r'/'U
potAMcznA bevuKA tiAne 1-010
LETO V.
LJUBLJANA, PETEK DNE 28. MARCA 1941.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22.fH. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. St. 17.548 — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 13.
I 1".Jugoslavija ohranja svojo čast in svobodo
!r»t Inf: Čf.nilr Jn .r	.n	"
Na delavskem zborovanju smo. Pred nekaj leti pač. Štrajk je v delavskem revirju. Stavkajoči so se zanj dobro pripravili. Za njimi je vse javno mnenje. Tudi oblast imajo na svoji strani. Prehranjevalni odbor stavkajočih ima zato sorazmerno lahko nalogo. V nekaj dneh je zbral za stavkajoče nad 200.000.— din. Na zborovanje je prišel tudi zastopnik oblasti. Obljubil je za pomoč še nekaj vagonov brezplačne koruze. V svoje presenečenje je žel viharen protest zborovalcev: »Koruzo naj žro kokoši in svinje!«
Gospod z akademsko izobrazbo in pičlo državno plačo je strmel. Ni mogel razumeti. Za svojo dobro voljo in prizadevanje pomagati in za svojo ponudbo žanje tak protest. Na njegovi mizi pa so bili že takrat topli rumeni koruzni žganci. In bil jih je vesel.
Pred nekaj tedni si pri nas še povsod lahko dobil tudi bel kruh. Za denar pač, a kolikor si ga še hotel. Uslužbenke neke delavske ustanove so nad enotnim kruhom, ki ga jim je dajala ustanova, vihale nosove. Drugam so hodile kupovat belega. Člani vodstva ustanove pa so Boga hvalili za zadosten enoten kruh. »Da bi le slabše ne bilo,« so rekli. In res je kmalu prišel koruzni. Neizkušenim dekletom naj Bog odpusti mlado prešemost in ne daj, da jim zmanjka še koruznega!
Pred par dnevi se je mlad gospod s prvim mahom pod nosom razburjal v menzi pri kosilu nad slabim mesom. Ogorčeno, glasno je protestiral, da v teh časih ne dobi za 5.— din kraljevsko pogrnjene mize. Poleg njega je sedel starejši gospod, inženjer po poklicu. Tudi ta je bil v rednih časih dokaj »zbirčna Metka«. Sedaj, v dobi stisk, p« je posvaril radi protestov mladega gospodiča: »Gospod, kar zadovoljni bodite in prosite, da bi ne bilo še slabše.«
Včasih je težko povedati resnico. Ljudje jo nočejo slišati. Tudi delavci jo nočejo vedno prijazno sprejeti. Preveč je tu in tam v njej grenkobe. Vendar je resnica božja hčerka, marsikomu v rešenje. Bolje je biti na udarec pripravljen, kakor ga doživeti nepričakovano. Povejmo torej resnico;
Oni stavkajoči delavci, uslužbenke v delavski ustanovi in mladi gospod v menzi niso imeli prav. Skromnosti ne poznajo. Kar so oči videle in je srce poželelo, so hoteli imeti in so si kupovali, odpovedi nenavajeni, četudi za zadnjega kovača. V teh časih pa odpoved sama prihaja. Nevajenim na odpoved je dvakrat težka. Nič ne znajo prenesti in nič niso prihranili. Zato so dvakrat reveži.
Ti stavkajoči delavci, neizkušena dekleta, razvajen gospodič žal niso osamljeni. Dosti imajo sovrstnikov v vseh slojih. Tudi med delavstvom! Zgražali so se nad črnim, objedajo se nad koruznim kruhom, nad malo skromneje pogrnjeno mizo zabavljajo. Nič ne mislijo na druge, nič na grmado trpljenja, ki se razliva preko sveta. Ne vedo, da jih je sedaj na milijone, ki bi v svoji veliki bedi našo revščino radi pograbili z obema rokama kakor veliko bogastvo. Da bi sprejeli nase ljudje te vrste žrtvovano odpoved, prostovoljno molitveno pokoro, ki nam je potrebna, da s pre-šemostjo izzvano od zgoraj odvrnemo, na to niti ne mislijo.
Tako ni prav. Vsak čas je skromnost potrebna in lepa čednosL V teh časih pa je vsakdanja odpoved nujna zapoved. Ko nas težijo bremena pomanjkanja in velikih stisk, se v njih učimo modrosti za še težje čase, ki zelo verjetno pridejo. Sredi posta pa je tudi prav, če jih kot kristjani “Prejmemo kakor molitveno pokoro za spravo z Bogom, da Bog od nas zaradi nje poslej odvrne vsaj najhujše — vojno z njenimi strahotami.
Pravičnost, poštenost, bratska ljubezen, požrtvovalnost, svoboda posameznikov in narodov, so temelji novega reda.
Jugoslovanski narodi: Srbi, Hrvati in Slovenci so svojo skupno domovino ustvarili s skupnimi žrtvami, da bi bili v njenih mejah svobodni in srečni. Svoboda teh narodov ni podarjena, ampak je zapečatena s potoki človeške krvi sinov vseh teh narodov. Samo za ceno krvi bi bilo mogoče zopet to svobodo izgubiti. Toda kdor bi to poizkusil, bi moral svoj poizkus drago plačati.
V sedanjem trenju sveta za nadoblast narodov in za novo pravičnejšo ureditev so bile ves čas te svetovne vojne oči vsega sveta več ali manj obrnjene tudi na Jugoslavijo. Zadnje tedne pa je to zanimanje doseglo svoj višek in vsi so nas hoteli imeti za svoje prijatelje in če mogoče, našo moč in junaštvo izkoristiti za svoje namene.
Naša država je pod modrim vodstvom kneza namestnika Pavla ob sodelovanju vlade sporazuma doslej varovala svobodo našim narodom in nedotakljivost naših meja. Pri tem smo se skrbno ogibali vseh nepotrebnih trenj z velikimi sosednimi državami in smo skušah z njimi živeti v gospodarskem soglasju in prijateljskih odnošajih. Te države so to naše zadržanje visoko cenile in ga spoštovale. Radi usodnosti časov pa je bila skupna želja, dosedanje vezi še bolj utrditi, prijateljske od-nošaje in gospodarske zveze še bolj poglobiti.
Vodstvo naše države je smatralo v dobi sedanjih obračunavanj med velesilami sveta, med starim in novim redom, ki se na svetu napoveduje, za nujno potrebno državljanom ohraniti nedotaknjene državne meje, državi pa suverenost v odločanju vseh stvari na njenem lastnem ozemlju.
Vladi Nemčije in Italije sta včeraj po svojih predstavnikih v posebnih notah slovesno izjavili, da bosta vedno spoštovali suvereniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. Prav tako sta se zavezah, da ves čas trajanja sedanje vojne ne bosta zahtevah dovoljenja za prihod njunih čet v našo , državo ah tudi za prehod skozi našo državo na tuja bojišča.
Jugoslavija je tako s temi garancijami, ki jih je hotela imeti, dokazala trdno voljo, da se ne bo vmešavala direktno v medsebojne krvave spoprijeme. Hoče ohraniti svojim narodom mir, ki je največja dobrina. Zagotovila pa jim je tudi čast svobodnih in neodvisnih narodov. Po naši zemlji ne bodo hodile tuje armade, naše prihke bomo reševah sami.
Razume se, da je po gorenjih izjavah vlad Nemčije in Italije dan pogoj za še nadaljno izboljšanje naših medsebojnih odnošajev, zlasti za poglobitev trgovskih odnosov. Istočasno pa je bilo po zadobljenih garancijah o spoštovanju naše časti in nedotakljivosti naše zemlje mogoče pristopiti naši državi kot novemu prijatelju k paktu, ki so ga lansko leto sklenile: Nemčija, Italija in Japonska. Pristop k temu paktu sta na praznik 25. marca na Dunaju v prisotnosti zunanjih ministrov Nemčije, Italije in zastopnikov Japonske, Romunije, Bolgarije, Slovaške podpisala predsednik naše vlade Dragiša Cvetkovič in naš zunanji minister Cincar-Markovič.
Tako je Jugoslavija včlenjena v zvezo prijateljev trozveze.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je posledice sporazuma med Jugoslavijo in trozvezo orisal s sledečim zaključkom:
»Posledice tega stanja — o tem smo prepričani — bodo posebno blagodejne za Balkan, ki je bil do sedaj pozorišče
tujih vplivov in je zaradi tega prevečkrat postal ognjišče velikih evropskih obračunavanj. Nemčija — to tukaj slovesno izjavljam — nima v teh področjih niti ozemeljskih niti političnih interesov. Trenotno ima samo ta edini cilj, da ne dopusti, da bi se tega področja polastila kaka druga država z namenom, da bi tu dobila možnost za razširjenje evropske vojne. Naravna in nujna posledica današnjega pristopa Jugoslavije k berlinskemu paktu treh sil bo, da bo Jugoslavija po zaslu-
gi nove ureditve v bodoči procvitajoči Evropi zavzela na Balkanu mesto, ki ji pripada.«
V tako važnem trenotku svetovne zgodovine so odločitve naše vlade, kakor so bile slovesno sprejete na Dunaju s podpisi naših predstavnikov in predstavnikov drugih držav, tudi za našo državo zgodovinskega pomena. Želimo našemu državnemu vodstvu pri delu za čast in svobodo domovine ter za srečo in mir njenih narodov po tem dogodku spretne roke in božje pomoči.
S tari nered in novi red
Pred letom dni je Zveza združenih delavcev v Murski Soboti zaprosila za uradne podatke o številu prebivalstva, kakor ga ima Murska Sobota sedaj. Važno je to z ozirom na določila o minimalnih mezdah, po katerih so plače v krajih z nad 5.000 prebivalci višje od plač v krajih z manj številnim prebivalstvom. Neuradno je gotovo, da ima Murska Sobota preko 5.000 stanovalcev, uradno pa tega ugotoviti ni mogoče. Naše vloge v tej zadevi so šle na občino v Murski Soboti, na tamkajšnje srezko načelstvo, na kraljevo bansko upravo in na notranje ministerst-vo. Vloge so krožile in še krožijo od postaje do postaje, rešitve pa še vedno ni.
Eno leto čaka tako delavec na rešitev tako enostavne vloge.
Pred letom smo poslali vlogo neki štajerski mestni občini. Te dni šele smo dobili odgovor in poročilo o občinski seji, ki je to vlogo reševala. Rešila jo je seveda negativno.
Pred meseci smo zaprosili za preiskavo delavnih razmer v enem kotu Gorenjske. Pred dvema dnevoma šele smo bili preko mestne občine pozvani na kolkovanje vloge, da jo bodo potem pričeli reševati. Med tem je Zveza združenih delavcev že zdavnaj sama po svojih ljudeh ugotovila v dotičnem kraju delavske razmere in odpravila nedostatke.
26. novembra lanskega leta smo zaradi razmer v podjetju v Majšpergu zaprosili za novo poravnalno razpravo. Srezko načelstvo naši vlogi do danes še ni ugodilo. Kakšne stvari so v Majšpergu godijo, je čitateljem znano iz naših prejšnjih člankov. Naj povemo še, da je na Ekspozituri Delavske zbornice v Mariboru prineslo 38 delavcev tega podjetja ubožna izpričevala, da jih zastopnik zbornice izroči
pravnemu zastopniku, za tožbo. Na vlogo z dne 26. novembra 1940 je srez-ki načelnik po njegovem poročilu uvedel proti podjetju kazenski postopek. Ta kazenski postopek, kakor načelnik sam poroča, še ni zaključen.
Podjetje 4 mesece izigrava socialno zakonodajo. Delavska organizacija in delavstvo ponovno prosi posredovanja in hitrega postopka. Svete potrpežljivosti je treba delavstvu, da ob polžo-vem postopku ne zdvoji in ne izgubi vsakega zaupanja.
Slučaji so to, ki niso slučaji. Izraz so birokratizma in liberalno kapitalističnega sistema. Tako kakor v teh primerih se dogaja še v mnogih drugih slučajih na škodo delavnih množic in pa tudi na škodo vsakega pravega reda. Zato je toliko koristnih in pametnih odločb, zakonov in uredb, ki nikoli ne pridejo do prave veljave. Zato ne moremo zatreti narastka draginje, ne iztrebiti vojnih verižnikov, ne prav urediti naše prehrane.
Iz vsega tega je jasno samo eno: Stari nered ni mogoče ozdraviti z nobenimi umetnimi injekcijami. Stari red ali nered je kakor stara trohljiva, luknjičasta, od črvov razjedena posoda, ki vode več ne drži. Stari nered ne more sprejeti vase zdravih uredb za pravilno ureditev življenja. Na vseh koncih in krajih ima luknjičaste vrzeli, skozi katere se zmuznejo tisti, ki jim dober zakon in pravična postava ne prihajata prav. Ni nobene pomoči več. Liberalno miselnost in kapitalistično izkoriščanje ter izigravanje je treba pokopati ter uvesti novo miselnost o družbi in o narodu ter z njo nov sistem urejevanja vsega javnega in privatnega življenja. Kdor tega ne razume in kdor za to ni, naj pobaše šila in kopita, pa naj gre.
Gospodarske zbornice za delitev SUZOR-ja
Obrtniška, industrijska, trgovska in inžinjerska zbornica v Beogradu so poslale ministru za socialno politiko predlog za razdelitev SUZOR-ja. za delitev SUZOR-ja so tako belgrajski delodajalci in delojemalci. Srbske Delavske zbornice so se že zdavnaj izrekle za to. Hrvatske zbornice in predstavniki hr-vatskega javnega življenja so poudarili isto že neštetokrat. Slovenci smo o tem edini s Srbi in Hrvati. Kako čudno, da do delitve vendar ne pride?! Očividno je tega krivo samo minister-stvo za socialno politiko. Zmagujejo tu interesi uradnih predstavnikov SUZOR-ja nad občimi, narodnimi in državnimi interesi. Pravijo, da se razdelitvi upirajo naši tajni framasoni. U-pamo, da bo čas tudi z njimi pomedel
in da bo delitev SUZOR-ja vendar prišla. Slovenski delavci bodo imeli od tega mnogo koristi.
Delavski socialni tečaj v Celju
Delavska zbornica v Ljubljani priredi v nedeljo dne 6. aprila 1941 od 9 uri dopoldne v Delavski zbornici v Celja poldnevni delavski socialni tečaj Na tečaju bodo imeli referate odlični poznavalci razmer slovenskega delavstva in sicer bodo govorili o naslednjih temah:
1. Naša Delavska zbornica.
2. Glavni pojmi socialne zakonodaje.
3. Delavstvo celjskega okraja.
4. Pogled nazaj in naloge zanaprej.
Vabimo vse delavstvo iz Celja in o-
kollce, da se tega koristnega tečaja v čim večjem številu udeleži.
Stran 2
Ni treba ločenih zbornic
Marksisti so hoteli v praksi uveljaviti načelo, da je resnični delavec samo ročni delavec. Samo, kdor suče v svoji roki kladivo in srp, kdor opravlja težka fizična dela, resnično sam zasluži svoj vsakdanji kruh. Vsi drugi v družbi so parasiti, ki kot troti živijo na račun ročnega delavstva. Med tem delavstvom in med ostalimi pridobitnimi krogi so umetno delali čim večji prepad. Prepad je bil tako izkopan tudi med telesnim in med umskim delavcem. V končnih ciljih marksizma je bilo stremljenje, da iz družbenega občestva zginejo vse razlike in da s terorjem zavlada nad celoto razred ročnih delavcev. Ta naj potem v zaničevanju duševnega dela tudi druge sloje prisili k telesnemu delu.
NAMEŠČENCI PO MARKSIZMU ZAPOSTAVLJANI
To surovo pojmovanje življenja je bilo še do nedavnega zelo izrazito v marksističnih delavskih vrstah. Očito-valo se je to delno tudi v sistemu upravljanja ljubljanske Delavske zbornice. Delavska zbornica je namreč skupna predstavnica privatnega ročnega in duševnega slovenskega delavstva. Je tako tudi zastopnica slovenskih nameščencev. V plenumu zbornice je 50 zastopnikov delavcev in 10 zastopnikov nameščencev, v upravnem odboru so prav tako tudi zastopniki nameščencev. Vendar nameščenci v upravljanju DZ pod prejšnjimi upravami niso prav nič pomenili. Bili so v njej le nekak privesek brez vsakega samostojnega življenja in tudi brez vsake iniciativnosti. Samo pri delitvi podpor so njihove organizacije prišle delno v poštev.
Stvarno življenje zahteva poleg telesnih tudi umskih delavcev in je duševno delo gotovo prav tako vredno spoštovanja časti in plačila kakor ročno delo. Človek ni žival in so mu duhovne vrednote nujno potrebne. Nujno potrebno mu je zato tudi duševno delo. Kadar smo nasproti marksistom tako mi povdarjali svoje stališče, smo vedno trdili, da tudi duševno delo zasluži vse naše spoštovanje in smo običajno govorili o ozki povezanosti in skupnih interesih delavcev in nameščencem
NOVA UPRAVA — NOVA PRAKSA
Sedanja uprava Delavske zbornice je zato prekinila s starim briskiranjem nameščenstva in je med svoje referate uvrstila tudi posebni nameščeski odsek. Ta naj v okrilju zbornice skrbi za materijalne in duhovne koristi slovenskega nameščenstva in naj mu z zborničnimi sredstvi pomaga do čim večjih uspehov. Uprava zbornice je širokogrudno in z izrednim veseljem podpirala vsa zdrava stremljenja na-meščenskih organizacij in je nameš-čenskemu odseku na sejah upravnega odbora dajala še svojo lastno iniciativo. Gotovo je najbolj iskrena želja sedanjega zborničnega vodstva, da na-meščenski odsek čim več dela za pravične zadeve nameščencev, ker smatra, da so njihovi interesi dejansko bistveno isti kakor interesi ročnih delavcev. Vsaka pridobitev dušnih delojemalcev je istočasno pridobitev tudi ostalega delavstva in obratno.
SEDANJA IN PRIHODNJA PORAZDELITEV.
Če pa na eni strani obsojamo marksistično materijalistično zaničevanje vrednosti duševnega dela, na drugi strani tem bolj povdarjamo povezanost interesov vseh delojemalcev v sedanji družbi. Ročno in duševno delavstvo tvorita brezdvomno eno celoto in jih brez škode ni mogoče ločiti popolnoma v dve samostojni grupi, kakor da sta to dva samostojna stanova s čisto različnimi znaki znaki gospodarskega življenja. Povdarimo ob tej priliki, da je naše govorjenje o družbi naravnost prepojeno z marksistično razredno miselnostjo. Mi govorimo o delavskem stanju, o nameščenskem stanju, mislimo pa pri tem na razred, na borbeno skupnost ljudi, ki je v razrednem nasprotju s posedujočimi sloji. V resnici pa po zamisli okrožnice Qua-dragesimo anno pa tudi po naravi stvari same stanove tvorijo poklicne
skupnosti in ne razredni interesi Po interesih so v sedanji družbi, razredno zvezani z ostalimi delavci, po poklicnih skupnostih pa bodo razdeljeni na toliko grup, kolikor korporacij bo bodoča korporacijska družba pri nas imela. Isto o bodoči razdelitvi velja seveda seveda tudi neročno delavstvo. Ker so sedaj interesi skupni, je tudi predstavništvo teh interesov nujno skupno. Poleg stanovske Delavske zbornice, kakor to sedaj govorimo, posebna Na-meščenska Delavska zbornica tako potrebna ni.
Če so se iz zbornice za trgovino, obrt in industrijo oddelili obrtniki in ustanovili lastno zbornico, je to povsem razumljivo v prilog korporacijskega razvoja je to. Industrija, obrt in trgovina brezdvomno vsaka zase predstavljajo svoje poklicne posebnosti in torej v zametkih tvorijo z lastnimi zbornicami predstavništva posebnega stanu ali korporacije. Če sedaj prihajajo gradbeni podjetniki zopet z novo zahtevo po ustanovitvi posebne graditeljske zbornice, namesto da se zadovoljijo s posebnim odsekom v obrtniški zbornici, je to čisto navadna manija po razbijanju resničnega stanovskega pred-
Ankcta v
Monopolski delavci v ljubljanski Tobačni tovarni so stalno v borbi, da potom ZZD pribore boljše delovne pogoje. Akcija za akcijo si sledi, ker čas tako neusmiljeno pritiska ravno na delovne sloje. Priznati je treba, da so imeli že velike uspehe, čeprav je vsakemu znano, da je borba pri javnih ustanovah zelo težka.
Pred časom so zopet započeli akcijo, da se zboljša položaj in so svoje zahteve izrazili v 9 točkah. Centrala ZZD je te predloge odposlala v Beograd in zahtevala, da se z ozirom na nujnost in upravičenost skliče konferenca moninopolskih delavcev iz vse države. Potom Jugorasa se je stvar uresničila ... Zbrali so se dne 20. marca 1941 delavci oz. njihovi predstavniki, katerih je bilo 33, med njimi tudi Hrvatje s predsednikom HRS-a na čelu, ter se na predkonferenci zedinili na sledeče zahteve :
1. Da se takoj povečajo prejemki mo-nopolskih delavcev in da se za bazo vzame Indeks N. B. Povečanje velja za stalne in sezonske delavce.
2. Da se vsemu delavstvu prizna dajatve za ves čas orožnih vaj.
3. Da se tobačni deputat raztegne tudi na sezonske delavce in na ženske.
4. Da se vsemu delavstvu izda plačilne knjižice za slučaj evakuacije.
Plenarna seja Zveze združenih delavcev 6. sept. 1940 je nakazala v resoluciji, ki smo jo poslali na vsa pristojna mesta vse potrebne ukrepe v svrho pravilne ureditve ljudske prehrane. Izvolite danes prečitati še enkrat dotično resolucijo, ki jo je takrat prineslo naše glasilo, pa boste ugotovili, kako prav smo imeli.
Pristojne oblasti so nekaj od tega, kar resolucija vsebuje izvedle, ali vsaj skušale izvesti, toda daleč ne vsega. Zdi se, da smo kakor v svojega otroka zaljubljena mati. Ta vidi, da otrok ne dela prav, pa ga ne našeška po njegovem zasluženju. Otrok raste v nepridiprava, sebi in družbi v napotje. Pozneje šele, prepozno mati spozna svojo zgrešenost in jo objokuje. Pravi čas bi bilo treba trdo prijeti, pa bi šlo.
Država je kakor mati. Državljani smo njeni sinovi. Velika družina je to in zahteva strogega reda. Kjer ga ni, se otroci lasajo med seboj, se prerivajo in drug drugega izkoriščajo. Če ni prave železne energije, ki od vseh zahteva, da se uklonijo skupnim koristim, dela vsak po svoje in ruši skupnost. Pri nas take železne discipline zares ni. Preveč je popustljivosti na-pram mnogim izrastkom, ki jih kažejo državljjani na škodo državi in na-ško-do sodržavljanov. Preveč je še napačne svobode.
Zato je tako, da kar naprej dobivamo -nove uredbe, ki pa pravega haska nimajo.
Trezna mati enkrat zapove, potem pa zahteva od otrok, da zapoved brezpogojno izpolnijo. Nič ne odnehuje.
stavništva in lov za raznimi manj važnimi koristmi.
NI TREBA LOČENIH ZBORNIC.
V sedanji družbi, ki je razdeljena v razrede, tvorita nameščenska in delavska grupa eno razredno enoto. Eno mora tako biti tudi njeno predstavništvo. Delavska zbvrnica v Ljubljani je v sedanjem položaju, hočeš-nočeš, taka razredna predstavnica. To pa po notranji sili duha nove uprave stremi za uveljavljenjem nove družbe, ki bo razdeljena na stanove po poklicnih strokah. Samo, v kolikor gre njeno delo v tem praven se more pravilno samo sebe nazivati stanovsko predstavnico. Šele, ko bo ta cilj dosežen, ko dobimo korporativno družbo, bodo delavska in nameščenska predstavništva morala biti preurejena, odgovarjajoče korporativni družbi. Dokler te ni, je proti marksističnemu zaničevanju duševnega dela treba povdarjati njegovo polno vrednost, nasproti podjetništvu v razredu delojemalcev voditi skupno interesno borbo in v okviru skupne zbornice nameščencem omogočiti v posebnem odseku čim popolnejši organizacijski razmah. Sedanja uprava Delavske zbornice dela na tem z veliko uvidevnostjo. Zato ni treba ločenih zbornic.
Beogradu
5. Ker se Pravilnik o delu numop. delavcev in Pravilnik o pokojninah ne skladata več s potrebami in časom, je takoj sklicati posebno konferenco, na katero se poleg predstavnikov Jugorasa, HRS-a in ZZD ter zastopnikov Del. zbornic iz vse države, kot legitimne predstavnike delavstva povabi še pooblaščene zastopnike Uprave drž. manopolov, Ministrstva socialne politike in Ministrstva financ.
Konferenca vseh predstavnikov mono-polskega delavstva, ki se je vršila 20. marca 1941., je smatrala, da je rešenje teh petero točk nujno in, da se mora rešiti v roku pet dni.
Zvezo združenih delavcev je na tej anketi zastopal predsednik ZZD — tobačne tov. Jemc Franc, Delavsko zbornico v Ljubljani pa član plenuma Hvale Maks. Razpravljalo se je dva dni in je Uprava državnih monopolov načelne pristala na delavske zahteve. Ker pa je morala še izračunati finančni efekt vseh poviškov se jie anketa preložila za dva dni in se nadaljevala 24. t. m. Od Slovencev je še dalje ostal v Beogradu tov. Jemc Franc, od Hrvatov predsednik HRS-a. V teku tega tedna se bo dokončno uredilo vprašanje zvišanja plač, ureditev delovnih pogojev in sprememba Pravilnikov.
Vsak upor na početku že v kali zatre. Njena beseda tako nekaj velja, mati ima avtoriteto. Le malo ji je treba zato ukazovati. V družini je red in otroci sami vedo in kar čutijo, kaj je njihova dolžnost.
Nespametna, v otroke zaljubljena mati ukaže, pa izpolnitve ne zahteva. Zopet ukaže. Zopet se ukaz ne izpolni. In tako gre v tretje, četrto in kar naprej. Otroci rastejo, materine avtoritete nikjer ni, med seboj se razdvajajo in grizejo. Še za mater, za njene prošnje in solze se nihče ne zmeni.
Tako je sedaj pri nas. Država je premehka. Za uredbami in zakoni zato ni potrebne avtoritete. Prva ne drži, pride druga. Drugo izigrajo, pride tretja. Določijo se cene, pa se zopet spremene. Določijo se nakupi, pa se ne izvajajo. V uredbah manjka tudi doslednosti. Določena je cena mesu, ni pa določena tudi govedu in prašiču. Določena je prodaja, toda, če kdo prodati noče, ni določeno vse potrebno za prisilno prodajo ali rekvizacijo.
Tako bi lahko naštevali še dolgo verigo stvari, ki niso prav zaradi prevelike popustljivosti. Radi nje dela lahko vsak po svoje, skupnost pa trpi, največ pa seveda trpi delavski stan. Najšibkejši je in je premalo zavarovan in zaščiten po strogem redu, ga vsi izrabljajo in izkoriščajo. Ta nered je velik vzrok neenakopravnosti delavskega stanu z ostalimi stanovi, čas bi bilo zato za trdo disciplino in za strogo vodstvo nad interesi posameznikov in celih stanov v državni skupnosti, da eni drugih ne bodo več izkoriščali.
Svet v frontah
Na bojiščih so znova vzplamteli boji in zapušča pretekli teden vtis, da so se uvodne borbe pri tako imenovani spomladanski ofenzivi že pričele. Na zahodu so bili v preteklem tednu 4 množestveni nemški letalski napadi na angleška pristanišča Hull, London in Plymouth v istem obsegu, kakor v pozni jeseni lanskega leta. Razdejanja s ovelika. Angleško letalstvo je poslalo v boj novo vrsto bombnikov ter izvedlo večje napade na Kiel, VVilhclmsha-fen, Koln in Lorient. Delovanje podmornic je postalo hujše in angleški državniki so že izrekli besedo o »bitki za Atlantik«, ki da se sedaj razvija in ki bo odločila o bodoči hpomorskih zvezah med Anglijo in Ameriko. V Albaniji Italijani svojega velikega ofenzivnega sunka niso več ponovili, Grki pa so spravili v zaledje 3600 ujetnikov in se pripravljajo na nove boje. Središče borb je pri Tepeleniju. V Afriki so Angleži v Libiji zasedli zelenico (oazo) Džarabub ter zajeli 800 ujetnikov, v Eritreji napadajo Angleži utrjeno mesto Ke-ren že od torka dalje in poročajo o hudih nasprotnikovih izgubah, v Abesiniji so zasedli Džidžigo in Hargeišo blizu železnice Džibuti—Addis Abeba. V angleški Somaliji so vzeli nazaj prestolnico Berbero in prodirajo dd tam proti Abesiniji. V italijanski Somaliji so operacije v glavnem končane in dežela zasedena od Angležev,
V politiki je bilo v preteklem tednu glavno zanimanje osredotočeno okrog jugovzhodne Evrope. Nemčija se je namreč očivMno odločila, da čim hitreje konča italijansko-grški spor, prej, preden bi Angleži mogli v Grčiji izkrcati kakšno veliko armado. Toda preden Nemčija začne proti Grčiji z vojaškimi operacijami z bolgarske meje, kjer se zbira angleška armada, hoče nemška vlada imeti popolno jasnost glede zadržanja Jugoslavije in Turčije. Z jugoslovansko vlado so se pričeli razgovori že prejšnji teden. Turčiji pa je kancler Hitler poslal osebno pismo, na katero je v preteklem tednu odgovoril predsednik Turčije Ineni. Turčija je v glavnem izpovedala svoje stališče, nakar je sledil takoj sestanek med turškim in angleškim zunanjim ministrom na otoku Cipru, iz česar se sme sklepati, da je Turčija ostala pri zavezništvu z Anglijo, v Jugoslaviji pa je bila v četrtek ponoči tri ure trajajoča seja vlade, kjer so proučevali stališče Jugoslavije. Kakor poročajo časopisi, posveti trajajo še vedno naprej. Kakor hitro bo Nemčija imela jasnost glede zadržanja Turčije in Jugoslavije, bo v Grčiji narejen poskus, da sklene z Italijo mir. Šele potem, ko bi bila vsa vprašanja na Balkanu rešena tako, da bi dala Nemčiji občutek varnosti, je treba pričakovati velikega napada na zahodu. Razčiščevanje na Balkanu je torej le Gel nemških priprav na svojo veliko ofenzivo na za-
V Ameriki, ki je bila drugo središče zanimanja, gredo priprave za sodelovanje z Anglijo z mrzlično naglico naprej. Sedaj, ko je Amerika sprejela zakon o neomejeni pomoči Angliji, je določila tudi že vsoto 530 mliijard din za nakup orožja in muni-cije za Anglijo in njene zaveznike ter so v teku priprave za hitri in varni prevoz tega blaga v Evropo. Države trojne zveze so napravile protipotezo. Japonski zunanji minister Macuoka je na potu v Nemčijo in Italijo, da se s svojima zaveznikoma pogovori o vlogi, ki naj bi jo na Tihem morju igrala Japonska, da zaposli Ameriko in zmanjša njeno pomoč Angliji. V preteklem tednu je postalo še bolj jasno, Ga se sedanji vojni spor čedalje bolj širi na svetovno ploskev in da iz vojne med dvema imperijema nastaja vojna meči dvema svetovoma.
DOMAČE NOVICE
V nedeljo dopoldne je bila v Radovljici seja zastopnikov organizacij JRZ za radovljiški okraj. Poročilo o notranjem in zunanjem 'položaju je podal prosvetni minister dr. Miha Krek, ki je rekel, da se vialda v polni meri zaveda zgodovinske odgovornosti, ki zahteva modro in trezno presojanje dogodkov, zlasti pa zrelo daljnovidnost. Svoboda ljudstva, nedotakljivost meja in mir na zunaj in znotraj so cilji, ki jih vlada s svojo politiko hoče doseči. To so naloge, ki so tako visoke in dragocene, da jih ni mogoče uresničiti brez velikih žrtev. Te žrtve so hude in bo-Ido iz dneva v dan hu^še. Ce hočemo ohraniti svoj dom in svobodo, se jih ne smemo ustrašiti, temveč se truditi in jih junaško prenašati. Časi so težki. Nič lažjega ni kot godrnjanje in zabavljanje. Kakor doslej, moramo Slovenci tudi v bodoče ostati politično zreli in disciplinirani. Ta disciplina in enotnost nas bosta ohranili na tistih poteh, po katerih nas je vodil naš veliki pokojni voditel jdr. Anton Korošec. Vodstvo, ki Simo si ga soglasno zvolili na naš najtežji 'dan, ko smo izročili materi zemlji svojega velikega državnika, ima pred očmi le eno veliko skrb, 'kako preživeti čase, ko mora skupnost kakor tudi posameznik tlekaj žrtvovati.
V državo železno disciplino!
Naša borba - naša rast
Delo gradbene zveze ZZD
Prejšnji petek je delegacija naše Zveze obiskala gospoda bana in mu obrazložila sedanji brezupen položaj gradbenega delavstva. Predložila mu je upravičene zahteve delavstva in ga prosila, da naj tudi on s svoje strani vpliva na delodajalce, da pride čimprej do uresničitve delavskih predlogov in da se čimprej razpiše druga poravnalna razprava.
Maribor — gradbeni
Naša podružnica je imela preteklo nedeljo 23. t. m. širši sestanek vsega gradbenega delavstva iz Maribora in okolice. Ob veliki udeležbi delavstva so nam naši funkcionarji podali izčrpna poročila o sedanjem položjau gradbenega delavstva ter prizadevanju naše Zveze, da se to stanje čimprej zboljša.
Ker smo pred zadnjimi pogajanji za zvišanje plač se je na tem sestanku delavstvo odločilo, kako stališče bo zavzelo po pogajanjih, če se bodo ista uspešno končala.
Ljutomer — gradbeni
Na praznik sv. Jožefa 19. t. m. je imela naša podružnica shod gradbenega delavstva, katerega so se udeležili delavci iz vseh krajev Slovenskih goric in Murskega polja. Centralo je zastopal tov. Bitežnik iz Ljubljane, kateri nam je v svojem govoru obrazložil dosedanje delo naše gradbene Zveze in prikazal načrt naše borbe za bodočnost. Izvolil se je tudi odbor, ki bo vodil naš gradbeni odsek, kateri si je nadel za svojo prvo nalogo, da bo prijavil vse mojstre, kateri se ne držijo določil kolektivne pogodbe in uredbe o minimalnih mezdah ter Idrugače izrabljajo delavstvo, kar je posebno pri nas na dnevnem redu.
Vabimo vse gradbeno delavstvo, da 3e čimprej celotno pridruži naši organizaciji, ker le v organizaciji in slogi je moč naše borbe.
Sv. Lovrenc
Naša podružnica je imela v nedeljo, dne 16. marca lepo uspel sestanek, katerega se je udeležilo vse članstvo. Na sestanku je poročal o delu podružnice naš agilni predsednik tov. Vreneur, ki je naglasil, da naj naša 'podružnica na vse napade »Delavske politike« in nasprotnikov odgovori s pospešenim in podvojenim delom, kar so vsi navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Za njim je poročal zastopnik centrale ZZD tov. Čepe iz Maribora, ki je nakazal uspehe, ki so bili doseženi pri sklenitvi kolektivne pogodbe s tovarno Loschnigg. Naglasil je, da bi bili tisti uspehi lahko doseženi tudi pri Kieferju, ako bi bili vsi delavci organizirani. Tudi tov. Čepe je žel za svoja izvajanja prisrčno pohvalo.
Celje
Čevljarski pomočniki so vložili po svoji organizaciji ZZD zahteve, katere obravnava Tarifna komisija, predvidena v kol. pogodbi. Tarifna komisija je imela že eno informativno sejo v nedeljo dne 16. III. 1941. v Delavski zbornici v Celju. Druga seja te 'komisije bo v torek na praznik dne 25. III. 1941.
Za podietje Celiske opekarne je vložila ZZD predlog za poravnalno razpravo. Tudi v tem podjet ju moramo priti na jasno, ali velja § 35 zakona o zaščiti delavcev ali ne! Povemo že v naperj, da se ne bomo pustili od nikogar preganjati, kadar bo šlo za bitne interese delavskega stanu. Pa tudi vprašanje minimalnih mezd se bo moralo razčistiti, ker se uredba ne-da samovoljno tolmačiti, kakor je ljubo podjetniku. O razvodu spora v Celjskih opekarnah bomo še izčrpno poročali.
Vevče
V nedeljo dne 16 III. 1941 je imela naša skupina napirničarjev ZZD svoj III. občni zbor.
Iz poročil posameznih odbornikov, se je razvidelo, da je naša skupina prav dobro delovala, posebno v teh razmerah kakor so dandanašnje, saj je naša skupina poleg drugega posla, sodelovala v preteklem letu pri treh mezdnih akciiah.
Občnega zbora so se udeležili tudi učenci strokovne šole' D. Z. ki so nam v jedar-natih besedah obrazložili pogubonosen vpliv marksizma, pomen delavskih strokovnih organizacij in pomen delavske strokovne šole za slovensko delavstvo.
Končno poročilo je imel zastopnik centrale Z. Z. D. strokovni tajnik tov. Jan, ki nam je v krilcih besedah orisal sedanjo borbo trboveljskih rudarjev za zboljšanje svojega položaja, o trikih T. P. D. in potek našega zadnjega mezdnega giba-nia in delavsko obvezno razsodišče.
Pri volitvah novega odbora je bil spet izvoljen stari odbor.
Na občnem zboru je bil tudi soglasno sprejet sklep, da se ustanovi podporni sklad naše skupine.
Občni zbor ^e pokazal voljo našega članstva, da se Z. Z. D. med Vevškim delavstvom uveljavlja in da je ni sile, ki bi nadaljni razvoj Z. Z. D. med Vevškim delavstvom zatrl.
Majšperg
V nedeljo dne 16. III. je imela naša podružnica članski sestanek, na katerem nam je podal zastopnik centrale tov. Breznik obširno poročilo o delovanju ZZD za koristi slov. delavstva. Zanimiva so bila tudi njegova izvajanja o vzrokih draginje in o potrebi skladnosti interesov posameznega delavca z interesi obratne skupnosti, celotnega stanu ter naroda in države. Bodril nas je tudi, da vztrajamo v težkem boju, ker je pravica na naši strani. Za svoj govor je bil deležen velikega odobravanja, nakar je zastopnik mariborskega okrožja tov. Rueh Riko poročal o delu okrožja zlasti kar tiče zaščite majšperških delavcev. Tudi tov. Rut h je žel lep aplavz.
Ob tej priliki si dovoljujemo naši soc. ustanovi Delavski zbornici izreči svojo globoko zahvalo, ker nam je s podporami v tem težkem boju priskočila na pomoč in s tem dokazala, da jo vodijo res ljudje, katerim je socialna pravičnost po katoliških načelih merilo za socialno udejstvovanje in borbo za koristi delavskega stanu.
Gornji grad
Dne 13 marca je bila na tukajšnjem srezu poravnava in razprava med delodajalci in zastopniki delavcev. Poravnava je bila končno sklenjena, ter pogodba tudi podpisana med lesnimi delavci. Navzoča sta bila zastopnika ZZD ter JSZ. Sklenjeno je sedaj, da se šihti nlačujeio od 55—70 din. Ni pa bil določen 10 urni delavnik, kakor je sedaj. In tudi vsak član ZZD mora vedeti, da nam je to priborila organizacija. V začetku seveda ne moremo, kar ^radov zidati, a zavedati se moramo, da je v skupnosti moč, zato moramo vsi delavci v organizacijo. Čim več nas bo tem več bomo dosegli. Glede dela pri hrani tudi moramo vedeti kaj določa banska uredba, namreč, da bo treba iti navzgor. Bilo bi dobro, da bi dobili Slovenskega delavca v roke tudi gospodarji, iz niesra se lahko marsikaj naučijo. Gospodarje prosimo, da upoštevajo pogodbo ki je bila sklenjena. Vse člane opozarjamo, da bo v kratkem občni zbor, na katerega bo prišel tudi zastopnik centrale.
Jesenice
ZADNJI ODMEVI AFERE Z »UKRADENO URO.«
Delavska politika z dne 13. marca 1941. je prinesla na 3. strani pod naslovom Jesenice sledečo »Častno izjavo«: »S sestavkom, ki je izšel v Delavski politiki, dne 28. IX. 1940. na 3. strani v >prvi koloni pod naslovom »Jesenice, koliko je ura«, ni hotela Delavska politika žaliti Jordana Franca,tov. del. pri KID na Jesenicah, niti mu očitati tam navedenih dejstev, ter izjavi ■'a da ni imela za take očitke nobenega razloga, in povoda. — Uredništvo.«
Vsem našim tovarniškim delavcem in tudi drugim ieseniškim prebivalcem je še živo v spominu, kako so nasprotniki naše strokovne organizacije hoteli ob priliki svo ječa snega izleta delavske godbe KID v Beograd oblatiti našo organizacijo, da je njen odbornik zakrivil z neko uro kaz-njivo dejanje. Še preden so se izletniki vrnili iz Beograda, so celo pri tovarniškem vodstvu sklepali o tej »strašni« aferi, ter našega člana reducirali. Zlasti naši rdeči tovariši so vedeli o tej stvari veliko pripovedovati. »Delavska politika« je prinesla o tem za našega člana skrajno žaljivo poročilo. Tov. Jordan je vložil proti Delavski politiki tožbo. Delavska politika je takoj sporočila, da je to grdo poročilo poslal njihov sodru? Cvetko Kristan z Jesenic. Zaključno Delavska politika zgornjo izjavo obžaluje, da je nasedla grdemu poročilu g. Kristana. Častno izjavo Delavske politike vzamemo loialno na znanje, g. Kristanu pa ^avno povemo, da njegovo ravnanje ni bilo niti tovariško niti lepo.
Zagorje
Po preteku dobrega meseca odkar je začela delati naša edinica, naj se oglasimo tudi v javnosti.
Najprej nekoliko odgovora »Rudarju« iz »Delavske pravice«, kar naj bo tudi drugim v pouk, zakaj je bila ZZD v Zagorju potrebna.
ZZD v Zagorju je bila ustanovljena samo zaradi tega, da zberemo in organiziramo vse delavce, ki hočejo biti katoliški
in slovenski in ki hočejo tudi živeti tako, kakor jim katolištvo in slovenstvo narekujeta. Zato bo naša edinica ZZD storila vse, da vse to delavstvo organizira, če je še ne organizirano, ali če je že organizirano v drugi organizaciji, ki to dvoje v članih ubija. Mi dobro vemo, da je v JSZ,^ ki je po svojem vodstvu zajadrala daleč proč od prave katol. organizacije še precej delavstva, ki so v tej organizaciji samo radi tega, ker so prepričani, da je to katol. delavska organizacija, kar pa v resnici ni več, saj smo prav lahko videli, kako je sklepala kompromise na vse strani, samo, da ne bi bilo treba korakati v eni vrsti z drugimi kat. društvi; ni je bilo sram ne marksizma, ne liberalizma samo bližine kat. društev ne prenesejo, za kar lahko naši JSZ pokažemo z golimi dejstvi.
Da se je »Rudar« oglasil proti ZZD v časopisu je dejstvo, da smo zadeli z ustanovitvijo ZZD v živo.
Občni zbor naše edinice bo v nedeljo 30. marca ob devetih dopoldne v Zadružnem domu. Za člane je udeležba obvezna, saj veste, da nas »Rudar« iz »Delavske pravice« šteje, tudi vsi drugi katoliški delavci vabljeni. Po obč. zboru se bo predvajal film o porastu ZZD v Sloveniji.
Najostreje moramo obsoditi navado, ki je v nekaterih naših obratih, da delavstvo nekateri predpostavljeni prav grdo zmerjajo in preklinjajo, kakor da delavec ni človek.
Člani ZZD poskrbite, da bo vsak delavec, ki je še zaveden katoličan in Slovenec, postal član Z. Z. D. ker le v tej organizaciji bo to tudi ostal, povsod drugod pa to najdražje izgubil, kakor kažejo žalostne skušnje.
Sladki vrh
V nedeljo 9. marca se je vršil redni občni zbor naše podružnice. Poročila odbora so bila soglasno sprejeta. Izvoljeni so bili: za predsednika tov. Černčič Franc, podpredsednika tov. Vake Alojz, tajnika tov. Štandeker Štefan, za blagajnika tov. Pivec Ivan, za odbornike pa tov. Kolarič Štefan, Dajčman Jože in Pohorec Rudolf. V nadzorstvo pa tov. Štandeker Miha, Ta-rarenko Miha, in Krofič Henrik. Zastopnik centrale ZZD tov. Rozman Peter je v svojem "ovoru orisal najprej delo in uspehe, ki jih je naša organizacija do-sedaj storila za delavstvo v tej tovarni. Na dnevnem redu ^e seda" kolektivna pogodba katera je z vsemi dosedanjimi svojimi dopolnili že tako skomplicirana da je nujna potreba sestaviti sedaj čisto novo pogodbo. Posebej je podčrtal važnost, da se naj delavstvo bolj zanima za svoje zadeve. Zanašanje ,na odbor organizacije, ali še na koga druzega je usodno. Zlasti kadar se delavstvo kliče na sestanke, ‘ko se razpravlja o važnih zadevah ne bi smelo manjkati nobenega. Sedaj ko je odpravljeno nedeljsko delo, bo radi tega mnogo lažje. Cel teden se delavec preveč utrudi in zgara, pa še v nedeljo naj dela in še potem na sestanek gre kar postane gotovo vsakemu odvratno, ali nemogoče.
Ožbalt ob Dravi
V dravski dolini se je zadnje čase med lesnim delavstvom začelo gibanje za organizacijo ZZD. Saj položaj v kakršnem se to delavstvo nahaja sam po sebi zahteva, da se tu mora nekaj ukreniti za izboljšanje. V nedeljo 16. marca se je vršil v gostilni Peteržinek zelo važen sestanek, katerega se je lesno delavstvo v prav obilnem številu udeležilo. Tajnik Rozman Peter je obrazložil, kaj vse dobrega in koristnega se da doseči samo z organizacijo. Strokovna organizacija je mnogo več, kakor pa vsakdanji kruh. Izvolil se je odbor in se je ukrenilo vprav vse za novo postojanko ZZD v dravski dolini.
Kamniško okrožje
V nedeljo, dne 16. III. 1941 se je vršil na Homcu občni zbor našega okrožja. Kljub temu, da je precej naših članov na orožnih vajah, je bil občni zbor dobro obiskan. Odbor je poročal o svojem delu. Člani so lahko videli, da sc je veliko delalo in tudi veliko doseglo. Zastopnik centrale tov. Zajec Ivan nam je v svojem lepem in bodrilnem govoru obrazložil delo centrale in pokazal, da tudi centrala veliko dela ter je tako rekoč preobložena z delom, pa je tudi že zelo veliko dobrega naredila za delavce. Pri slučajnostih se je razvila zelo zanimiva in koristna debata, v kateri se je pokazalo, da so naši delavci postali zavedni in da se zanimajo za vsa vprašanja, posebno tista, ki se tičejo delavcev, in da hočejo pri rešitvi istih delovati. Vsi, ki so se tega občnega zbora udeležili, so bili zelo veseli in zadovoljni ter se izrazili, da bi bilo treba še več takih debat. Vsem je čas prehitro potekel. Zato kličemo: Prihajajte vsi na okrožne seje! Tam se bomo zopet kaj pogovorili. Prva okrožna seja
Poročilo
o delu ekspoziture DZ v Celju od 1. januarja 1940 do 31. decembra 1941;
1. Pisarno je obiskalo 7227 delavcev in nameščencev, ki so iskali nasvetov in posredovanj Delavske zbornice.
2. Posredovanje je bilo izvršenih 609, deloma pismenih, deloma osebnih.
3. Kolektivnih pogodb, mezdnih sporazumov in poravnav je bilo doseženih s sodelovanjem ekspoziture 35.
4. Pisemski promet je znašal 1770 dopisov, od teh je bilo došlih 680, odposlanih pa 1090.
5. Sosvet Delavske zbornice v Celju je vršil svoje delo v 10 sejah.
Rudarji se brez uspeha pogajajo s T PD
Na zahtevo predstavnikov rudarskega delavstva so bila ponovna pogajanja s TPD za prilagoditev mezd draginji. Delavstvo bi po dveh neuspelih poravnalnih razpravah sicer imelo pravico, da si svoje pravice pribori z zakonito stavko. V svoji popustljivosti pa je še enkrat skušalo mezdni spor rešiti na miren način in to za razdobje od 1. januarja, v katerem je draginja ponovno znatno narastla, kakor tudi za razdobje od 1. oktobra 1940 do 1. januarja 1941, za katero je bil spor še odprt.
TPD je stavila predlog, naj se pogajanja odgodijo, ker še ni rešeno vprašanje zvišanja cen premogu za dobave državnim železnicam in je zavrnila tudi vse predloge rudarskih zastopnikov za takojšnjo sporazumno, vsaj delno ureditve mezdnega vprašanja rudarjev TPD.
Bilo bi želeti, da TPD mezdni spor čim prej likvidira, ker nam je v sedanjih težkih časih socialni mir pa nujno potreben.
Viničarji
Obveščamo tem potom vse člane Po-smrtninskega sklada Strokovne zveze viničarjev, da beležimo po daljšem času dva smrtna slučaja.
Umrla je naša članica, žena bivšega dolgoletnega člana in blagajnika podružnice na Jarenini, Uršula Muhič, za katero se izplača iz našega Posmrtninskega sklada 1000 dinarjev posmrtninske podpore; dalje je umrl tov. Vrabelj Jožef iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, za katerega se je izplačalo enako vsoto posmrtn. podpore.
Da izdatek nadoknadimo, razpisujemo — prihodnji teden razpošljemo položnice za novo zbirko — dvojino, 119 in 120 slučaj.
Pozivamo vse člane in članice, da čimprej prispevke vplačajo, kakor tudi, da bi vsi zamudniki poravnali zaostanke.
Novo delavsko glasilo
Zveza strojnikov je začela izdajati svoje glasilo »Strojniški glasnik.« Izšla je prva in druga številka. To je strokovno tehnični list, ki naj bi predvsem posredoval včlanjenemu delavstvu izsledke iz tehnike našemu strojnemu o-sebju. Prvi dve številki sta po vsebini zadosti bogati in dosegata svoj namen. List urejuje g. Pavel Škerlj, ki Zvezo strojnikov zastopa tudi v sedanjem upravnem odboru Delavske zbornice.
se vrši v nedeljo, dne 6. IV. 1941 v kapla-niji v Kamniku.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Prddsednik: Dolenc Janez, Kamnik; podpredsednik: Jeras Peter, Jarše; tajnik: Veider Jurij, Mengeš; blagajnik: Lešnik Franc, Duplica; odborniki: Osolnik Franc, Domžale; Zore Viktor, Kamnik; Boltežar Ivan, Mengeš; Kočar Srečko, Duplica.
Torej, tovariši, na svidenje v Kamniku!
Delavski soc. tečaj v Celju
Dlavska zbornica priredi v nedeljo, dne 30. marca ob 9. uri dopoldne
SOCIALNI TEČAJ v Sevnici v Slomškovem domu in v Murski Soboti v prostorih hotela »Stara Krona«.
Delavstvo obeh krajev udeležite se ga polnoštevilno!
Sestanki in zborovanja
NEDELJA 30. MARCA:
VRHNIKA: Članski sestanek ob 14. uri v Rokodelskem domu.
NOVO MESTO: Članski sestanek ob 9. uri v Prosvetnem domu.
PTUJ: Članski ssetanek ob 14. uri v dvorani FO.
LAŠKO: Članski sestanek ob 8. uri v kap-laniji.
Nove uredbe
Kraljevski namestniki so podpisali štiri nove uredbe in sicer: Uredbo o pooblastilu ministra preskrbe in prehrane ter hr-vatskega bana. Po tej Uredbi se lahko v podjetja, ki se ne bodo držala predpisov, postavi komisar. Druga Uredba določa, da morajo cene ostati do 1. avgusta nespremenjene in se sme višje cene odrediti samo, če se na osnovi stvarnih dokazov ugotovi njih upravičenost. Kršitev te uredbe se strogo kaznuje. Tretja uredba pa obravnava ureditev ministrstva preskrbe in prehrane. Končno je bila izdana še uredba o obvezni prodaji viška pšenice, rži, soržice, ječmena, koruze in moke od vseh vrst žita za kruh. Obvezen odkup izvrši Prizad. oz. Pogod. (za Hrvaško) in je trgovina na debelo s temi proizvodi prepovedana. Kdor se bo pregrešil proti predpisom te uredbe, bo kaznovan z zaporam do 30 dni, ali pa z denarno kaznijo do 30.000 din. Poleg tega bodo še odvzeti proizvodi, ki so predmet kazenskega dejanja do vrednosti 50.000 din.
UREDBA O OVBEZNEM BOLNIŠKEM IN NEZGODNEM ZAVAROVANJU DRŽAVNEGA PROMETNEGA OSEBJA
Prometni minister je na podlagi § 6. zakona o zavarovanju delavcev v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisal uredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja za primer bolezni, poroda, pogreba in nesreče.
Po tej uredbi je državno prometno osebje na področju prometnega ministrstva obvezano, da se zavaruje po določbah te uredbe. Pri prometnem ministrstvu je ustanovljen sklad, ki se imenuje »Bolniški sklad državnega prometnega osebja kraljevine Jugoslavije«. Sedež sklada je v Beogradu. Posle zavarovanja po tej uredbi opravlja glavna uprava »Bolniškega sklada« in pokrajinske uprave tega sklada. Glavna uprava »Bolniškega sklada« je na občem oddelku prometnega ministrstva, pokrajinske uprave pa v občih oddelkih pokrajinskih ravnateljstev.
Člani se pri tem zavarovanju delijo v obvezne in neobvezne.
Neobvezni so:
1. Upokojeni uslužbenci državnih prometnih ustanov.
2. Tisti, ki uživajo osebno rento.
3. Vdove in sirote obveznih ali neobveznih članov.
Članstvo obveznih članov se prične z dnem vstopa v službo ali na delo pri državnih prometnih- ustanovah. Obvezno članstvo preneha:
a) z izstopom ali odpustom iz službe pri državnih prometnih ustanovah;
b) s smrtjo;
c) z upokojitvijo.
Neobvezno članstvo pa preneha:
a) z izjavo o izstopu iz članstva;
b) s prenehanjem plačevanja članarine za dva meseca;
c) z izgubo pokojninske podpore ali rente;
č) s smrtjo.
Podpore, ki jih »Bolniški sklad« daje svojim članom ter njihovim družinam, se dele na glavne in postranske. Glavne podpore so: 1. zdravniška pomoč; 2. zdravila in zavojni material ter druga pomožna sredstva za zdravljenje; 3. bolniško zdravljenje v bolnišnicah; 4. zdravljenje ust in zob; 5. hranarina; 6. podpora pri porodu; 7. pogrebnine.
Postranske podpore so: sanatorijsko zdravljenje jetike, zdravljenje v kopališčih in pa klinično zdravljenje, plombiranje zob ter tehnična dela, nabava higieničnih predmetov in drugih aparatov ter ostale podpore, ki jih odredi glavna skup-
TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA ODDAJA SVOJE RUDNIKE
Znano je, da banovini Hrvatski zelo primankuje prerclogokopov. Trboveljska premogokopna družba pa ima v tej banovini v okrajih Krapina in Pregrad kar 66 manjših rudnikov, ki jih pa ni nikoli prav posebno izkoriščala.Pre-mogokopi niso posebno bogati na črnem demantu, kakor pravimo o premogu, in zato tudi za TPD niso posebno donosni. Trboveljska družba dela samo z večjimi objekti bolj intenzivno. Ti manjši rudniki na Hrvatskem zato niso prav izkoriščeni. Sedaj, ko se vedno bolj čuti pomanjkanje kuriva, se je za te rudnike začela zanimati Hrvatska banovina ter jih je od Trboveljske družbe že tudi prevzela. Hrvatska bo na teh rudnikih zaposlila mnogo svojih delavcev in dobila zase potreben premog. Rudniki prehajajo v last naroda, na katerega ozemlju so. Tako imajo Hrvatje od prevzema rudnikov kar trojno korist: premog za kurivo, zaposlitev za delavstvo in lastne narodne rudnike.
Paragraf in praksa
(Konec.)
K § 45. zzd
15. »Neprekinjeno dajane bolezenske podpore prestanejo s potekom maksimalne (26- ali 52-tedenske) podporne dobe, tudi če so bili v teku podporne dobe vzroki bolovanja, ki so dajali pravico do podpor, v medicinskem smislu različni.« (Primer : Clan, bolan od 12. VII. do 22. VII. zaradi poškodbe, dalje pa zaradi druge bolezni, izčrpa 26-tedensko podporno dobo z 9. I. nasl. 1. in ne šele 22. I.)« —• (Rvd 214-1940 od 10. X. 1940.)
16. »V primeru, ko pri popravilu zobovja ne gre zgolj za nego zob, temveč za nujno potreben zdravilni ukrep v interesu definitivnega ozdravljenja člana od neke druge že obstoječe bolezni (n. pr. težke želodčne ali črevesne bolezni), okr. SU-ZOR-a br. 38325-1932, ki daje članom do 50% popusta za popravo zob, ni uporabljiva. V tem primeru plača urad vse stroške, ki so potrebni po obstoječi tarifi za navadno plombiranje zob in navadno zobno protezo. Za višje stroške, n. pr. za zobne naprave v zlatu, pa urad ni dolžan dati povračila, ker gredo ti višji stroški v breme člana samega, ki je to dražje delo naročil.) — (Rvd 213-1940 od 17. X. 1940.)
K § 84. zzd
18.	»Nesreča, ki se pripeti zavarovancu na potu k uradnemu zdravniku, ni nezgoda v smislu § 84. zzd (Zdravljenje ni .posel v interesu obrata’, dasi je tudi obrat posredno interesiran na delavčevem zdravju; prevladuje delavčev osebni interes.)« — (ZOR 37-1931 od 3. XI. 1931, rev. RZ 1932-122.)
19.	»Za značaj obratne nezgode ni važno, ali je bil pot ali službeni posel, pri katerem se je zgodila nezgoda, v interesu obrata potreben ali ne, temveč je odločilno le, ali je bil pot, posel, dejansko opravljen v izvrševanju službe.« — (Rvd 233-1940 od
17.	oktobra 1940.)
K § 85. zzd
11.	»Zvišanje 100% nezgodne rente za največ 331/a% pritiče v smislu 4. odstavka § 85. zzd, če je postal poškodovanec zaradi nezgode ne samo za delo nesposoben, temveč tudi tako onemogel, da zahteva stalno oskrbo in strežbo. — Ta pogoj še ni podan, če je poškodovanec navezan na tujo pomoč pri hoji in deloma pri oblačenju, ker s tem še ni dana potreba trajne delovne sile, ki bi ga morala stalno negovati in mu streči.« — (ZOR 5-1939 od 13.11.1939.)
K § 160. zzd
7. »Tudi vsi spori o predujmih na rento spadajo v pristojnost SDZ-a in ne rednega civilnega sodišča. (Tudi če je OUZD predujem že pismeno priznal, se le-ta ne da iztoževati pred rednim sodiščem. Spor o predujmu je v bistvu spor o renti, OUZD pa z določitvijo predujma še ni prevzel plačilne obveznosti, niti še ni odločil o renti in jo priznal. Ako spori o priznanju rent in o njih izplačevanju spadajo pred SDZ, velja to tembolj za predujme na rento.)« — (Okrožno sodišče v Ljubljani, Pl 745-1940 od 24. VIII. 1940.)
Dviganje indeksa življenjskih stroškov
Delavska Zbornica v Ljubljani je izdelala svoj indeks življenjskih stroškov, ki kaže, koliko so se od začetka vojne zvišali življenjski stroški v delavskih in name-ščenskih družinah. Sicer imamo že indekse raznih ustanov, ki prikazujejo gibanje cen, vendar vsi taki indeksi ne dajejo vedno dovolj zanesljive slike o spreminjanju življenjskih stroškov, ker ne upoštevajo dovolj in v pravilnem razmerju vseh stroškov, ki so za preživljanje družine potrebni. Da more indeks podati kolikor toliko zanesljivo sliko o nivoju življenjskih stroškov, mora biti tehtan, to je, upoštevati mora izdatke posameznih vrst po njihovem pomenu v razmerju z vsemi izdatki potrebnimi za preživljanje. Kajti ni vseeno, če se mogoče za nekaj odstotkov podraži cena kruha, mesa, krompirja in podobnih živil, ki tvorijo glavni del izdatkov za prehrano v naših družinah, ali pa če se za isti odstotek in tudi več zviša cena čaja, čokolade in podobno, za kar izdajo naše delavske in nameščenske družine le mal del svojih dohodkov. Tehtan indesk upošteva, da izda družina več n. pr. za kruh, kakor pa za slaldkor, zaradi tega daje o gibanju življejskih stroškov neprimerno boljšo sliko kot pa navadni aritmetični indeks.
Indeks Delavske zbornice sloni glede porabe posameznih količin prehrane, obleke, čevljev itd. na podatkih široko zasnovane ankete, ki jo je organizirala zbornica v 1.1938. Anketa je obsegala 505 družin z 2525 osebami, kar daje garancijo, da so podatki, ki so vzeti za osnovo indeksa, pravilni, povprečni in tipični.
Kot osnova za indeks Delavske zbornice je vzeto stanje cen v septembru 1. 1939. Gibanje inldeksa je bilo sledeče:
delavska		nameščen.
družina		družina
september 1939	100	100
december 1939	113	112
april 1940	123.3	119.4
september 1940	140.2	131.8
januar 1941	151.1	141.2
februar 1941	164.5	153.3
Indeks nam torej kaže, da je od začetka vojne pa do meseca februarja letos draginja porasla za delavsko družino za 64.5%, za nameščenske družine pa za 53.3%. Med življenjskimi stroški je pa glede podražitve pri posameznih vrstah velika razlika. Stroški prehrane so narasli pri delavski družini za 69.2%, pri nameščenski pa za 60.28%. Znatno bolj kot hrana se je podražila obutev in obleka, povišanje cen obutve znaša po podatkih Delavske zbornice 132.8%, obleke 13.0%. Premog se je podražil le za 12.5%, drva pa za 60%.
Indeks Delavske zbornice se zaradi drugačnega načina sestave delno razlikuje od drugih indeksov. Tako je po indeksu cen na malo, ki ga sestavlja Narodna banka, draginja narasla do konca februarja za 65.6%, po indeksu življenjskih stroškov Narodne banke pa za 45.78%. Indeks Ar-tura Benka Grada v Zagrebu pa kaže porast za 55.78%, Vendar vsi ti indeksi kljub raznim metodam, po katerih so sestavljeni, kažejo precej isto sliko glede nivoja cen.
izpred obrtnega sodišča
Če uslužbenec med odpovedno dobo noče delati
Vinko je bil pri zidarskem mojstru zaposlen kot težak. Po izstopu iz službe je tožil mojstra za 656.95 din. Ta vsota je obstojala iz treh postavk: 441 din je znesla razlika med plačo po 3.50 din na uro, katero da je dejansko prejemal, in med plačo po 8.85 din, katera bi mu bila pri-stojala po kolektivni pogodbi; dalje iz zneska 30.80 din, to je plača za en dan, ko ga mojster ni zaposlil, končno iz zneska 184.80 din, to je iz naslova mezde za 6 dni, ker ga je mojster sicer po predidoči 14-dnevni odpovedi, vendar pa 6 dni pred iztekom roka odpustil. Čeprav se je izkazalo, da je bil Vinko pravilno in v redu pozvan k razpravi, ta vendar ni prišel, zato je sodišče po predpisih obravnavalo samo z mojstrom. Ta je trdil, da je Vinko dejansko prejemal po 3.85 din na uro, za en dan res ni dobil plače, ker je bila tisti idan tako huda nevihta, da sploh ni bilo mogoče delati, končno pa Vinko potem, ko mu je bila služba odpovedana, tudi po večkratnem opominu ni hotel delati, marveč se je izrazil, da mu med odpovedno dobo sploh ni treba delati, ampak da lahko samo markira. Vinko tem trditvam ni mogel ugovarjati, ker k razpravi kljub reldnemu vabilu ni prišel. V takem primeru mora sodišče vse verjeti in za resnico šteti, kar navede došla stranka. Zato je
sodišče tudi v tem primeru moralo smatrati za dokazano, da je Vinko prejemal po 3.85 din na uro, da zaradi neurja en dan ni bilo mogoče leati in da je Vinko šest dni prezgodaj sam izstopil iz dela. Vinkovo naziranje, da mu med odpovedno dobo ni treba delati, je popolnoma napačno. Med tem časom mora vsak uslužbenec ravno tako vestno in natančno vršiti svoj posel, kakor če mu ni odpovedano. Kaj rado se pa dogaja, da uslužbenci v tej Idobi zanemarjajo svojo službo, nagajajo službodajalcu in mu povzročajo celo materialno škodo, vendar pa ne v tolikšni meri, da bi jih mogel šef upravičeno odsloviti. Zato pa marsikateri službodajalec v takem primeru uslužbencu kar za celo odpovedno dobo plača mezdo in ga odslovi. S tem si prihrani jezo, odvrne morebitno oškodovanje in morlda tudi nepotrebna pota na sodišče.
SOVJETI SO VZELI BESEDO
delavskim svetom po tovarnah, ter so dali direktorjem neomejeno oblast za določanje delavnega časa ln za kaznovanje delavstva. Zato bodo direktorjem tudi zvišali plače,— tako je sklenil zadnji kongres komunistične stranke.
33 VAGONOV MASTI
so te dni odpeljali Iz naše države v Sovjetsko Rusijo. Po govorjenju komunistov pa bi jo moralo biti tam na pretek.
BELEŽKE
DRAG GOLAŽ.
Okrajno sodišče v Mariboru je obsodilo Adolfa Spatzeka zaradi predragega golaža na 15 dni zapora, 2.000,— din denarne kazni in na plačilo povprečnine v znesku 500.— din. Ta gostilničar je lansko leto meseca decembra zaračunal porcijo golaža z 8.— din. Golaž je bil drag takrat, še dražji za gostilničarja pa je postal po obsodbi.
NOVI KOMISARJI V OBRATIH.
Hrvatski ban je postavil v Dalmaciji dvema podjetjema komisarje. Prvega je imenoval za podjetje »La Dalmatiene« drugega po »Oskrbi Dalmacije s premogom.« Naloga komisarja je, da spravi posle podjetij v sklad z javnimi interesi in s pravičnimi zahtevami delavstva.
NJIHOVO DELO.
Uradno glasilo našega sokolstva poroča v svoji 10 štev. pod naslovom »Kratke vesti iz našega sokolstva o delu te »viteške« organizacije. Kaj so delali ti »vitezi«? Priredili so eno akademijo, dva tečaja, ustanovili dve novi sokolski četi in delali razne programe za napredno delo. Večinoma pa so se »vitezi« potili z organizacijami raznih zabav in plesov. Sokolski glasnik poroča nič manj kot o 12 takih prireditvah, ki so vse tako »gmotno kot moralno sijajno uspele.« Poleg takih plesov pa so priredili tudi eno »veče trezvenosti, štednje i štampe.« Kaj če bi »vitezi« take večere kar priključili svojim plesnim prireditvam? Zadeli bi kar dve muhi na en mah!
SSSR V ZNAMENJU NOVIH ClSTK
»Delavska politika«, ki je gotovo pristojna, poroča v 27 štev. o odstavitvi dosedanjega komisarja za strelivo sodruga Sergejevega, ki ni več zadovoljeval rdečih vlastodržcev. Razni znaki kažejo, da bo postal Jože v notranji politiki zopet zelo aktiven, ker si v zunanji politiki ni mogel priboriti zmage. Res srečna država, kjer so vsako leto potrebna streljanja najvišjih sodrugov, ki so bili še včeraj največji zaščitniki proletarijata.
SODRUGI POZNAJO DVE DEMOKRACIJI
»Delavska pravica« v svoji 27. številki zahteva za socialiste politično enakopravnost, češ da so do tega upravičeni že po naravnem pravu in kliče po strnitvi vseh sil za boj za demokracijo. Svoje modrovanje pa zaključujejo: »Prav zato je prva zahteva nas socialistov svobodna demokracija v splošno političnih vprašanjih.« Gospodje sodrugi, od kdaj pa razlikujete med »svobodno demokracijo« in demokracijo? Demokracija je po svoji naravi lahko samo svobodna ali pa je sploh ni! Sicer pa imate tudi Vi svoj prav s tem razlikovanjem, saj Vaša »demokracija«, ki ste-jo uganjali še do nedavnega v delavskih ustanovah in obratih, kjer ste bili organizirani, ima res zelo malo skupnega s pravo demokracijo. In tudi Vaši veliki vzorniki in njihova GPU imajo tudi kaj čudne pojme o demokraciji, ker dovoljujejo, da 3 milijone organiziranih komunistov diktira delovanje in nehanje 180 milijonom.
Za tako »demokracijo« se zavzemate tam, kjer ste zlezli na oblast, kjer pa te nimate, pa zahtevate »svobodno demokracijo«.
KAJ POREKO ZDAJ?
Rudolf Zorman, delavec v Jugobruni je bil vsemu delavstvu poznan, najbolj pa tistim v Jugoslovanski strokovni zvezi. Bil je več let v njenih prvih vrstah in za obratnega zaupnika izvoljen na njihovi listi. Ta Rudolf Zorman je 27. 2. 1941. v pisarni Zveze združenih delavcev podpisal pristopnico v to organizacijo. Rudolf Zorman je član naše organizacije in bo, kakor vse kaže, vršil posle strokovnega tajnika za tekstilno delavstvo.
Radovedni smo, kaj poreko sedaj njegovi bivši tovariši (Gorenjec št. 11. z dne 15. marca 1941).
O KOCBEKU
Kocbek se razpisuje v reviji De jan je«. »Dejanje« pa hvali in na vse pretege priporoča »Delavska pravica«. »Slov. del.« se v njegove dolgoveznosti ne spušča. Skoda bi bilo zanj časa in prostora. »Slovenija«, št. 8. je zapisala o njem, da je njegova pisarna taka, da bi skoraj lahko bila za šolski primer nerazumljivega pisanja. Seveda za zmedene glave okrog »Delavske pravice« je še tako zmešana godba dobrodošla. Saj se ničesar bolj ne bojijo kakor jasnosti.
PRISPEVKI?
Cisti dobiček tzv. »Wunschkonzertov«, ki jih je priredil mariborski »Kulturbund« baje za zimsko pomoč in jih tudi na poseben način organiziral, znaša lepo vsoto 174.003.50dim in 32 RM. Za to zbirko so zlasti mnogo žrtvovali (nemški?) delavci pri tvrdkah Ehrlich, Hutter,. Franz in sinovi, Thoma, Mauthner...
last izdaja konzorcij: Jonke Jože, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana — Za uredništvo; Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij. tisk.: A. Trontelj, Groblje.