kadar zboli in kadar ozdravi H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. j.. Joseph L. Bahorich, 5138 Dresden Way. NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Jožefa it. 112 K. S. K. J. Ely, Minn., se naznanja, da je bilo pri seji dne 16. septembra t. L sklenjeno, da se bodo vršile v prihodnje seje našega društva vsako četrto nedeljo v mesecu in sicer takoj po prvi sv. maši. Vsak član naj si« torej to dobro zapomni! Zaeno naznanjam članstvu našega društva, da se vrši prihodnja seja dne 28. oktobra t. L in prosim uljudno, da bi se te seje pol-nostevilno udeležili Pri tej seji bomo začeli poslovali s prepotreb-nim otroškim oddelkom K.S.K.J. Želeti bi bilo, da bi dal vsak o-ženjeni član vpisati svoje otroke v ta oddelek. Da bo šla seja hitro naprej, spišite že doma za vsakega otroka na posebnem listku njegovo ime, dan, mesec in leto rojstva in kje je rojen? Toliko, v blagohotno naznanilo in ravna-/ nje. g sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Joseph Agnich, tajnik. (No. 39—41.) smrt. Dne 24. septembra vrnivši se zdrav z dela je šel po večerji malo na izpre^od. Ko je prišel nazaj na svoje stanovanje, se je podal k počitku. Naslednje jutro je gospodinja pripravila zajtrk za fante, ki so se zbrali skupaj pri mizi; le pokojnega Mile-ta je manjkalo na veliko začudenje. Gospodar ga je sel vsled tega klicat v spalno sobo, ni ga pa mogel več zdramiti, ker je žal pa-kojnik čez noč za vedno zatisnil očesa; zadela ga je srčna kap. •Na to se je takoj obvestilo društveni odbor in ukrenilo potrebne korake za njegov pokop. Naš pok. brat Mile je spadal k trem podp. organizacijam: k naši K. S. K. J., N. H. Z., in Hrv. Zajednici v 111. Pokojnik je bil doma iz Vrbo-nja na Hrvaškem kjer zapušča ženo in troje otrok; tu v Ameriki pa brata Adama. Sprevod katerega so mu vsa tri društva priredila je bil lep in velik . Dragi mi Slovenci in Hrvatje, ki niste še pri nobeni podporni organizaciji, opozarjam in prosim vas, da pristopite v našo di-čno podp. organizacijo K. S. K. J. ki nam vedno v neprilikah in nesrečah rada pomaga. Ne odlašajte na jutri, ker nihče ne ve kje in kdaj ga smrt čaka. Lahko se tudi vam, ali, nam pripeti tako nepričakovana smrt, kot našemu gorinavedenemu pok. sobratu. Sedaj smo še trdni in zdravi, čez nekaj ur nas pa že lahko krije črna zemlja. Če umre kak rojak, ki ne spada k nobenemu društvu, nihče ne skrbi, da bi se ga dostojno pokopalo. Eni pravijo celo: Prav mu je, čemu pa ni skrbel ko je bil še živ da bi spadal k kakemu društvu! K sklepu se sedaj v imenu našega društva lepo zahvaljujem vsem vdeležencem pri pogrebu potkojnika, njemu pa kličem: Lahka ti bodi tuja žemljica! Počivaj v miru! S pozdravom Louis Wičevič, tajnik. NAZNANILO. Cenjene mi sosestre in članice društva sv. Ane št. 156, K. S. K. J. v Chisholm, Minn. S tem vam naznanjam, da bo blagoslovljenje in razvitje naše nove društvene zastave dne 21. oktobra t. 1. pri poldeveti maši; zatorej se moramo zbrati pol ure poprej, to je ob 8. uri, v navadnih prostorih. Ker pa je dosti članic, ki niso bile navzoče pri zadnji društveni seji, zato vas opominjam in prosim potom našega Glasila, da se zanesljivo udeležite te slavnosti; katera se te slavnosti ne udleleži, bo morala pflačati kazen. Zatorej kolikor več nas bo, toliko bolj častno bo za nase društvo. Zato vas še enkrat resno opominjam in sosestrs&o prosim, da se vse zbe-rete ob osmi uri, da gremo potem skupno v cerkev. S sosestrskim pozdravom Frances Koshmrl, tajnica. NAZNANILO. S tem naznanjam članicam društva Marija Pomagaj št. 164 -K. S. K. J. v Eveleth, Minn., da se naj udeležijo prihodnje seje vršeče se dne 21. oktobra t. 1. v navadnem zborovalnem prostoru. ■Na tej seji se moramo zmeniti, kako bomo naredile glede bolniške podpore. bomo pristopile v Jednotin central, bolniški oddelek, ali bo ostala stvar po starem? Prosim vas uljudno, da pridete vse na prihodnjo sejo, da se ne bo pofem morda kaka članica izgovarjala: 4'Brez mene so to važno točko sklenile!" Vsaka naj pride torej na sejo, pa bo vse cula, kaj se je sklenilo in tudi sama bo lahko kaj koristnega predlagala. S sobratskim pozdravom Theresa X&psh, tajnica. Painesdale, Mich. S tem poročam članom društva M. S. Ž. št. 84 K. S. K. J. žalostno vest, da smo izgubili našega društvenega sobrata Milan Mandzi-ja, ki je nenadoma umrl dne 25. )ra čez noč. ;a pok. brata Mile Mand-zadela nepričakovana Pueblo, Colo. Nič kaj veselih novic nimam poročati; ampak kar celo vrsto pogrebov smo imeli v naši naselbini; pa istih še ni konca. Dne 9. sejit. smo spremili k zadnjemu počitku Josip Gangl-na, člana K. S. K. J., ki je spadal k društvu Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa. Prišel se je semkaj zdravit; bil je tukaj ko -maj dva dni, in že je moral umreti. Zadela ga je kap. Društvo sv. Jožefa št. 7, K. S. K. J. mu je preskrbelo dostojen katoliški pogreb'. Pokopali smo ga na Roselawn pokopališču. Dne 21. sept. je pa po kratki bolezni umrl v tukajšnji naselbini dobro znani rojak Anton Kralj, po domače Vidmar. Doma je bil iz Male vasi, fara Dobrepolje. V Ameriki je živel 27 let, in sicer vedno v Pueblo, Colo. Tukaj zapušča dve hčeri, obe omoženi, v stari domovini pa ženo in še eno hčer, ki je tudi omožena. Ran j ki je spadal k društvu sv. Jožefa »t. 7, K. S. K. J. Skoro od ustanovitve društva bil je njega član. Društvo sv. Jožefa mu je priredilo krasen pogreb. S pokojnim Anton Kraljem je naše društvo izgubilo dobrega agitatorja, za K. S. K. J., toda ni drugače. Pregovor pravi: Danes tebi, jutri meni. Naj v miru počiva in lahka naj mu bo svobodna ameriška zemlja. Dne 26. sept. je umrl rojak Gašper Princ. Omenjeni se je nekoliko oprasnil v nogo pri delu v je-klarni; temu je sledilo zast.rup-ljenje krvi in revež je moral pod-leči; umrl je v groznih mukah. Spadal je k društvu sv. Trojice št. 82, N. H. Z., ki mu je tudi priredilo dostojen pogreb. Tukaj zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. Dne 6. oktobra se je ponesrečil rojaik Josip Tajgel, in sicer pri delu v jeklarni; revež prišel je med dve kari, ki so vsega pretrle, nakar je še padel pod karo, ki mu je odrezala obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je dve uri kasneje v groznih mukah umrl. Spadal je k društvu S. S. P. Z., katero mu je priredilo pogreb dne 9. oktobra. Naj uro sveti večna luč! Dne 8. otktobra je umrl v tukajšnji umobohrici rojak Jakob Ber-gles. 'Pokojnik je bolehal že več •let in slednjič, se mu je še omračil um, talko da je moral iti v umobolnico. Tukaj zapušča ženo. Spadal je k društvu sv. Petra in Pavla št. 15, J. S. K. J. Danes, to je 9. oktobra, je pa u-mrl strašne smrti rojak Josip Težak. Revežu se je omraČil um, in že nekaj tednov je hodil žalostno in klavrno oikolu. Dne 9. oktobra okolu pol pete ure popoldne se je pa zaprl v sobo in čez nekaj časa je žena zaslišala dva strela. Prihitela je v sobo in videla svojega moža na tleh v mlaki krvi s prestreljeno glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa takoj izdihnil. Pokojnik je spadal k društvu Slovan št. 3, Z. S. Z. Tukaj zapušča ženo in štiri male otroči-če. Bog nro bodi milostl'jdv. V dneh 19. in 20. sept. ter 3. in 4. oktobra so bili vpoklicani iz našega mesta vojaški novinci, med njimi je bilo tudi lepo število Slovencev in sicer so odšli sledeči rojaki : Anton Mesojedi, Chas. Po-gorelec, Louis derm, Anton Kaplan, Frank Tomšič, John Fer-kul'j, Jos. Zabukovec, Frank Strah, Frank Stržinar, Mat. Skuf-ca, Frank Skufca, Luois Oražem, Jos. Zupančič, M. Krašovec, Peter Jaklič, Joseph Russ, John L. Čulig in Mat. Cimerman; slednji trije so tudi člani K. S. K.\J. Vsi so odšli v Camp Funston, Kans., na vež bal išče. Drugih novic sedaj ni. Prišel je tudi čas za dramatične vaje, toda ne vem, kako bo kaj šlo, ker fantov primanjkuje. O-mejiti se bo treba na manjše igre in velike izpustiti za letošnjo sezono. Pozdrav vsem cenjenim čitate -ljem in čitatoljicam našega lista sirom Amerike. John Germ. « Eveleth, Minn. Pred par dnevi smo dobili tukaj neprijetnega gosta, katerega nismo nič prav veseli, kajti prišel je prehitro in o nepričakovanem času. Pobelil je namreč neprijetni sneg celi Range in nam privedel seboj hudo zimo, ki neusmiljeno objema naše že itak sibirsko mrzle kraje. Kar pa je najhujše je, da je bila še večina ljudij nepripravljenih za ta. le vendar tudi za naše kraje prezgodnji obisik, zato pa stikamo sedaj vseskozi o-krog, kje bi si mogli dobiti potrebnega premoga, da bi si zakurili domove in pregreli omrzle ude svojega telesa. A težko je dobiti letos premog. Mehkega premoga imajo še nekaj ton po $9.75, a trdega pa zdaj tukaj sploh ni dobiti. S to-lc zimo pa je prišel tudi čas ločitve od zunanjih zabav. Razni pikniki so ponehali in tudi razne igre pod prostim nebom so vzele slovo. Ljudje si iščejo za -bav v dobro zakurjeni sobi. In takih zabav bomo tudi mi uživali v Auditorium dvorani in raznih gledališčih. Pričetek teh zabav bo dne 21. oktobra, ko bo priredilo tukaj -šnje vrlo ddujoče društvo "Krščanskih mater" veliko veselico z neko zelo šaljivo igro, v kateri bodo nastopili najboljši tukajšnji igralci. Da bo tudi malo muzike za ples, se itak samo ob sebi razume. Kaj bi pa naši mladi počeli, če bi se ne mogli zasukati. Nase vrle žene pripravljajo tudi nekaj za nemirne želodce. I)a bo kaj dobrega, smemo pričakovaiti, saj so tukajšnje žene znane kot izvrstne kuharice. Zato pa se vabite vsi Evefefchčani, da pridete na to ve -selico, kjer bo zabave dovolj za staire in mlade v dobro zakurje -nem Audi tori umu. Vabijo se naj-iskrenejše tudi vsi dragi rojaki iz sosednih naselbin na Range, da nas zopet dne 21. oktobra zvečer ob polu osmih v polnem številu obiščete, se razveselite z nami in obenem pomagate naši slovenski cerkvi, kateri v korist se priredi ta veselica . Hvaležni vam bomo za obisk in vam ga bomo radi vrnili ob enakih prilikah. Ne bo vam žal, kajti že igra sama je več vredna ikakor 35c, za katere si kupite tiket. Poznate že vrlega igralca g. Ant. Nemaniča, ki je res kakor vstvarjen šaljivec, poznate dobre igralce iz Sparte, Ant. Zev-nika in brata Strah in domače fante Kotnik, Kokelj in M. Prebili«. Vsi so se že pokazali na o-dru in želi polno pohvale, in isto bodo gotovo dosegli tudi v tej igri. Torej vsi, mladi in stari iz Eveletha in okolice prav dobro dosli v nedeljo, dne 21. oktobra ob polu osmih zvečer v Audito -rium dvorani. Član slov. cerkve. Duluth, Minn. gotovo bo zanimalo marsikate -rega izmed rojakov po raznih naselbinah železnega oikrožja Min-nesote, posebno pa tiste rojake, ki so se hodili zdravit k nekemu zdravniku v tem mestu, po imenu Dr. F. A. Carrell, ako jim tem potom poročam, da je omenjeni specialist prišel v roke okrajnim ob -lastim. Dr. F. A. Carrell je pred šesti -mi meseci prišel iz St. iPaula v Duluth, Minn., In odprl svoj urad kot specialist za vse bolezni v Me-saba Block. Z njim v družbi, ali takorekoč njegova managerja, sta bi'la neki čifut po imenu Harris, in neki Hrvat, imenom Rudolf Devčič alias Davis. Ko so ti specialisti odprli svoj urad v Duluthu, so talko j najeli nekega Hrvata, Mike Bevandicha po imenu, ki je hodil od hiše do hiše naših rojakov, kakor tudi Hrvatov po Mesaba železnem o -'krožju Minnesote in je raznašal plakate, tiskane v vseh tujih jezikih. Na teh plakatih je bilo zelo vabljivo pisano, kako fini specialisti da so, ki zamorejo ozdraviti vsakega bolnika, neoziraje se, kako bolezen da ima in kako dolgo že trpi vsled bolezni., in to brez operacije. Trdili so tudi, da so zdravniki, ki so študirali na Dunaju, v Berlinu, Parizu in Londonu in Bog ve še kje vse v Ev -ropi. Ko so bili ti plakati razne-šeni med naše rojake in tudi de lavce drugih narodnosti, so naši rojaki, ki so res bolehali, romali v Duluth, kot da hodijo na božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje. Vsakomur, kdor je prišel k tem specialistom, so jamčili, da ga o -zdravijo v določenem času. Računali so od $150.00 do $700.00, in te svote so se morale plačati vnaprej. Ta njih "business" je šel nekaj časa precej dobro. Prihajalo je k njim toliko bolnikov, seveda največ Slovencev, Hrvatov, Italijanov in splošno inozemccv, da so imeli neki teden njih poslovanja v Duluthu vposlenih v uradu štiri dekleta, ki niso drugega delale kot pisale pobotnice tistim bolni -kom, ki so plačali denar tem vrlim specialistom. Kaj ne — business je bil dober? kakor hitro pa je business pričel pešati, so pa kar v naglici pobrali svoja šila in •kopita in nihče ni vedel kam so odšli. Bolniki so še vedno prihajali pred vrata tega urada, toda zdravnikov le ni bilo, Vrniti so se morali zopet dotmov s tem večjo žalostjo, kajti njih težko prkluže-ni denar je šel rakom žvižgat, ne da bi zadobili zaželjeno zdravje. Na prošnjo rojakov sem to zadevo predložil okrajnemu odvetniku, Warren E. Greenu, in ga prosil, da naj stvar predloži pted "Grand Jury". Okrajni odvetnik je ugodil moji prošnji in dr. F. A. Carrell je bil obdolžen po glavni poroti tatvine druge vrste. Ker se pa ni vedelo, kje se nahaja, je •trajalo nekaj časa, predino je bil izsleden in aretovan. Aretiral ga je pomožni šerif Josip Brdash v St. Paulu dne 20. septembra. Ko je bil aretovan, je bil vposlen pri neki pralnici kot voznik. Dne 8. ^oktobra se je pri tukajšnjem so -dišču vršila obravnava proti dr. F. A. Carrellu in ta izvrstni specialist oziroma voznik, je bil spoznan po poroti krmni tatvine druge vrste ter obsojen v državno ječo v Stillwater na ne več kot | pet let ječe. Ta ka'zen je gotovo še pre mil a za takega sleparja, kajti dr. A. F. Carrel 'je pred tukajšnjim sodi -ščem pod prisego sam priznal, da so on in njegova dva tovariša, to je Harris in Devčič alias Davis, v teku šestih tednov njih bivanja v Duluthu prejeli od svojih bolnikov $60,000. Toda on se je izgovarjal, da omenjene svote ni on dobil v roke, ter da je on delal le za mesečno plačo $100.00 na mesec. Res žal mi je, da se nasi rojaki puste tako goljufati Izmed šest deset tisoč dolarjev, ki so jih ti lopovi ukradli bolnikom raznih narodnosti, sern uverjen, da je bila več kot polovica težko prislu -žene ga denarja naših rojakov in bratov Hrvatov. Harris in Rudolf Devčič alias Davis še nista prišla v roke pra -viei, ker se ne ve, kje se nahajata. Toda še ni prepozno. Roka pravice je zelo dolga in danes ali jutri lahko tudi ta dva lopova dobi v svojo pest. Pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno svoje »obrate K. S. K. J., ter ostanem vam ve -dno udani rojak John Morem. ZAHVALA. Jaz spodaj podpisana se najlepše zahvaljujem slavni K. S. K. Jednoti za tako hitro in točno izplačilo posmrtnine po mojem nepozabnem pokojnem možu FRANK fiVIGEL. Lepa hvala tudi glavnim uradnikom K. S. K. J., za tako točno poslovanje. Nadalje tudi priporočam vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, da pristopite pod okrilje naše slavne podp. matere K. S. K. J., ker ona je v resnici naša prava podporna mati. Dolžnost me veže, da izrečem zahvalo tudi cen j. dr. sv. Jožefa št 12. K. S. K. J., in cenj. dr. sv. Barbare št. 1., ker člani obeh teh društev so se udeležili v obilnem številu pogreba pokojnika. Lepo hvalo izrekam tudi vsemu občinstvu v Forest City, Pa., za tako obilen obisk v hiši žalosti in za spremstvo na zadnjem potu na pokopališče. Lepa hvala tudi moji sestri in njenemu možu, ki sta se potrudila priti k pogrebu, akoravno sta oddaljena od nas. Končno izrekamo vsi še enkrat najlepšo zahvalo vsem, ki ste nas tolažili v času naše največje žalosti, pokojnika pa priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Marija Svigel, žalujoča žena. Valentin, sin. vojak v armadi Strica Sama. Josip, Frank, in John, sinovi. Mary Sivic, Magie in Angela Švigelj, hčere. Forest City, Pa. dne 11. okt. 1917. "Čas je prišel, da, ali zmagamo, ali se udarno". "Za nas je samo ena prilika, katero smo si izbrali mi". Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav. Ali naj nam bodo naši dolarji več, kakor življenje naših sinov? ' William G. McAdoo, tajnik zakladniškega urada Združenih držav. Domoljubje, Vdanost, Varčnost Smatrajte si v svojo dolžnost in podpišite Vladne bonde Združenih držav drugega Posojila za svobodo L 1917 Ti bondi se izdajajo v zneskih od $50, $100 in višje. Obresti se bodo plačevale po 4 od sto vsakih šest mesecev. Bonde lahko plačate v gotovini, ali na obroke, kakor sledi: 2% ko naredite prošnjo za nakup bonda 18% dne 15. novembra 1917 40% dne 15. decembra 1917 40% dne 15. januarja 1918_ Vprašajte vašega bankirja, poštarja, gospodarja ali pa poizvedite podrobnosti pri Liberty Loan odboru, (Committee). Ti vam bodo dali nasvete in vam bodo radi šli pri tem na roke. Ti vam bodo preskrbeli uradne tiskovine. Na svetu ne morete denarja bolj varno naložiti, kakor v bonde Poso)ila za svobodo (Liberty bonde). Podpišite flh sedaj! Bodi svoje sreče kovač! 3==3=H Nauki za vsak kmalu odreklo. Tudi slava militarizma (vojaštva) ne more dati nadomestila za rane človeške družbe; sam je bolezen. Kanoni pač ranijo, zdravijo pa ne. Iz vseh teh zapletenih vprašanj ni rešitve, r.i pomoči, kakor le v veri in krščanstvu." ('tPer. Listi" zv. 5., str. 8.) Od takih dr2av nimamo pričakovati izdatnega zboljšanja naših razmer, in zato velja ravno o naših dneh tembolj: Bodi sam svoje sreče kovač, s tem da veš in poznaš, kakšno delo te dovede do dosegljive sreče. k. a a na Izgubljen človeku je zemeljski raj, Adamova deea v prognanstvu se joče In prosi, naj sreče zapravljene kraj Odpre jej na novo dobrotljivi oče. Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok? Na delo! Ne jiosi mi križem rok! Povrni se samo v prvotnost nazaj, Tn našlo povsodi prvotni boš raj i • S. Gregorčič. 7. Delo in novodobni duh. Smrtno ranjen v rebri Hrast stoji potrt, Bridke ure čaka, Ko podre ga smrt. Krilan-Pagliaruzzi. Dandanes je na dnevnem redu soeijalno vprašanje. Živimo v razmerah, katere zahtevajo z železno odločnostjo, da se to vprašanje prej ko slej reši. "Nam se zdi to vprašanje — in to že leta — najnujnejše vseh praktičnih vpra šanj, vprašanje, katero bo, če se nič ne stori za njega rešitev, ne kega dne samo nekaj storilo, in to na način, kateri nobenemu ne bo dopadel." (Carlyle.) — O 20. sto letju se pravi, da bo soeijalno Sreča in nesreča narodov je od visna od koiiečne rešitve tega vprašanja. Če se bo da1 a našemu družbin skemu redu stara, krščanska pod laga in bo povsod prišlo zo^et v veljavo staro geslo: "Moli izdelaj," potem moremo pričakovati, da'pridemo do miru, reda in sreče, drugače bo n-red večji od sedanjega. Do sedaj se je za reši- tev tega nujnega vpraSanja pač mnogo pisalo, a storilo zanj premalo. Sledeče strogo ne spada v okvir našega spisa. Naš namen je, kazati posamezniku pot do dosegljive časne sroie. A posameznik je ud cele družbe,in ker je od nje edvisen, je dol fan tudi v javnem življenju storiti 'vse, kar mu je v časno korist. Zato je t^eba nekoliko poznati časovne razmere. A-ko pride do teg'i, da se soeijalno vprašanje reši s krvjo in mečem^ potem bomo ravno S\oyenciN bolj prizadeti, ker smo večinoma delavski narod. Že sedanje naše razmere dokazujejo to dejstvo. Tem bolj je nam tre'ja, da si ne kopljemo svojega lastnega groba, ter sc ognemo pota, Kateri vodi do smrti Vobče moramo reči, da je duh sedanjega časa spridil, ali vsaj hoče,spriditi staro krščansko delavsko geslo: "Moli in delaj!" "Ako prebiramo liste človeške zgodovine, najdemo čase, v katerih je bilo ono geslo splošna podlaga celega družbinskega delovanja; nasledek je bil, da se je čutila človeška družba pod vplivom tega gesla srečno in je mirno u-živala plodove svojega dela." Kako je pa dandanes? "Ko so nauki materijalizma polagoma izpodrinili verski čut ter postavili človeka za boga, se je novodbnemu duhu posrečilo, vreči to geslo, kakor že mnogo drugega, med starino in s tem je delu vzet blago slov ter prerezana nit življenje. Dela samega seve ni mogel spraviti'iz dnevnega reda, a tem bolj se protivi temu,da bi se delo družilo z molitvijo. Od Boga odrejeno delo so zavrgli, na njegovo mesto pa postavili suženstvo; nasledek ni izostal. Delu manjka bivši blagor in ono ne zadostuje na nobeno stran; blagoslov je sadu vzet, in ta sam ne zadostuje za potrebe in reve delavskih slojev." ("Kršč. soc. L." 5. zv. str. 68.) # S temi besedami je vse povedano. Pravi in zadnji vzrok naše so-cijalne bede je odpad od krščanstva, odpad od vere, popolnoma verska nebrižuosS katera vlada tako zelo v javnem in družbia-skem življenju. Danes je delo brez plodu in. blagoslova in besede sv. Petra do Kristusa veljajo tudi človeškemu rodu: "Učenik, vso noč smo delali in nismo ničesar ujeli." (Luk. 5.) Dela se veliko, breme dela teži miljone, a dela se ob odpadu od Boga in zato ni sreče in blagoslova. Mnogi pač še verujejo se držijo krščanskih načel, le preveč pa vlada dah verske mlačno sti. Tavamo v strašni temi. Nekatere živali se ravno po no či prav dobro počutijo. Tako so tudi z današnjimi razmerami nekateri prav zadovoljni, ker vedno bolj in bolj padajo meje, katere bi mogle še ovirati njih uživanje. Trebuh je mnogim postal bog, za to so veseli, da je izginil iz src mnogih pravi, krščanski Bog. Vera jim je potemtakem nazadnja-štvo, nevera luč, a resnice pri njih ni. Tavajo v temi! a) Odkod naše razmere? Nevero smatram za najbolj značilno iedo sedanjega časa in za najhujšo kazen, s katero je udaril Bog človeški rod." Balmes v Kako smo prišli v temi? Ze od druge polovice 18. stoletja so prav po načrtu delovali na to, da bi m krščanstvu izpodkopalo tla in vzel sv. cerkvi vsak vpliv v jav nem življenju. Sodelovale so pri tem početju sicer razne struje, a vse so zasledovale eden in isti namen in njih skupni oče je označen z besedo: verski liberalizer!. Seve so njegovi nauki omamljl-vi, posebno ker se kaže ljudem večinoma v čisto drugi obliki, kakršen je v resnici. Ogrniti se je znal celo z nekakim idealnim (v-zornim) plaščem, in s tem goljufal ljudi. (Dalje prihodnjič.) IfsiiiiiintiaiiBfiiiniiiatiifiiiiciiattmaiiiiiititiniilifitaiftiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiiiitiiiiiuiii ■ liilii —— (Vtnkt iBfitriii rtzprm.) | SPISAL DR. G. P. I liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiSi zdo znese jajčeca vanjo, gre na- nja sest,, sedi in strada in kljubti- (Nadaljevanje.) . • Tako skrbi priroda, da se cvetni prah ne izgublja in se cvetlice bolj gotovo asemenijo. Presenetiti mora človeka, ko gleda, kako nekatera čebela pušča lepše cvete s slajšim medom in išče cvetja kake neznatne vrste, medtem ko se druge čebele, ki so oač zjutraj sreč-neje naletele, goste na lepših. Višja umnost, kakor je v rastlini in čebeli, je torej v razmerju obeh bitij. Dozorelo seme je treba poslati z rojstnega kraja proč, sicer bi rastlina na istem mestu hirala in poginila, ali vsaj vedno sama ostala, med tem, ko bi večina suhe zemlje bila brez zelenja, . Kako naj rastlina, ki se premikati ne more, svoje otroke prenaša v drugo domačijo? Ne tisočere načine to nalogo izvršuje. .Nekaterim plodovom daje vabljivo barvo in okusno meso (jablane, hruške, jagode idr.); ti sadovi so prikupni ljudem in živalim, ki zase iščejo hrane, obenem pa razširjajo pečke in koščice. Druge rastline dado svojim plodovom perotnice (javor, jesen, lipa), ali lasate privezke (regrat, planinka, mnoge druge košarice), da ob vetru letajo po zraku. (Nekatere imajo globoko-umne lučalne naprave. Od vrtnarja seni dobil seme grmičaste ple-zavke. ki svoje plodove vzredi na žličasti vevnici; vevnico ima pritrjeno kot vzmet na drugi vzmeti; prav ob času, ko je seme zrelo, se seme le še rahlo drži na žlici, napetotst obeh vzmeti je največja, med tem ko zadržujoča stena sprhni: v trenotku je zadržek odstranjen, in seme, majhne črne >ločiqe, lete do pet metrov dale . Nekatere rastline preskrbe svoj plod s kljukastimi kvačkami, ali osinami s pridržki; z njimi se kar oosili primejo>mimogredočih živa-i in tako srečno potujejo po svetu. Karkoli vidimo na rastlini kot zakon, je umno delo. Višji smoter t>i se pokazal, ako bi primerjali razne rastline med seboj in njih razmerje do človeka. A nadčloveško umna naprava je vsaka rast-ina tudi sama zase. Sile s katerimi deluje, so gotovo naravne. Človeški duh z vso pozornostjo preiskuje skrivnostno moč, ki vodi dndiferentne sile k namenu. Drobnogled nam je pokazal stanice, iz katerih je rastlina sestavljena in se v njih prenavlja ; toda stanica sama ima že v kali vse težnje prihodnje rastli-v manj bistvenih delih pa i- je nevarnostim pred kakršnimi sicer beži: vse to je potrebno. Vsaka starka ima tako naravo ki je potrebna za njene mladiče. A-ko bi kokoš za m'ladiče skrbela kakor golobica, golobica pa kakor kokoš, poginil bi zarod obeh. Ko odrasla tica prvikrat vidi zaprta semena jih precej odpira, če je seme zanjo; hrane, ki ni zanjo pa niti odpreti ne poskuša. V jeseni dobi za zimo topel kožušček ali pa se preseli v gorkejso domovino. Tica ki še nikoli ni videla zime, zapusti rojstni kraj ob času, ko je še teplo in je hrane še v izobilju in gre brez zemljevida črez morje; mladiči nekaterih vrst prej, ko "izkušeni" starci. In vrne «e spet nazaj v mrzlejši kraj, ravno ob času ko dorašča tisti mrčes ki je njena hrana. Mrčes mora biti, da se presnavlja narava in žive od njega tiče, te pa morajo skrbeti da rastlinstvo ne trpi bo v zračni višavi zibala njegov zaklad in ponudila lačnim ustom okusne hrane, prav take, kakršne želi ličinkin želodec. Pri tem delu pa reši težko nalogo iz višje geometrije: ka'kšna bodi urezana ploskev, da se bo dal iz nje zviti lijak, pa tak, da bo treba pri zavijanju najmanj moči. To je račun, ki ga vsi abiturientje ne zmorejo, in so si veliki 'matematiki dolgo ž njim zaman 'belili učene glave. Matematik Heis je meril in^raču-nil za geometrom rilčkarjem, in našel ta problem rešen: hrošček uporablja rob lis-ta kot evolvento in ureže v list evoluto. Na listu izgleda prereza na desni strani kakor pc'končni viliki S, na drugi strani srednje žile pa kot ležeči narobe obrnjeni S. Ako začne na levem robu, stoji leva prereza po koncu kakor narobe obrnjeni veliki S., in prereza na desni strani kakor ležeči S. Ko je bil list narezan, gre umetnik tja, kjer je začel rezati, na na spodnjo stran, in zavija list po teoriji koničnih o-blik. Prvič rahlo zaviti lijak popusti in gre na sredo lijaka, kjer položi jajčeca (2—4) v list; nato začne drugič zavijat y in konec zatlači v nalašč spodnji konec li- ugonobljive škode; zato so tiče razdeljene, razne vrste za razneljaka. V eni uri je z vsem delom škodljivce. Večji tiči gredo sna- gotov, zleti in se nikoli več ne žit debla, manjši vejice za naj- zmeni za trudapolni zavoj. Pri drobnejše konce vejic najmanjše vsem kretanju se umetnik tako tičice; nič ne poskušajo, kam bi vede, da človek nehote misli na šle, vsaka precej zleti na svoje pričujoč razum. Toda če le malo mesto. Dane ostanejo tiče ene vr- poskusiš z njim, vidiš, da je tep-ste preblizu skupaj v pogubo se- ček najnižje vrste. Sicer pa ust-bi in rastlinstvu, imajo samci bo-. varjen razum ne bi bil zadosti za jevitost, s katero se na oko pre- tak problem, ganjajo, a v resnici si le razdelju-! Umotvorov je pač toliko v pri-jejo veliko mizo. Kukavico ki je rodi, kolikor je vrst rastlin in ži-sama odločena za neke vrste ko-; vali. Vse neštete množice različ-smatih gosenic in mora zato pro- njh smotrov v prirodi pa se stri-steje letati v bolj oddaljene kra- njajo v krasno soglasje in enoto, je, je priroda oprostila materin- Stvari, ki druga za drugo ne ve-skih dolžnosti; kukavica svoja do, so prikrojene tako, da se med jajca polaga v gnezda malih ti- srfooj podpirajo, a vse skupaj so SLOVO. Zložil Fr. Zalko. Mati, kaj danes nefbo »plameni, mati, kaj danes po imeni gorif Okna po kočah zlatijo se v zarji, kakor da mi zdaj postali smo carji, Tamkaj za stenama daljnih vrhov ftuješ mogočno grmenje topov? Blisk se na blisk čez nebo zažari — mečev odsviti so, žejnih krvi: tisoč življenj iza svobodo ugaša, tisoč junakov se s smrtjo ponaša — mati, oj mati — jaz pojdem za brati, moram se z njimi za dom bojevati. ne. ma delo celoti primerno: to je prav tolika, če ne še večja umnost. Vse vede človečke ne dajejo u-panja, da bi človek kedaj mogel sestaviti le eno živo stanico: priroda jih tvori na dan neštete milijone. Kraljestvo živalstva. Kdor gleda le na zunanjo obli ko utegne pri nekaterih organskih stvorih dvomiti, jeli spadajo k rastlinstvu ali živalstvu; toda dvomi le zato, ker se razlika ne pokaže. Le z umom prav obseže-mo veliko razliko: višje kakor rastlina s svojimi čuti. Bitje, ki je sestavljeno iz enakih atomov kakor rastlina, vidi, sliši, tiplje, duha, okuša. Vsaka ima čute take, kakor je njej prikladno, da sebe in svoj rod ohranja. Le nekaj primerov. Tiče. Človeški um premišlja že stoletja,, kako bi se mogel dvigati v zračne višave; a kar je dosegel, to je primerjati prvini nerodnim stopinjam otroka ki mora po treh korakih že spet pasti v naročje materino. Tiče pa imajo letalni stroj v tisočerih oblikah. Hitro je izrečeno, "peroti ima, zato leta", a za vso letalno napravo se je moralo združiti milijone ugodnih združkov atomskfh. Pero vsako je mojfetersfko delo teihlnike ;kosti, pljuča, zračne vrečice krepke mišice itd. vse mojstersko in vse na pravem mestu. Tisočeri umotvori so združeni za en letalni stroj. Kako naj se 'tak vkupek ohrani? Kako naj najde ravno prave hrane? Kako naj rastejo mladiči, ki seveda ne morejo biti precej starim enaki' Kaj naj store v zimskem mrazu? iNešteto težkih nalog mora priroda rešiti, da ohrani tico Od iste matere se rode -mladiči dveh spolov, ki imata različen u-stroj različno barvo, drugačen glas drugačno petje; vse to je potrebno. Samica ki nikoli ni videla jajec. in ki ne bi vedela, kaj je v jajcih, ako bi tudi imela človeški razum začne graditi umetno gne- čic in te morajo valiti in pitati tuje mladiče: tako potrebuje priroda. Čebela. Mala bitja, ki žive povprečno sjest tednov, opravljajo svoja dela po najtežjih računih kemije in matematike in med seboj si razdeljujejo najrazličnejše opravke v najlepši slogi. Prve dni svojega življenja čebela pita zarod, mlade delavke, trote in matico; vsaki vrsti daje drugačno in drugače odmerjeno hrano; ako bi se zmotila pri tem delu, bi se uničilo njihovo kraljestvo, zakaj delavska ne bi bila delavna, matica ne bi bila rodovita. Par tednov stara mora delavka mora iti nabirat cvetnega prahu in medu. Nikoli še ni videla cvetlice, a brez kažipota precej najde izmed mnogih ravno one, ki nosijo med. Isto snov cvetlic predela v med ali vosek ali strup, vse v pravi meri, pravem času in v pravo uporabo. Ker gre veliko 'hrane za vosek, zato je treba varčevati z njim. Matematiki so računali, kako obliko morajo imeti lončki, da se porabi zanje najmanj voska. In čebela dela natančno po računu, ne pe-dantsko, temneč po razmerah: tipične -posodice so brez najmanjše pomote. V resnici mora človeka o-čarati misel, kako pride čebela na to, da morajo biti lončki šestero-stranski; in kar je še čudneje, kako pride mala brnelka do tega da šesterostranski posodi da tristransko piramidno dno; in kako izračuni kote piramidnih stranic! Reaumur in Maraldi sta merila kote tipičnega čebelinega lončka in našla da je večji kot velik 109. 28. Matematik Koenig pa je raču-nil, da bi bil najprikladnješi kot 109. 26. Kdo se se je zmotil? Pokazalo se je, da je sloveči matematik, rabil logaritme ne čebela. Poglejmo še nižjo vrsto. Brezov lijovijač (Rhynchites betulac) je majhen, 4 mm dolg. črn rilčkar, ki mu je priroda od-menila težko nalogo. Ohraniti mora svoj malt)številni zarod; toda pripravile človeku bivališče. (Konec prihodnjič.) Misijonski zvon. . (Priobčeno o priliki sv. misijona v Chicagu 21.—28. okt. 1917.) Že krije tiha noč doline, Živali spe in cvetje trat, ' Misjonski zvon z visoke line, Doni nam tužno še enkrat; O moli, moli! kliče zvon; Daj dušam blagor, svet' misjon« Po krivih potih grešnik raja, In vsladnostih zapravlja dan, Med dobro vol jce rad zahaja, V nesramno djanje za kopanj Se njega glasno kliče zvon, Na pot pokore svet' misjon. Glej, stari grešnik, oče sivi, In ve, posvetne matere, Za vas otroci ljubeznivi, Stegujejo k Bogu Tok6. O j zvoni, zvoni, blažen zvon, Daj staršem milost, svet '• misjon. O čujte vi zgubljeni sini, Poslušaj razuzdana hči, Za vas vaš oče v bolečini, In mati v solzah se topi. O kliči, vpij na srce, zvon, Da jih poboljša svet''misjon. Bogu darujmo srce svoje, Dokler nas kliče zvona glas, Ko sodbe tromba nam zapoje, Ne bo več milosti za nas. Takrat ne bo več zvon zapel, Misjon slovo bo večno vzel. jajčec ne sme pustiti na zraku, sicer se posuše; ličinke žro le o-sehlo listje; toda listje, ki na zemljo pada, je v solncu presuho, v dežju premokro; ubogi rilčkar tudi še nikdar ni videl ne podobne ličinke, ne jajeeca in tudi nima veselja, da hi kedaj kaj takega hotel videti. Kako naj ustreže po trebam, katerih sploh ne pozna? In vendar ustreže. Dva ali tri dni se veseli svojega življenja in gre na resno delo za svoje potomce Poišče si list na bukvi, gabru, leski ali jelši, kjer je ravno rast najbolj primerna za njegov namen. Sede na zgornji rob in začne — rezati. Na vsaki strani srednje žile list prereže, žilo pa samo nareže, da lista spodnji del mora veneti, a da odpasti ne more Iz tega lista naredi zibelko, la Kadar si v dvomu, govori vedno resnico. • • • Pravijo, da, kdor ima samo eno srajco, je kratek z drobižem. • • • Rojen v časti in zlatu — umrl v bedi in blatu. Pogum in korajža od nas bojazen. odvračata SVOJI K SVOJIM! Rojaki Slovenei is Chieaga in bližnje okoliee! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite se na podpisanega, ki vas bo toino in zadovoljno postregel. Jaz stanujem sedaj ▼ sredini naše slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hoyne Ave. In So. Leavitt St.) Pokličite me po telefonu, bo -disi po dnevu ali ponoči: Canal 5889. Z velespo&tovanjem ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, IU. — = K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Krsnjsko-Slovenske Katoliike Jednote ▼ Združenih državah ameriških. 1951 West 22nd Place Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, 111. mikBTU) K. 8. K. JEDNOTE — 17. OKTOBRA lft17. 1 1 —;-------- Zs člane, na leto. Za nečlane . Za inozemstvo . . Naročnica: $0.60 1.00, , 1.60f 'Malo novaea, majo mimke', veli star hrvaški pregovor. Niti za 5c kruha ne moreS dobiti brez denarja. Pomisli samo to, pa boš u-videl, da ti tudi društvo ne more plačati podpore, če nisi tudi ti nič za društvo plačal. Grda in slaba je/ razvada pri nekaterih članih, ki se izgovarja- (Pomagaj zavarovati svobodo m blagostanje Amerike I Pomagaj iztrgati svojo družino in svoje premoženje v starem kraju iz rok tiranov! Pomagaj zavarovati de -mokracijo^ sveta! Pomagaj osvoboditi in združiti Jugoslovane! Amerika ti bode dala priliko, 'da kupiš državne bonde, v ko jih jo sledeče: "Bom pa plačal za 2'bode tvo'j zaslužek varno in o- OFFICIAL ORGAN • of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA (_ meseca skupaj na prihodnji seji. — Za en mesec — gori, ali doli — saj bo do tedaj zopfct 'Vpeda". Do brestonosno naložen: s skupič -kom bondov pa se bodo. bo jevale bitke svobode in pravice proti Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. _ 1961 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. $0.60 Subscription rate: For Members, per year.......................................Too For Nonmembers............................................ For Foreign Countries.............................»•....... • * * 31 Pozor čitatelii našega lista, aH članstvo K. S. K. J.! Ker se nam bližajo vedno bolj in bolj dolgi jesenski večeri, bo gotovo marsikdo izmed cen j. či-tateljev sedaj posvetil več časa in prilike za čitanje lepih knjig in dobrega časopisja. Pred vsem se zanašamo pri tem na članstvo naše Jednote, da se bo prihodnje mesece marljivo oprijelo dopisovanja, razprav in lepih člankov v svojem lastnem listu, ali "Glasilu K. S. K. Jednote". Da bo postalo to zanimanje tim večje, zato razpisuje uredništvo našega lista nekaj nagrad za sledeče najboljše razprave, ali članke: 1. 20.00 (Dvajset dol.) v gotovini za najboljši KRATEK OPIS, ALI ZGODOVINO K. S. K. J. 2. 15.00 (Petnajst dol.) za najboljše navodilo: KAKO JE MOGOČE ŠE BOLJ POVZDIGNITI NAŠO K. S. K. J.? 3. $10.00 (Deset dol.) za najboljši spis: AMERIŠKA SLOVENSKA PODP. DRUŠTVA PRED 30 LETI. 4. $5.00 (Pet dol.) za najboljši spis: KAJ SO STORILI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI KORISTNEGA V SPLOŠNEM OZIRU ZA ZDRUŽENE DRŽAVE? To so štiri važne točke, ali važni članki, za ko je se razpisuje primerno nagrado. Priče tek tekma-valnega dopisovanja je od 15. t m. do 30. nov. t. L Tega dopisovanja, ali teh tekmovalnih razprav se smejo udeležiti samo čita-telji našega lista, ali člani K. S. K. J. Pri vsakem dopisu je treba navesti številko krajevnega dru štva, ali pa št. zavarovalnega certifikata. Vsak članek, ali tekmovalni dopis mora obsegati najmanj 0 pisanih strani navadne velikosti, ka-koršno imajo naša krajevna društva tako, da bo zavzemalo tiskano besedilo vsaj 2 posamezne kolone (40 palcev) vsebine. Razsodbo o prisojenih nagradah si prisvaja uredništvo našega lista spo razumno s še dvema drugima raz sojevalcema. Najboljše, ali one spise, katerim se bo prisodilo na grade, bomo priobčili 1. 1919. tudi v "Jubilejni knjižici K. S. K. J." katero se bo izdalo meseca aprila L 1919. Oenj. člani in članice! Stopite torej na noge! Nagrade so primeroma lepe in hvaležne. Izberite si to, ali drugo izmed gori označenih štirih točk, ter jo skušajte izgotoviti kar najbolj dobro in popolno. — Prisojene nagrade se bo poslalo zmagovalcem te tekme dne 10 decembra t. 1. Uredništvo "Glasila K. S. K. J." Ustnica upravništva. Glasom sklepa in določbe zadnjo konvencije se morajo vršiti in reševati vse premembe naslovov pri listu samo URADNIM POTOM, ali da naj iste pošiljajo tajniki krajevnih društev, NE PA NARAVNOST NAROČNIKI. ..Na naznanila presnemb našlo - naravnost od članov, se zana- 70 ne bo oziralo. t Plačevanje asesmentov. Med ^raznimi društvenimi naznanili, katere prinašam« običajno na drugi strani našega lista, je citati skoro v sleherni številki slične in enake pritožbe ter moledovanje društvenih tajnikov(i-c): "Dragi mi sobratje in sosestre! Prosim vas, da asesmente bolj točno plačujete. — Društvo ne more zakladati denarja za toliko članov iz svoje blagajne. — Kdor ne bo plačal zaostalega dolga na prihodnji seji, bo suspendan. i. t. d. i. t. d. •Da, naši sobr. tajniki imajo popolnoma prav, da se vedno zaradi te nerednosti pritožujejo. Žal le, da vse slične pritožbe "Tn prošnje dosti ne pomagajo. Gotovih a-li nekaterih članov se ne prime ne lepa, ne grda beseda ker nočejo zapopasti velikega pomena plačevanja asesmentov. Koliko sitnosti in nepotrebnega dela i-jnajo vsled tega društveni tajniki, društvo pa stroškov. Jasno kot beli dan je dejstvo, da so glavna podlaga vsake podp. organizacije, ali podp. društva— sredstva s katerimi se društvo vzdržuje. 8 čim bo pa društvo plačevalo podporo, če ne bo nič denarja v blagajni? Nihče ne more voditi kake trgovine ali kakega podjetja, če nima za isto potrebnega kapitala. Društvo, koje se ne drži v tem pogledu strogega reda se nam zdi podobno lah-komkšljenemu trgovcu, ki prodaja svoje blago odjemalcem le na kredo. Tak trgovec bo prišel kmalu na boben, kar si je edino-le sani kriv. Nad vse čudno se nam zdi da nekateri člani nočejo nikakor tega preudariti, da društvo ne more delati čudežev, da bi plačevalo podporo, če nima zato potrebnega denarja. Kako zamoreš sploh pričakovati kake podpore od društva če za isto redno ne plačuje« kar mu gre? Dober m vesten član bo pred vseni skrbel za to, da bo dajal društvu kar je društvenega {iui Jednoti, kar je Jednotinega. Povsem "prazni in ničevni so izgovori: "Ta mesec ne morem plačati asesmenta zaradi tega in tega; nimam denarja; bom plačal pa prihodnjič, itd. — Seveda imaš lahko prazen žep, ker si morda denar po nepotrebnem potrošil. Če bi si odtrgal od ust sleherni dan samo 5 centov, pa bi imel ob mesecu $1.50, kar bi zadostovalo za društvo; tako so ti pa druge stvari ve« mar in bolj važne kot pa društvo. Za tobak, pijago in druge stvari mora biti toliko in toliko na dan; društvo ti je pa deveta briga češ, naj le čakajo. Za 1 mesec ali 2 lahko dr-Uštvo zaTne plača, saj imamo še nekaj v rezervi. Slaba taka tolažba in slabi taki izgovori. Kako naj pa društ. blagajnik založi zate asesment, Če bi se po tvojem ravnala polovi-ea članov? Ali naj morda plača prispevke zate iz svojega lastnega žepa, ker je blagajna prazna? Kako nagli in silni so pa običajno taki "točni" člani v sluča ju bolezni. Tedaj bod~ :abkevj)li točno izplačilo podpore morda že vnaprej. Pomisli dragi mi sobrat: Za 50c, katerih sploh nisi ta mesec društvu plačal pa zahtevaš $20. $25. ali celo $30. bolniške podpore! Nekatera društva imajo v tem pogledu umestna pravila in. določbe da članom, ki so na dolgu) nočejo plačevati nikake podpore, kar je tudi povsem prav in umestno. Če nisi nič vplačal fy društvo, tudi ne smeš in ne moreš zahtevati. in pričakovati, da ti bo društvo kaj izplačalo. — iste seje boš pa morda zopet ves tlaeanstvu in krivici. Potem šele denar potrošil in dolg pri druš-jbode vaše premoženje varno, va-tvu ti je narastel že za 3 mesece? še družine proste in vi, prosti, mo- Potem ti pa pTede trda, ko je tre ba odšteti za društvo po $5 ali $7. naenkrat. Pomisli posledice, če bi te tajnik morda med tem časom su-spendal iz društva in Jednote in naj te zadene kaka nepričakovana nesreča? Sam si boš kriv pomanjkanja, da ne boš prejel ne od društva ne od Jednote predpisane podpore. Naj bi te vrstice uplivale pri vseh malomarnih članih društev naše Jednote, da jih ne bo treba več javno v glasilu tirjati za asesmente. Dajajte torej Bogu; kar je božjega, državi kar je državnega in društvu, kar je društvenega! Drugo posojilo svobode. Rojaki! Prišel je čas, ko se daje vsakemu izaned nas priložnost okrepiti in za vedno ustanoviti demokracijo narodov! Čas je tu, ko mora demokracija — narodova volja — zmagati, da nemoteno vlada za vselej, ali pa pasti krvaveča pod noge tiranov narodov. Ni države, niti naroda na svetu, da bi sedanja vojna in njene posledice ne vplivale nanj. Svet in narodi sveta bodo ali svobodni, da se vladajo sami, alii pa jim bodo vladali samodržci — poganjači sužnjev: Gospodar Nemec s kajzerjem na čelu — sužnji vsi drugi. Eno ali drugo! Vsakdo del'uje sam sebi, svojim otrokom, svoji domovini, svojim bližnjim storiti vse kar je v njegovi moči, da zmaga svoboda in da propade tlačanstvo. Hrani svoj zaslužek in kadar zakliče potreba Združenih držav, naloži ga obrestonosuo v svobodo in bodoče blagostanje, ali pa ga obdrži, da ti pozneje denar vzame kajzer in njegovi valpeti. Imaš kmetijo tu ali v starem kraju. Tlačitelji naše rojstne dežele so »i že sposodili denar na tvoje pre -moženje v stari domovini, ne da bi vprašali za tvoje dovoljenje; prisilno gonijo tvojo ženo in otroke tvoje na delo na kmetiji, kivni več tvoja, in še to ne iz vzroka, da se preživi tvoja žena in tvoji o-troci, ampak da se vzdrži despo-tičen vojni stroj—zmaj, ki žre ljudi in pije njihovo kri, in da se po-dro troni, in da biči ostanejo v rakah kronanih suženjskih poga-njačev. Praviš, da imaš premoženje v starem kraju. Ono ni več tvoje: Avstro-ogrska vlada si je — kakor rečeno — sposodila denar nanj; oni dolg boš moral' plačati, ali pa ti bo predano. Tu v Ameriki si zaslužil denarja in tudi nekaj prihranil. Toda kaj si do sedaj ukrenil, da si zavaruješ vsaj to kar imaš tukaj? Ali si pomagal uničiti toparje-despote ? Ali hočeš vsaj sedaj pomagaji, ko bijejo odločilne ure? Če ne, tedaj nisi storil ničesar, da si zavaruješ svoj zaslužek. Grem za korak naprej in trdim, da vsi oni, :ki ne pomagajo Ameriki sedaj, hočejo izkoristiti zase potne srage onih, ki žrtvujejo tako svoje duševne zmožnosti^kakor svoj denar, svoje delo in svojo kri za obrambo te dežele pred grabežljivimi tirani; taki ljudje so parasiti, ki se debele na delu drugih; oni so vampirji, živeči na krvi, ki jo prelivajo bojevniki za demokracijo na bojnih poljih Evrope, da zavarujejo svobodo in sad ljudskega dela. Proč s takimi! ^vetovna vojna je pretresla temelje naše nove do -movine; in ti nečeš pomagati zemlji, ki ti je dala zavetišče! Rojaki, vaše družine v stari domovini Sloveniji kličejo na pomoč. Otri solze vsaj svojih vnukov, ko že ne moreš pomagati ženi in otrokom. Kranjska, slovenski Štajer, Koroška, Trst, Goriška in Istra se žele združiti z ostalo Jugoslavijo, in mi naj ne bi pomagali združiti in osvoboditi svoj na -rod, da postane na svoji zemlji svoj gospod, ter da se na veke prepreči prelivanje krvi! žje glasujoči pri volitvah za blagostanje domovine in svoje lastno blagostanje. Hranite svoj zaslužek že sedaj, da vam fyode mogoče kupiti nove državne bonde; isti so že na prodaj. Plačilo bode neskončno večje, kakor pa žrtev. Povzdignimo glas naše bojne himne doma, pri delu, in na boj-nihi poljih: "Naprej zastava Slave, na boj junaška kri! Za blagor očetujave, naj puška govori!" In "U boj, u boj! Mač iz toka, bra-čo! Nek dtušman zna kako mremo mi!" župnik cerkve Presv. Srca, McKeesport, Pa. Matej F. Kebe, -1 Domoljubno delo. Kakor znano, se vrši sedaj ši-rom Združenih držav velika agitacija za subskripoijo, ali podpisovanje II. vojnega (Liberty) posojila ki bo znašalo 3 milijarde dolarjev. Temu domoljubnemu delu se je takoj prvi dan odzvalo razen posameznih oseb tudi mnogo denarnih zavodov, in industrijskih podjetij in drugih. Po velikosti podpisanih zne skov "Liberty" posojila prekaša Hanover National banka v New Yorku vse druge, ker ta je vzela za deset milijonov dolarjev tega posojila. Velike svote so podpisale druge banke in razne družbe kaikor sledi: Irving Nat'l Bank -New York .................. 5. milijonov. Del. Lack, in West, železniška železniška družba ... 4. milijone. Češko stavb, in posoj. društvo New York..........2. milijona. U. S*hidustr. Alcohol Co ................... 2. milijona. Lehigh Valley R. R. Co. .................... 1. milijon. Studebaker .korpora-cija ' .................... 1. milijon.. Mechanics Bank' Butffalo .................... 1. milijon. Manfct. and Trades Bank Bufalo 1. milijon. German Amer. Bank Buffalo .................... 1. milijon, Trust and Savings Bank Rochester, N. Y...........1. milijon. Conn. Trust Co., Jersey City .................... 1. milijon. Amer. Tobacco Co____- 1. milijon Provident Life and Trust Co. .................... 1. milijon. Fourth St. Nat'l Bank, Phila. .................... 1. milijon. Third National Bank iScrantort, Pa. .. $1,000,000,000 Ligget & Myers Tobacco Co......... Internat'1 Shoe Co.. Irene E. Du Point____ Insurance Co. of N. U. S. Ci^ar Stores.. Nashville & St. Louis o, .katere namenrje bil čisto verskiy namreč podpirati" »merikanske misijoiie in taiko širiti sveto vero. Vodniki teh eks pedieij so bili verni katoličani, ki so goreli za razširjanje svete vere in nikdar niso zamudili dane prilike vzeti seboj oznanovalee evangelija, ki so boljše in lažje pridobili in podjarmili divja indijanska plemena s sv. križem v roki, kakor pa vojaki z nabrušenimi meči — to vse je bilo še pred revolucijo. Kaj pa za časa revolucije? Dočim so bile protestanfovske sekte razdeljene med seboj za časa revolucije, so bili katoličani trdno združeni in so odobravaJi amerikansko neodvisnost. Ameri-kanska armada je bila polna katoličanov ; zato vam pričajo imena: Moylan, Doyle, M.cGuire, Vi go, Charlevoye, Guillot, La Bal-ine in Orono, indijanski pogla var. Kanada je bila tedaj zoper nas; katoliška Francija pa in Španija so nam veliko pomagale. John Barry, tki je s svojo bistroumnostjo in zmagami položil temelj amerikanskemu brodovju in ki se pp pravici imenuje "oče amerikanskega brodovja' je bil tudi zvest in trden katoličan. In imena mož. ki so sedeli v kontinentalnem kongresu, kakor: Charles Carroll of Carrollton, Daniel Carroll, Thomas Fitzsim-mons, Lee CarroU of Carrollton; ta vsa imena so bile imena katoliških mož. ki so se pokazali junake v vojaški službi. Kro ni slišal imena, General Philip Sheri- ve, da jo kardinal Oibbson ali n. pr. nadškof Ireland po celi Ameriki spoštovan kot najbolj odličen državljan in patrijot! Ln kakor so b&li katoličani zvesti Amefriki predno je bila določena meja tej naši svobodni deže • li, in požrtvovalni v boju za svobodo, njihov delokrog se je razširil, ko so zadobile Združene države določene meje. Kaj so naredili katoličani za socialni napredek? Sto in petdeset let nazaj mi nismo imeli niti ene katol. sirotiš-nianice v tej deželi, in danes jih imamo nad pet sto; pri tem pa šc ne omenjamo zavodov, za stare ljudi in za one reveže različnih vrst, ki si ne morejo pomagati. Sedaj imamo katoliške farme in visoke šele, trgovske šole in pribežališča za one, ki jih zadene težka nesreča. Kdo ne občuduje katoliških bolnišnic po vsej deželi, kjer čuje nad tisoč in tisdč usmiljenih sester noč in dan ob bolnikih in jim lije leka v skeleče rane. Polje katoliških dobrodelnih zavodov je tako veliko in obširno in delo, ki ga ga vrše, tako različno, da bi se o t^m pisale razprave in knjige in ne bt mogli vsega popisati in povedati. Sicer pa o-zri se malo naokoli v sedanjosti inx preteklosti in videl boš spomine prošlih dnij, spomine del, ki so jih vršili katoličani in v našem času stavbe in zavode, ki kličejo vsefh mimodošlim: Vstavi se in poglej, to je delo onih, o katerih nekateri ljudje govore, da niso patrijotični, da niso socialni, da so le v oviro napredku in izobraz- be dan? Njemu je dala država naj višje znamenje časti in dike —-službo generala. In on je bil dober »katolik. — Škof Lynsh, nadškof Hughes in škof Dominic so bili poslani kot posebni poslanci k evropejskim državam in trdi se, da so tako odvrnili še večje nadloge od dežele svobode. Udanost, duševna in politična, je čednost 'katoličana. Politično lojalnost so dokazali katoličani v micji in v vojski s črnci, ki so vre dni, da jih omenja zgodovina. In, da smo duševno udani, pričamo s" tem, da se klonimo nevidni sili, ki izvira od svete Stolice. Katoličan, •ki je zvest sveti veri, je zvest tudi državi. Če je nezvest eni, ne more biti zvest drugi, ker zapisano je: "Dajte cesarju (državi), kar je cesarjevega .(državnega) bi. . to je delo katoličanov. S. 2. Trije vojaki. Zložil Jos. Freudensfeld-Radijiski. Iz vasi na bistrih konjičih hitijo vojaki trije, za dom in očtnjavo hitijo na bojno polje. In vzdihne prvi in pravi: 44Poslovil sem se težko; solzila se stara je mati, jokala je sestra glasno." In drugi vzdihne in pravi: "Poslovil sem teže se jaz; plakala je žena, — v zibelki smehljal se deteta obraz." In tretji zamolklo de je: "Ob zori so danes za ran zagrebli mi z*»no z detetom, zagrebli so beli mi dan." — Hrumi in šumi tam bitka in bridke sablje zvene; za dom in za očetnjavo premnogo izdihne srce. i V najhujši, v najsilnejši borbi stoji mi tretji vojak. Kopni li po časti in slavi? Kopni li po grobu junak? Po dolu hitita vojaka na bistrih konjičih domov ... A tretji počiva sladko tam sredi nebrojnih grobov. RAČUNSKI STROJ. delo postaviti sveti križ, znak kr- in Bogu, kar je božjega." Kdo ne Leta 1639 je bil imenovan sloveči matematik Pascal za davčnega upravitelja v Normandiji in se je preselil v Rouen. Davki so bili tedaj za nižje ljudstvo ogromni. Bosonogi (Jean va nupied^ so se vsled tega uprli ter sežgali kataster in vse davčne knjige. U-por so kmalu zadušili, a v davčnih uradih niso mogli tako hitro napraviti zopet reda. Dolgotrajni, duhomorni, vedno se ponav -ljajoči računi so postali duhovitemu Pasealu zopejni. Sinila mu je misel, da je za tako zgolj me -hanično delo pripraven tudi na -vaden stroj, ki ga enoličnost ne ubije in ki enakomerno, zanesljivo izvršuje svojo stvar. Načrti niso prizadeli Pasealu nikakih težav, pač pa je moral prej poizkusiti 50 različnih modelov, predno je bil stroj dovolj močan za pre -našajen in za ^bo. Seveda je Pascal svet kar očaral s svojo izumitvijo. Komaj je Nemec Leibniz zaznal to Pascalovo čudo, se je lotil sam istega problema in sestavil stroj, ki je še več izvrše -val, a bil pri vsem veliko enostavnejši nego Pascalov. Najpopol -nejši pa je arithmometer, ki ga jc konstruiral Tomaž iz Kolmarja. Ta arithmometer sešteva, odšte -va, množi, deli, vleče korene, da celo pri trigonometriji je uporaben. Kdor ima dober spomin, naj se nikar z lažjo ne ukvarja. ;«.......*....................................... K. S. IC «s Jednota Ustanovljena ▼ Jolietu, m., da« 2. aprila 1894. Iakorporirana ▼ Jolietu, državi Illinois, dna 12. Januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. ' Telefon 1048 • od ustanovitve do 1. oktobra 1>17 skupna izplačana podpora $1,10S,796.79 GLAVNI URADNIKI: , Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 806 N. Chicago St., Joliet, I1L II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. . Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, m. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhi«, box 637, Foreet City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, III. Geo. Thomas, 904 East B St, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 8. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovSek, 720 Market St., Waukegan, IU. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: * Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 4443 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": I Van Zupan, 1^61 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika. JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, IU. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec september 1917. _ 188..........#..♦•«« 134................. 185................. 136................. 189................. 140................. 14 3................. 14 4................. 14 5................. 14 6.....;........... 14 7................. 14 8................. 15 0................. 15 1................ 15 2................. 15 3................. 15 4...............r. 166...............,: 15 7................. 15 8................. 169................. 160...........v..... 161................. 162................. 16 3................. 16 4................. Skupaj...... 35.58 32.99 110.97 60.82 37.23 39.73 44.20 135.32 37.87 11115 - 60.60 .67.47 63.13 31.01 121.46 52.72 £3.41 86.31 50.30 23.66 12 20 34.18 27.02 196.79 97.23 52.64 $ 18,851.37 | • ••••••••»t '.i £50.60' • e*«*«** eeeeaeee ........ ........... ......... • 200.00 250.00 - - ........... ........ ........ | $ 7,900.00 |$1,800.00 >07,855.85 odločnih čiških korenjakov, pisal | PRETRESLJIVI PRIZORI IZ Preostanek 1. septembra 1917 Prejemki tekom meseca septembra 1917: Plačanega od društev..........:.............$15,551.37 Obresti.................................... 430.43 Najemnina................................. 74.50 Obveznice prepisane na otroški oddelek........... 4,034.85 Kupljene obveznice............. 4.V.......... 60,000.00 $ 80,091.15 Izdatki: Plačane posmrtnine..........................$ 7,900.00 Plačane poškodnine........................... 1,800.00 Razni stroški...........•.................... 1,800.14 Obveznice s premijo in narastlimi obrestmi......$63,873.84 $587,947.00 $ 75,373.98 Preostanek 30. septembra 1917...................... $512,573.02 Glavni urad 8. oktobra 1917. JOS. ZALAR, KI. tajnik. EHt" M^t" »"iN" ............ NA PRODAJ > \ je Jednotina hiša in lota na N. Chicago cesti v sredini slovenske naselbine v Jolietu, 111. Lota, na kateri stoji hiša zavzema skupaj 41x165 čevljev; hiša sama obsega 30x100 čevljev. Zelo primeren lokal in prostor zaJfako trgovino. / GLAVNI URAD K; S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Dr. štev. Prejeli n» rm*un ases. it. 9-17, ze mesec aept. 1917. Izplačali Smrtnina 1. . 2. . 3. . 4. . 5 . 7..' 8. . 10. . 11. . 12. . 13. . 14. . 15. . 16. . 17. . 20. . 21. . 23. . 24. . 25. . 29. . 30. . 32. . 33. . 38. 39. . 40. 41. . 42. 43. 44. v 45. 46. 47. 49/ 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 77. 78. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. .97. 98. 100. 101. 103. 104. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 413.66 514.05 191.66 117.36 175.8*1 570.21 147.17 23.46 79.21 363.85 70.37 246.72 206.60 173.17 20.11 94.96 91.08 60.49 19.17 593.93 407.51 363.64 83.46 192.22 119.73 25.15 144.62 130.18 153.70 196.26 301.64 78.87 63.60 121.70 85.83 360.29 78.71 74.24 246.15 80.39 121.98 246.37 146.63 84.67 268.08 70.60 186.74 30.13 223.42 124.77 168.05 68.41 14.17 29.23 131.35 26.09 105.75 59.85 85.64 86.21 248.51 115.39 208.78 205.98 62.48 84.07 53.87 56.27 154.40 62.23 186.91 28.94 156.99 * 86.49 176.68 45.72 91.83 60.73 101.37 11.95 69.86 115.78 76.77 117.88 47.89 s 64.87 33.03 116.14 77.62 36.84 114.16 35.92 41.39 134.94 41.39 34.59 71.54 11.66 34.31 103.89 57.40 16.01 9.41 182.62 83.05 $ 1,000.00 450.00 1,000.00 .. .. t Poikod. $250.00 50.00 250.00 50.00 Boln. podp. Iz časov Napoleonovih vojsk. 400.00 1,000.00 500.00 400.00 1,000.00 200.00 500.00 500.00 50.00 250.00 ____I. .. 50.00 100.00 • . v . Leta 1809. so drvile iz Italije vojaške čete, spredaj avstrijske, za temi francoske. Prodirale so po Krasu in Vipavski dolini, preko Senožeč, Razdrtega in črez Sturije proti Hrusici nad Vipavo. Od Avstrijcev je bil zaseden celi Nanos. Na honjsu "Goli vrh", stoječem med Senožečami, Razdrr tem in Vipavsko dolino so bili v naglosti narejeni «ia vzhodnem, in zahodnem koncu okopi (šance) za topove in rovi za vojaštvo, .kar se še dandanes vidi. Na šancah so bili nastavljeni to-povi, v rovih pod šancami pa so se bili poskrili vojaki, med temi hrvatski grani-čarji in tržaški brambovci. Tudi po gozdu "Brda" med Vipavsko dolino in Senožečami ter "Golim vrhom" so bile čete graničarjev nastavljene; ti so imeli s seboj pa-lenko (žganje) in slanino, tako je šel glas med ljudstvom, in da so Francozi potisnili Avstrijce iz Brd pod "Goli vrh". Mladi in srčni možje so se podali v Brda, češ, graničarji so popustili v gozdu dosti slivovke in slanine. Ta glas je med drugimi mikal tudi mlada moža iz Senožeč: Matevža Fabčie p. d. Gaber in Franceta &kamprle p. d. Fraj't, da sta se podala v Brda iskat rakije in slanine. A .ker nista našla nič, sta se vlegla na resje na homcu pri "Babno grob-lji", od kjer sta na šance "Goli vrh" vojake in topove gledala ter občudovala kretanjo brezštevilnih vojnih trum. A mista si dolgo časa ogledovala šanc, kajti na neki šanci tam spodaj je zablisnilo top je zagrmel in težka krogla se je zarila v njuni 'bližini v zemljo. Iz šanc so ustrelili na nju, misleč, da sta vohuna. Prestrašena sta zbežala v goščavo proti Otoščam. Ko sta prišla na pot, so ju francoski vojaki zajeli. "Qui vive?" je kdo eaklical. Zašla sta bila v četo Francozov, .kjer sta našla že graničarja s kotlom za kulio na rami, ki je z njima delil usodq. Francoska četa hodila je po potih gori proti stari državni cesti nad "Milharjem", v njihiovi sredi trije ujetniki. Ko so iprišli na staro cesto, je korakala druga francoska četa gori po cesti od Dolenje vasi. Ko so Avstrijci iz .šanc iz "Golega vrha" -zagledali ta oddelek, so jeli iz topov nanje streljati. Zdaj so eni polegli po tleh, drugi pa so se na levo kji desno preko ceste skrili v goščavo. Gaber je porabil to zmešnjavo franeoskilj vojakov, da bi uhitel in je naglo fcbežal v goščavo. Trije Francozi so streljali za njim; Frajta in gra ničarja pa sta vsa.kega po dva Francoza prijela in tako so šli Francozi naprej s svojima ujetnikoma po goščavi do vrh Brda. Tn so se bližali Avstrijcem, ki so jih ugledali ter jeli na nje iz ipušk streljati. Vsled silnega streljanj® je nastala med Francozi huda znkešnjava; polegali so po tleh ter se skrivali za drevje. Tudi Frajt se je v smrtnem strahu, ker so žvižgale krogle iz pušk okoli fcjega, vlegel na tla. Porabil je zmešnjavo med francoskimi vojaki in se je počasi po vseh štirih plazil do prvega njemu znanega jarka, po tem parku pa je leze navzdol, akoravno je teklo po njem precej- vode. Tako je priše! ves upehan in moker v takozvani "Volčji potok". Šele tukaj je vstal in poslušal, na katero stran bi mu bilo se obrniti, da ga Fran cozi ne zalotijo. Frajt je 'bil pre brisan mladenič; nabral si je bu taro suhih drv, naložil jo na hrbet in korakal proti državni cesti v Smolevo. Akoravno je bila cesta polna francoskih vojakov, je Frajta rešila »butara, da ga niso ustavili ali celo itjeli kot vohuina. Prišel je na dom ob mraku. .Nihče se ni več nadejal, da prideta on in njegov tovariš Gaber še kdaj nazaj, ker sta šla že po zajutreku od doma, in v Brda je le pol ure hoda. Ko je žena Gabrova prišla Frajta vprašat, kje da je njen Matevž se je Frajt prestrašil ter povedal, kako se je z Matevžem godilo. Vsled te pripovedi je nastal med sorodniki velik jok in sitok, ker so pač mislili, da je Matevž bil ustreljen kot vohun. A žalost i videča, kako lepo ji rasteta sina. V dneh, ko je bila vsa onemogla, užila je še edino veselje, ki sta ji ga sina mogla napraviti, namreč to, da sta ji z veliko vdanostjo stregla in ji olajšala dobo bolezni. Ko je starka zaslutila, da gre h koncu z njo, poklicala je Simona k sebi ter mu razodela vso svojo bolest pri odhodu. "Ti si starejši, to si zapomni, Simon! Ne da bi imela P^tra raje kot tebe, vendar mi pravi eii glas da naj te opomnim na nekaj. Simon, ali mi hočeš napraviti eno veselje?" "Mati, le govorite!' "Vidiš," je nadaljevala starka "malo je, kar dobita po mehi, ne bo dovolj za oba, eden bo moral po svetu, eden izmed vaju, kakor vajin oče. Če je hotel, da živimo jaz in vidva s Petrom, je moral v svet po delu ... In enkrat se ni vrnil ..." Starka je vzdihnila, sinu se jc storilo milo. Objelo ga je z boljo in toliko, da ni zaplakal. "Mati,* je dejal, "le povejte, kaj hočete!" pojdi raje ti! Peter je mlajši. Peter naj bo doma. Boš videl, Simon, ko boš umiral, ti bo dobro, če mi storiš to!" "Pa bom, mati!" je obljubil Simon. Na vse to se je spomnil Simon to noč, ko dolgo ni mogel zaspati. Nenavadno svečana se mu je zazdela naenkrat vsa želja pokojne matere, začel je umevati, da mu bo ta želja, katero izvesti je obljubil, globoko posegla v življenje. Potem, ko je bil trdno sklenil, da bo gotovo obržal svojo besedo, je bil zaspal. * Prebudil se je pozno in planil pokoncu. Bil je že jasen dan. Simon je zaslišal pred hišo glas svojega brata, ki je govoril z nekom. "To se že napravi," je dejal, "s Simonom moram še govoriti, da ostane on doma. Pa nič ga ni videti, menda je že odšel v gozd. Pa sedi, Jerica, saj se ti ne mudi?" "Tdfli!" je odgovorila deklica, a Simon je spoznal, da je vendarle sedla. "Poprašal bi le nekaj, Jerica," je dejal čez nekaj hipov Peter, "če ne boš huda!" "O, le vprašaji" "Ali res maraS Simona?" "Jaz?" se je začudilo dekle. "Ti! Vsaj ljudje pravijo nekaj, le povej, Jerica, saj nisem hud, a meni bi bila to že lahko zaupala, če že ne za drugo, pa zato, ker je on moj brat in pa . . ." "Peter", je odvrnila deklica, "veruj mi, jaz nisem nikoli mislila na to in tudi rekla nisem nikoli nič! Kako more Simon to govoriti?" "On tega tudi ne pravi, ljudje pravijo, in jaz sem si mislil, da je morda res kaj. Jerica, ti zadnje čase mnogo govoriš z njim." "In on zdaj misli, on misli?" je hitela prep'asena deklica. "Tiho, tiho, Jerica," je fant deklico tolažil, "saj mi je vse povedal. Zakaj govoriš z njim samo o meni?" "Ne vem!" je odvrnila deklica. "Ti veš, a meni ne poveš, ko vendar veš, da ne mislim na druge kot nate." "Potem kaj prašaš?" je odvrnila šegavo deklica. "Jerica!' "Peter!" "Torej res?" "Res, Peter! 7daj me pa pusti, jaz moram domov. Torej pridi ti ali pa Simon. Kaj ne, da bosta? Oče ne morejo več." "Danes grem jaz, snubit pojde pa Peter, Jerica, kaj ne?" je dejal Simon, pojavši se na vratih v hlev. Oba sta se prestrašila. Simon videč njiju zadrego, je rekel: "Kaj bosta! Meni je prav. Le tiho, Peter! Jaz sem starejši in vem, kaj delali. — Torej oče ne morejo sami orati?" se je obrnil k deklici. "Da," je odvrnila ona. "Potem pa kar pojdiva," je dejal Simon, "če ne bo Peter ljubosumen, kaj?" "Nate ,ne!" je odvrnil Peter dokaj boljše volje. "In ti, Simon, ne bodi hud," je dejala deklica fantu, ko sta šla proti domu, "mogoče nisem vse prav delala . . . "Kaj boš, Jerica, Peter je dober fant, in če bosta pridna, vama ne bo sile. Jaz vama tudi ne boni napot i.'' "Kam pojdeš?" je vprašala deklica. "V Ameriko!" je odvrnil fant otožno. Nekaj tednov zatem je Simon v resnici jemal slovo. Srce se mu je trgalo, ko je odhajal iz rojstne vasi. Ni bil eden onih, ki gredo brez pomisleka v svet, zato je bil otožen; vedel da nobena tujina ne njore biti to, kar dom. Vedel pa je tudi, da mu doma ni ostati. Saj je še za bratu hiša ozka. In ne le to. Lepo si j- bil včasih naslikal svojo srečo doma. Oženil bi se, delal bi pridno in vsi bi imeli vsega dovolj. Peter bo srečen, on ostane doma, dobi dobro in pametno ženo. Zakaj Peter in ne on? Ali je morda ni vreden, ali on ni vreden sreče ? In spomnil se je materine želje. Svetlo mu je postalo pred duhom. Da pride do tega, da bo moral v svet, je pričakoval, da pa po;de pod takimi razmerami, tega ni mislil nikoli. "Mati!" je vskliknil. "Če bi ti ne bil obljubil tedaj, česar si pro- cesti, mrmjajoč sam zasee: "Dobro to, da so ljudje o tem le govorili in nič vedeli." Tako je bil Simon premagal svoje srce. Lahko boš umiral, ju nak, ki si samega sebe premagal! III. Petnajst let je bilo prešlo po teh dogodkih. Jesenskega popoldne je bilo, ko se je pripeljal v vas neki tujec in izstopil pred vaško gostilnico. Odslovivši voznika, je tujec stopil / pivnico. Gostilničar jg, uzrši novega gosta, pri-hitel v mračno *obo in prižgal luč. Troje mož pri oknu, zatopljenih v igro, ni tnjca niti opazilo. Igrali so strastno, kakor igrajo vsi, ki igrajo za denar. Tujec je dolgo časa motril enega izmed onih, potem naslonil glavo na roke in se delal, kakor da ne pazi na nič. V resnici pa ie opazoval venomer one tri. Igrali so molče, vendar je eden postajal vse bolj občutljiv; videlo sc mu je, da izgublja. Bil je lep človek, malo bled, toda gotovo ne eden onih, ki jim je igra in pijača že vzela vse razmisleke. Izgubljal je in začel postajali glasen. Zdajpazdaj je zaklel. Tovariša, kakor da ne slišita, nista si dajala znamenj, toda tujec jc takoj spoznal, kako stoje stvari: igrala sta pogovorjena, njiju žrtev pa je bil tretji. Tujec je spoznal v njem svojega brata Petra. Naenkrat se i*, dvignil ta. "Kaj, že greš?" je vprašal ed^n izmed onih. "Obrala sta me!" je odvrnil Peter in izlil kozarec vina vase; "z vama pa že ne več, nikoli več!" "Kaj da tebi," je dejal zopet oni, "ako izgubiš par grošev, saj imaš brata, ki je bogat!" "Če je on, je on, jaz nisem!" je odvrnil jezno Peter. "Pameten nisi, če ga ne poprosiš nič." "Ja^ že ne! Taka šema pa še nisem." , "Glej ga, kaho je ponosen! Jaz pa mislim, denar je le denar, pa ga vzemi od Petra ali Pavla. Peter ni cdvrhil nič. Premišljal je, kako kruto mu je potreba denarja. Kakor da je njegov soigralec uganil njegove misli, je segel v suknjo in privlekel iz nje listnico, polno bankovcev. "Saj ti posodim, če hočeš. Brat ti pošlje, v treh mesecih mi vrneš s polnimi obrestmi." "Ali misliš resno?" "Resno! Koliko hočeš?" "Daj dvesto!" Peter je vzel denar in podpisal možu zadolžnko. "Za liter vina daj, za obresti, Peter, kaj bi že hodil!" "To pa, naj bo, ne igrani pa ne več!'' Tujec je ves čas zasledoval po-čenjanje Petrovo. Nekaj časa so možje so pili in govorili, kmalu pa so zopet igrali, "eter je bil znovr ujet, pozabil je ravnokar storjeni sklep. Kdo ve, kako bi se bilo še to končalo, da ni vstopila tačas mlada žena z otrokom v naročju v sobo. Stopila je k igralcem. "Peter, prosim te, pojdi domov!" "Kaj ti si?" je dejal malo v zadregi Peter. "Kaj pak, saj ni kokoš!" je dejal oni, ki je HI Petru denar posodil. "Le molčite/' je odvrnila žena, "vi, vi . . ." "Oho, kaj pa, kaj pa?" "Vi, slepar, vi vi — Ali zdaj hočete nas? Sram vas, sram! Peter, prosim —" Peter je bil vstal; gledal je na ženo in na tovariša. V tem je zagledal tujca. Str nel je vanj. Ali že ga je prijela žena za roko in ga vlekla s seboj. — Tujec sc je oddahnil. "Ha-ha!" se smejal eden izmed igralcev svojemu tovarišu. "Ta bi ti dala! Kar sapo ti je zaprla!" "Molči!" je odvrnil ta. "Jaz fvem, kaj delam. Baba se bo še ke-sala za svoje besede. Tu notri jo imam!" To rekoč, se je spravil zadolžnico. "V treh mesecih ali plača, ali pa — " Pri teh besedah se je bil tujec dvignil iz svojega kota in pristopil k njima ter z rahlim smehljajem dejal: "Če bi hoteli, jaz sem voljan odkupiti vam ono zadolžnico." Mož je en čas molče gledal na tujca, potem dejal: "Za kaj vam bo?" "To je moja stvar. Ali jo da- ste!" "Ne, moj dragi!" "Potem jo pa kar uničite, ne dobite itak nič sanjo. Jaz sem priča. Pri igri izposojen denar m izterljiv." "Kdo pa ste vit" je dejal začuden oni " Ali jo torej daste t" "Tu jo imaš, če das obresti!" Simon je papir spravil, odštel denar in se potem vrnil v svoj kot. Kmalu pa je vstal, dal na-preči in se še iste noči odpeljal. Igralca pa s+a še dolgo modrovala, kaj bo iz one zadolžnice. "Če nima zame vrednosti, je nima menda tudi zanj," je dejal eden, "mene je sicer pošteno plačal "Pa za sleparja si prikrajšan. "Mdlči!" je jezno odvrnil prvi, morda zavedajoč se, da je na kri vih potih, ker da bi bil odpusti Jerici, tega ni tovariš od njega pričakoval. Gostilničar je drugo jutro vse to povedal Petru. Ta se je prijel za glavo in vskliknil: "Moj brat je bil, moj brat! V taki družbi me je videl, zdaj je vse proč ..." Žena pa je bila od onega večera mirna. Peter je bil drugi. IV. Peter je pisal bratu. Prosil ga je odpuščenja in obljubil postati drugačen. Čez nekaj tednov je dobil pismo od Simona. Svaril ga je in rekel jasno, da ga je zelo bolelo, ko je moral oditi tako. Petei naj se nikakor ne zanaša nanj. \ pregibu mu sieer pošilja v plačilo za to, da je imel toliko poštenja in se ni obračal nanj po denar, plačano zadolžnico in obenem nekaj denarja s pripombo "samo za otroke." Trije bankovci so padli iz za vitka na mizo. * Peter se je začudil in bil ves iz sebe. Že davno ni imel toliko denarja v rokah. Čital je iznova bratovo pismo, ponovil večkrat ono opazko "samo za otroke" in z ne kako nevoljo zdanil bankovce, ki niso bili njegovi. Sedel je in spisal ponižno pismo bratu, zahval je vaje se mu, in se potem odpravil, da odnese pismo na pošto. Žena se je vrnila s polja in ga srečala. "Pismo sem spisal na brata, pa nesem." "Daj Mirku, kaj^ boš nosil sam." "Saj imam čas, Jera, in če imaš kaj potrebnega, ti to s potjo ku pim." Žena ni bila vajena ugovarjati, rekla je samo: "Peter, pa pridi kmalu!" "Kmalu, Jera!" je klical mož in krenil proti vasi. Bil je vesel. Kaj bi ne bil človek vesel 1 Par tednov sem, ko zopet vestno vrši svojo na^ logo, in glej, že mu je Bog naklonjen. In denar ima! Denar, da, toga kaj, ko ni njegov. In Petru so kakor v svarilo šumele venomer po ušesu besede: "samo za otro ko • • • Ko je bil pisu.o oddal in naku pil ženi nekaj kuhinjskih potrebščin, ostalo mu ni od denarja ravno nič, razun oni trije bankovci. Napravil se je proti domu, toda, ko je prišel do gostilne, ni mogel, da ne bi vstopi! vanjo. Popil je merico vina, menjal bankovec. Že je hotel oditi, ko vstopita onadva moža, znana nam od onega večera. Po sili sta ga ustavila. Peter je bil kmalu pozabil, da mora iti. Pil je z njimi, pa to bi še naj bilo, Peter je ta večer zopet igral. Proti polnoči je slabe volje ko-račil domov, napol pijan, napol razjarjen — od bankovcev mu je bil ostal edino še drobiž. To ga je delalo treznega, zavest, da je nepoboljšljiv. Že od daleč je videl luč doma. Čudno se mu je zdelo. Pospešil je korake. r Našel je ženo v solzah in vso obupano. Molče mu je pokazala na zibelj, kjer se je najmlajše dete kuhalo v vročici. "In tebe še domov ni!" je mi- slil sam pri sebe fceter in vprašal: "Ali umira?" Žena je udarila v plač. Peter se je sesedel v kot. Bil je treznejši kot v jutro. Otrok mu umira, on pa sedi tu, ker ne more po zdravnika. Zakaj ne more t Nima-li bankovcev "samo za otroke "t Krčevito se je prijel za glavo. Žena je skočila 1: njemu: "Peter! Kaj ti je, Peter?" . On pa je skočil k zibelki, vrgel se ob nji na kolena in vikal: "Dete moje, dete, odpusti mi, da sem te oktttdel, da sem te..." Dalje ni govoril; žena ga je prijela, in kakor da sluti ono grozno besedo, ki ne p.me biti izgovorjena tudi po tem ne, če bi otrok umrl, mu zamašila usta z roko. On pa je obrnivši se k ženi pro sil odpuščanja, pojasnil ji vse, k :j je napravil. Nič ni rekla žona. "Odpusti, Jera, nikoli več, nikoli! . . ." In glej, žena se je sklonila nad moža, objela ga in zajokala: "Peter, moj mož!" V. Dete je okrevalo. Peter je delai kot živina. V enem mesecu je stopil' pred ženo in ji izročil banko vec. "Za otroke!" je rekel. In delal je pridno dalje in bi srečen, da mu gre delo izpod rok Čez mesec dni je žena spravila drugi bankovec. Tu pa je zadela Petra nesreču Pri podsekavanju drevesa ga je bilo ošinilo drevc z vejo tako moč no, da je mora! dolgo pustiti delo Ni ga toliko bolela rana, kakor zavesi, da še ni popravil svoje hkomišljenosti. Pri sami misli, da stopi zdaj Simon v sobo in ga po praša: "Peter, kje imaš bankov ce?" ga je spreletela groza in sra mota, sramota pred bratom, ki je bil zaradi njega toliko žrtvoval dom in srečo. Videl je, da bi bi Simon Jerici boljši mož kot on lahkomisljenež, čutil se je krivega pred njo, pred njim in pred otroei Dolgo mu ni bilo mogoče strpet v postelji. Napol ozdravljen je za čel pohajati znova na delo. A ni šlo od rok. Oslabel je bil. Do snir ti truden se jc zvečer vračal in svotica do zasoljenega bankovca je rastla počasneje kot prej. Toda s krepko voljo je prema gal svojo telesno šibkost. En teden pred Božičem je izročil ženi še tretji bankovec. "Nič več nimam za priboljšek za praznike," je rekel, "Jera, pa bomo, upam, vendarle veseli, če bomo le zdravi!" Žena ga je hvaležno pogledala in mogoče je Peter prvič v življenju okusil tisto srečo, ki bi mu bila lahko pod vsakim krovom, kjer je mož dober in žena možu vdana. "Slab sem nocoj," je rekel Peter po večerji in šel zgodaj spat. Spal je nemirno, proti jutru je padel v globoko omotico, kuhala ga je vročica. Tako so potekali tisti dnevi do Božiča, težki dnevi za ubogo žei^o ki je prečula vse noči ob moževi strani, boječa sc neizmerno zanj, ker je bila poznala, kako dober je. Zdaj, ko bi po teh viharnih dneh začela lepše življenje, zdaj naj ga izgubi! Ta misel ji je trgala možgane. Bolnik je mnogo trpel. Preganjale so ga mučne sanje, plakal je, prosil. Videlo se je iz vsake njegove besede, kako močno se ga je bila prijela misel na one tri bankovce. Venomer je govoril o njih in žena vsklikala: "O, Jezus, s-i znorel bo zaradi njih!" V takih urah se je približal sv. večer. Jera je sedela v sobi pri možu, otroci so bili v kuhinji. Naenkrat pa je zaslišala tuj glas, po govarjajoč se z otroci. "Res, ata so bolni?" "Hudo so bolni!0 je dejal najstarejši dečko. "A kako je tebi ime?" "Janezek scr.i, in ta je Peterček in ta je Jerica in ta je Simonček." "Pojdi k meni, Simonček," jc govoril tuji človek; "če me imaš kaj rad, pa dobiš to-le!" <0 r "Daj I" se j«J odrezal najmlajSi. "Pa mi reci bHc!" "Stric, strict" so začeli otroci vikati vsi vprek. To je bilo materi že preveč. Prihitela je v kuliinjo. Na ognjišču ie sedel tuj mož, krog njega otro ci, on je segal v žep in delil nje zlate. "Mama, to so stric!" so vpili otroci. • * "Kdo ste?" je vprašala začudeno Jera. ."Ali me ne poznate? Kako je Petru?" "Jezus, Simon!" je vskliknila žena, in prej, ko sc je mož zavedci, mu je,poljubila roko., "Nikari!" je dejal Simon. "Oh, slabo mu je, slabo, pa sedaj bo vesel, pojdite k njemu." "Ti mi reci, saj nismo tuji!" Peljala ga je nato v spalnico. "Peter," je rekla žena, "Simon je prišel!" "Simon?". Bolnik je odprl oko in se nasmehnil. • "No, Peter, no! Kako pa, kako ti je?" Oko se mu je orosilo. Presedtl je vso noč ob bratovi postelji. Petru se je obračalo na bolje... • Vprašal se je stari Čuk, ki je mnogo mislil in globoko mislil, če jc bil pri vsem tem Simon srečen. Ljudje so sicer pravili, da ni, dasi je bogat, in sicer zato ne, ker jc sam. "Prosim vas," je dejal Čuk, "če je to sreča, da se človek oženi —" Zakaj Čuk stavka ni dokončal, ne vemo, čuli pa smo, da je Per-šičeva Franica vrlo dekle in da ima posebno "dopadanjenje" nad amerikancem, ki tudi ni izgubil po svetu vsega srca. Mogoče je Franica katera njenih tovarišic nevoščljiva. m; ji ne bomo . . . flf t vrdkah in podpirajte oglašujejo v pri ki DRUŠTVO "MARIJE SEDEM LOSTI" IT. SO. K. S. K. J, ALL£GHENY, PA. O ima tvojo redno mesečno sojo vsako drugo nedeljo v meseca v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler 8t, Pittsburgh, Pa. Uradniki se leto 1017« Predsednik: John Mravints, 1107 Haslate Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. L tajnik: Frank Trempnsh, 4621 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Oreguraš, 5164 Butler 8t., Pittsburgh, Pa. Droit, zdravnik: Dr. a J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; poemrtnina Je 91000 $500. ali $250. Naie društvo plačujt $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri ie niste pri nobenem droitvu, spade j oče h K. S. K. J. se nlJudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na sgo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega * - - Pitts-ravno tako zopet ko oadravi. Pa. Pozor gg. tajniki Kadar potrebujete arte, vabile in vstopi društev! pissMLi •Waits društvena pravila, litee vstopnice za veeellce, ali kake drage se as asjvečjo slovansko tmljsko tiskamo v Ameriki, aa NA10DN0 TISKARNO, 2141-51 Blue Island Ave., Chicago, I1L Ta Tam bode lsgotevila vse tiskovine v popolno ndovetjaest glede i. točnosti in okusnega dela. Osebito Tam priporočamo eeto pripravne Vplačilno knjižice za Člane in članice, izdelane v nrtdem šepnem formate in trdo rezane, Pelje imamo v zalogi zelo prikladne Vensaiee se rajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter botaloe. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje ia manjše in peeOtas pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pel laike vodne natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo veakeera društvu vzecee geclaevede** tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: T naši tiskarni se tiska "Glasile K. i. K. Jodaeto". :: KJE JE? moj brat Luka Mance iz Like, rodom iz Kosinja. Pred 3 leti je delal in živel v West Virginiji; od ondot je pa odpotoval nekam v Colorado. Cenj čitatelje našega glasila prosim, da naj mi blagohotno naznanijo njegov naslov, kdor ve zanj, ali naj se pa moj brat ne-ravnost pismeno javi. Ne išeera ga zaradi kake važne stvari, temveč zato, ker mi je hudo, da ne vem naslova ljubljenega mi brata. Ivan Mance, box 51. Painesdale, Mich. MARIJA SLUGA 1828 W 22rt St. Chicago, m. Telephone Canal 4730 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA ■e uljudno priporoča slovenskim in hrvaikim ie-nam in ocrrakim Slovenkam. Dr, Martin J, Ivec Slovenski zdravnik Pfeyslelae-tHrisss Vrhovni zdravnik K. s. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkva. Uradne are: 10—11; g—4| T—S. Chieage telefon: 4M6. . Dem S1M L. S. R. Kirby, predsednik Frank Gouze, blagajnik MINERS STATE BANK Chisholm, Minn. še vam uljudno priporoča za vse bančne posle, kakor: čekovni promet, hranilne uloge in zavarovalnino. Banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vaše uloge so pri nas absolutno varne. Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi društvenih zastav, bander, trakov, društvenih re-galij, kap, i. t. d. Cen* smerne, postrežba točna in solidna. Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. Pilit* po nai krasen ilustrovani cenik ustav in drugih društvenih potrebščino; dopošljemo vam ga brezplačno. Za naklonjenost se toplo priporoča Cenjenim društvom K. S. K. J. EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave., * CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441. JOSITTEHKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 298. Be priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Pobra postrežba In dobra pijača", to je moje geslo. N. Chicago St. JOUET, ILL. FRAZNI&KI ČREVLJI ZA MOŠKE. Vi bi morali črevlje pri nas kupovati, ker mi jamčimo, da vam bo vsak par prav. Če bi vam kak, pri nas kupljeni par erev-ljev ne pristojal, vam iste zamenjamo z drugimi, novimi. Naše črevlje izdelujejo sami izkušeni delavci in rabijo za to najboljše usnje. Za tako nizke cene ne morete nikjer drugje kupiti tako finega in trpežnega obuvala, kakor ravno pri nas. CENE SO SEDAJ SLEDEČE: $3.50, 3.95, 4.50, 4.90. 5.50, 5.90, 6.50, 6.90, 7.50 TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko- hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22 n d Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan." Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in ne|starejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.*1 Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadrzite mirno in ne rujete zoper našo državo. — 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naie banka jo depozitni urad aa zvezno postno hranilnico, aa mesto Joliet, za okraj Will, «a državo Illinois in aa vlado Združenih držav. ' Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joliet National Bank JOLIET. ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. = = = Junaštvo in zvestoba. Zgodovinski roman ix časov francoske revolucije. Q] (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) iji Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil • • * S (Nadaljevanje.) Vzel je ščepec iz zlate tobačni-ce, na čigar pokrovu je bil umetno vrezan Zurlanbenski grb, in ga je potegnil v nos. Pri tem je povlekel močne obrvi visoko na čelo. Nato se je useknil in rekel: "Premoženje Žurlaubnov nikoli ni bilo posebno veliko, in tudi naše gospodarstvo ni bilo kaj prida. Naš glavni dohodek je bil vedno Francoski denar velikih pokojnin, ki jih je nam Versajski dvor plačeval za naše službe'— res da ne pičlo! Tako mi ni bilo treba stiskati niti pri izdatkih za našo hišo niti pri nabavljanju zgodovinskih spomenikov. Glej na primer "Acta Helvetica" in "Res Tugienses! 400 zvezkov v( obliki cele pole! •Stali so me lep denar. In podooe Švicarskih mest in gradov, ki sem jih dal risati i»v baker rezati! In vsa zgodovinska knjižnica, ki ji ni. enake v vsej Švici! Toda dokler mi je Francoska redno plačevala mojo pokojnino 11.000 liver, sem lahko žrtvoval toliko denarja zgodovinski vedi in, če hočeš svojim malenkostim, ki so me veselile. A zdaj je moja pokojnina v nevarnosti, in jaz je ne morem po -grešati. Tako me vidiš, sedemdesetletnega starčka, v neprijetni stiski! Moj stari prijatelj maršal de Camp dUervilly mi piše iz Versaja, da so z izplačevanjem pokojnin velike težkoče. Rad verjamem! Vojne Ludvika XIV. so prav nesramno stiskala državni mošnjiČek. Turgot (Turgot (beri Tirgo), baron Robert, francoski državnik in narodni gospodar, odkar je zavladal Ludvik XIV. (1774) finančni minister francoski. vNjegove gospodarske prena-redbe (samouprava provinc, varčnost na dvoru in v državi, odprava obveznih cehov in robot itd.) so zadele na splošen odpor,, in kralj ga je moral izpustiti iz službe.) rane ni mogel otzdraviti, zbor notablov (Skupščina nota-blov so se nazvali od francoske* ga kralja sklicani zastopniki plemstva, druhovščine in meščanov (tretjega stanu). Ludvik XIV. jih je sklical 22. febr. 1787, da bi pomagali urediti Vlržavno gospodarstvo, a čez tri mesece jih je zapet razpustil.) je ni hotel. Zdaj je Necker (Necker, Jaokb, francoski državnik in spreten fi-namčni minister izza 1777. Kralj ga je večkrat odpustil, a na pritisk javnega mnenja zopet nastavil. 1790 je pustil tudi službo republike) kralja pregovoril, da skliče državne stanove.' Ti naj bi preprečil^ gospodarsko propast države. DUervilly pa je mnenja, da bodo prej odpravili predpravi-ce plemstva in zlasti črtali one mnoge nfllijone poko)nin, s katerimi je kralj dozdaj plačeval svoje zveste služabnike. Da, d'Her-villy se boji, da bodo prevrnili vso staro vlado, morda celo častitljivi prestol sv. Ludvika, in skušali postaviti nov red po naukih Voltaireja (b.: Volter), Rous-seauja (b.: Ruso), Montesquieuja (Moteskie), Diderota (b.: Didro), in kako se že vsi imenujejo, ti ta-kozvani "filozofi", ki se že več ko eno človeško dobo na življenje in smrt borijo zoper krščanstvo, ki je temelj našim državam. Bah, bah! Mjslim, da dUervilly pre-črno vidi; bil je vedno črnogled. Francoski narod je šfc dobro kr -ščanski in si ne bo dal vzeti vere. Toda filozofi, Voltairjanci, bi ob skupščini državnih stanov vendar utegnili tvegati upor, zlasti ker štejejo za svoje velik del plem -stva. Malopridni vojvoda Orleanski (Ludvik Filip Jožef Orleans (b.: Orlean) si je po ded-ščini in ženitvi pridobil ogromno bogastvo. Bil je iz stranske veje francoske kraljeva rodbine, to- rej kraljev sorodnik. Neznačajen, propadel, zaničevan, je vedno spletkaril zoper kraljevi dvor. Plačeval je pouličnemu ljudstvu veselice in agitacijo zlasti v svo -jem "palais Royal" in je bil izmed glavnih povzročiteljev ljudskih nemirov v Parizu. Ko je bila vpeljana ljudovlada, se je pridružil Jaktfbincem in se imenoval "džavljan Filip Egalite". Glasoval je v zbornici za kraljevo smrt. 6. nov. 1793 je sam padel pod giljotino.) je nevaren voditelj teh ljudi, in dHarvilly po pravici zahteva, da bodi polk telesne straže Švicarjev* kar mogoče ,močan in polnoštevilen, ker se na zvestobo francoskih čet ni popohioma zanesti. Bog ve, ako bi imel le 10 let manj, sam bi hitel na Franco -sko, da bi še enkrat zavihtel meč v obrambo plemenitega in dobrega Ludvika XVI." Baron se je bil zelo razburjen dvignil, in tudi jaz sem vstal. 4 bi bila le kapljica vojaške krvi v tebi," je zaklical, "že kdaj bi bil zaprosil, da bi smel stopiti v švicarsko telesno stražo!" "Saj mi je tudi čisto prav, na vašo željo iti v Pariz, akoravuo dobro veste, da sicer nisem posebno vnet za vojaško službo pod tujimi prapori. Za domovino bom vedno z veseljem ..." > "Kaj,, pod tujimi prapori?" me je srdito prekinil. "Ali nismo tudi v francoski službi stali pod pastnimi prapori? Ali se nismo tudi tam bojevali az čast in slavo Švice, ki je sklenila s Francijo vojaške dogovore in, to pravim, ne v škodo naše uboge dežele!" 44 Da, da, boter, vem t©. Že mar-sikak milijonček liver pe Švica potegnila od francoskih kraljev za kri svojih sinov. Denar je po-večjem dotekal plemiškim rodbinam, zlasti Freiburžanom inBern-eeni; dežela in ljudstvo sta pa imela od tega malo dobička." Gotovo sem ravnal neprevidno, da sem tako govoril svojemu očetovskemu dobrotniku, ki je sam, kakor njegovi dedje, imel premoženje, plemstvo jp visoko Vojaško slavo, od vojskovanja v francoski službi. Zlate lilije, ki so se svetile s stropa, bi me bile lahtko spravile na njj>drejše misli. Toda z modrostjo in preudarnostjo se nisem nikoli odlikoval in menil sem, da moram svoje prepričanje vselej naravnost od srca povedati. Komaj pa so mi bile ušle besede z jezika, bi jih že bil rad nazaj vzel: tako se je generalu napela žila na čelu, znamenje srda, in tako' so se mu bliskale oči. Vendar je še zadržal izbruh nevolje in mi rekel skoro porogljivo: 4'Kar strmim, da sem odkril v tebi tako velikega in umnega politika, ki zatemni, vso modrost švicarskih vlad zadnjih dveh stoletij! Bržkone si tudi mnenja, da bi bilo dobro, če 'bi se na Francoskem, in pač tudi pri nas, stari red, stara preiskušena državna oblika, preustrojila po prismojenih in brezbožnih Rusojevih naukih t" 44 No, boter, da bi bilo na Francoskem treba popraviti nmogo vnebovpijočih krivic, ne boste jili. 1 Švici in enakosti..." "Svoboda, enakost!" se je zdaj razljutil baron. 4 4Zdaj pa imam dovolj! To so one blazne in, prevratne ideje, ki jih je Ženevski noTec' (Rouseau Ivan Jakob, znameniti francoski pisatelj, rojen 1. 1712 v Ženevi na Švicarskem, u-mrl 1778. Bil je kanvinsko-prote-stantovske vere, nemarno vzgo -jen, pozneje je na željo svoje oskrbnice, ki je skrbela za siroto, postal katoličan, a brez notranjega prepričanja. Njegova življenje je bilo nemoralno, celo za svoje nezakonske otroke ni skrbel, am- pak jih dal v Kljub ima si je s svojimi zmožnostmi kot pisatelj, poln globokega čustva, pridobil ugled in veljavo. Slovi njegov vzgojeslovni roman 44Emil", ki hoče v vagoji krščanstvo nadomestiti z neko čustveno vero brez dogem. Velik vpliv na državo je imel njegov spis 4'Družabna pogodba", ki uči, da je pravo le občna volja posameznikov, ki so prostovoljno za to pravo pogodili,, in da tudi država sloni na taki prostovoljni vzajemni pogodbi držatljanov.) spravil med svet. Prav je storila ženevska vlada, da je velela njegov^ knjige po rablju sežgati, in še bolje bi bila storila, če bi bila njega za časa sežgala. Odkar sem te nedavno našel pri čitauju njegovega 4'Emila", sem že mislil, da si nakažen od njegovega strupa. Zdaj se kaže! A to ti pravim: političnega sanjarja in novotarske- teme pre ga prekucuha nikoli ne bom smatral za svojega sina! Kdor naj kdaj prebiva v gradu Zurlaube-i nu, bodi tudi pristaš starih zdravih načel Zurlaubenov. To pre -udari do jutri. Zdaj pa v. tvojo sobo! Lahko noč ti nocoj ne rečem!" Tudi jaz si nisem upal voščiti mu lahko noč in seni z nemim po-klonom osupel šel iz sobe. ^ 'Pri^topnjieah me je čakal stari Sutor in mi je izročil puško in lovsko torbo. "Katra jo je prinesla in vseh šest slok„" je rekel. Ste pač stari gospe stopili na kurje oko; zakaj Katra je prav špi-často zajezikala, naj mladi gospod Mous le sam sne ptiče, ker da njena gospa ne čuti posebne slasti do njih — po žalostnih dogodkih, ki so se ji danes primerili z lovcem. Kakšni so bili ti dogodki, kajpada ni hotela povedati, češ, da je molčeča oseba. No, no, ne ženite si preveč k srcu! Ženske muhe pa aprilovo vreme! Bo že zopet boljše. No, srečo ste pa imeli na lovu — šest slok je ve -liko!" "Da," sem rekel sam pri sebi, gredoč po polževih stopnjicah v svojo sobo, 44šest slok en dan je veliko — in nato isti večer izgn -biti prijaznost botre i nbotra, je tudi veliko." (Z večerno molitvijo ni šlo do -bro in s Spanjem tudi ne. Končno sem vendar zasuul in se prebudil šele, ko se je delal dan. III. Kako sem se odločil. Ko sem zjutraj v svoji spalnici okno odprl — bilo jc najgornje pod zatrepom proti jugu — so mi žareli nasproti, od rdeče jutranje luči čudovito ožarjeni, ledeni vrhovi Bernskili planin, ki jih je bilo videti tja čez lepe Unterwal-denske hribe. Zuška gora in jezero in brda proti zapadu so bila pa še pogreznena v polmrak. V golem Vlrevju so ščinkavci drobili bodro jutranjo pesem. (Dalje prihodnjič.) 11917. XXX SEM tt PBEHLADIL? •Večkrat je zelo težko odgovoriti na to, času primerno vprašanje. Boljše je torej paziti se pred prehladom kakor pa prepozno obžalovati, če je človek že bolan. Stalni prehlad znači, da se telo ne more zoperstavljati kali bolezni. Ce je naše telo prenabasano, ne morejo njegovi organi uspešno delovati; da se to nepriiiko odpravi in zadobi zopet moč, morate jemati Trinerjevo ameriško grenko zdravilno. vino. To zdravilo iačišča zabasani želodec ter pospešuje prebavo. Skoraj ndvr-jetni so uspehi in učinki tega vina. Jemljite ga: če vas boli glava, če imate slabo prebavo, gla- vobol, slab okus (tek) ali če ste v obče slabotni. Cena $1.00. V lekarnah. — Najbolj zanesljivo sredstvo proti revmatizmu, nev-ralgiji, hrbtoboki, otiskfh, izpahih, oteklinah i. t. d. je Triner-jev Liniment. To zdravilo je se- stavljeno iz najboljših fmovi. Rabite ga v vseh gori navedenih boleznih. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 m 60c. Jos. Tri-ner, izdelujoči kemist, 1333— 1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advertis.) ^»MMM v\\\xxx\\\x\x\xxx\xwxxxxxw wwwwvwwvw^ t. Telefon: Canal 80 * Martin Ncmanich j SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, IU. Rojaki Slovenei vedno dobro došli! Wiwxwnwwxxxx v\\\\\\\\\\v\www\\\\\w \\\\\\\v' mjIlIHlIlllllitttlUlIllIlllinilNIl ............................................................................................................ .... . . * * \ Za časa neznosne draginje I V LEKARNAH T* »Nt«* BITTIR-WIHE vnmtmv* horkeviho CENA $1.00 ae mor* vsakdo Suvati nevarnih boleani, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je yreaniien pregovor "Takojšnja pomoč, je najbolj&a pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, aploena slabost, vsi taki anaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TRINERJEV AMERIŠKI EL1KSIR IZ GRENKEGA VINA. je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množiei bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri Ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravni&ke vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Ceua $1.00, v lekarnah. Trinerjev obliž prinese v vaA dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekel in ohrome vrat, itd. zelo krenoilno za utrujene mišice po trud&polnem delu ali za utrujene noge po dolgi boji. Cena 25 in 50e, v lekarnah, po pošti 35 in 60e. Trinerjev olajšatelj kašlja je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade* pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Ziata kolajna — Kan Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. = Izdelovalec 1 IIIM9 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. vendar tajili. Prav tako bi lahko pri nas v Švici nekaj več svobode NAZNANILO IN ZAHZVAUL Tuznini srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nama je nemila smrt dne 2. oktobra po kratici in mučni bolezni ugrabila edinega in ljubljenega nam sinčka JOHN TER&EIJCH. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 4. oktobra ob 9. uri zjutraj. Srčna hvala vsem tistim, ki so se udeležili pogreba in spremili nepozabnega nam sinčka na njegovi zadnji poti. Srčna hvala vsem tistim, ki so mu darovali toliko lepih vencev in naju tolažili v teh žalostnih dneh. Posebno se pa lepo zahvaljujeva Mrs. Ro-sie Ha ni oh, ki nam je preskrbela mladeniče, da so pokojnika nosili; hvala njim in tudi njpi materam, ki so jim to dovolile. Sladko spavaj nepozabni nama sinček in vživaj rajsko veselje med krilatci — nad zvezdami! Žalujoča ostala oče in mati: John in Fannie Terielich. Chicago, 111. dne 11. okt 1917. Ustanovljena 'leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ZE 60 LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljspa je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 nlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,&00.000.0Q. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000*00, kar sc drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. , Narasti« obresti se polletno pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. 3% FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. aJollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA". ■ ^nnr- PRISTOPAJTE H K. S. K. JED NOT I! rJrJr^JrJr^nr BiaiiiarafZfgiaiaiargigm 0123532353235323482348484848485323234823232323535323482353485323532348484823305353534848532323232323 53534853235323302353532323 485353482348482323534848535353532353534823535353235323482348232353482353482330530100024823532301010001000102020102