Aktualno
Ptuj • Za odstranitev nedelujočih semaforjev nujna analiza ...
O Stran 2

i 1 i Štajerski
Politika
Ptuj • Kdo nadzira nadzornike in kdo jih lahko razreši?
O Stran 8
Ptuj, torek, 13. aprila 2021
Letnik LXXIV • št. 29 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR
RADIOPTUJ
89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si
Aktualno Ptuj • Šolska štacuna zaprla svoja vrata
O Stran 2
Podravje Ormož • S
pomočjo občine do
1 • • v v	• • 1 •
zemljišča pri vinski kleti
O Stran 4
Aktualno Podravje •
Milijoni evrov državne pomoči za dodatke zaposlenim v zavodih
O Stran 2
Turizem
Žetale • V haloški hiški bo možno prenočiti
O Stran 5
Podravje Hajdina • Do
lokalnih pridelkov iz prvega Agromata v Hajdošah
O Stran 11
Spodnje Podravje • Pozeba v zadnjih dneh najbolj prizadela sadjarje
Škode za osem milijonov evrov
Za april nenavadno, ponekod celo rekordno nizke temperature, ki smo jim bili priča prejšnji teden več dni zapored, so največ škode povzročile na sadnem drevju, zlasti koščičastem. »Kot je znano, smo vladi predlagali interventni zakon, s katerim bi pomagali najbolj prizadetim, vprašanje pa je, kaj bodo priznale zavarovalnice, saj tokrat ni šlo za klasično spomladansko pozebo,« razkriva stanje direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. Več na straneh 6 in 7.
Foto: Črtomir Goznik
AkUialno
Samo še majhen korak do prodaje Cestnega Ptuj
£5
Spodnje Podravje • Jj9
Zapleti z iskanjem projektantov za regijski vodovod
R Si-' ¡ž'
4
2 Šta/m&TEDNlK	Aktualno	torek • 13. aprila 2021
Ptuj • Krožišča in križišča po ptujsko
Za odstranitev nedelujočih semaforjev nujna analiza ...
Semaforji na Ormoški cesti na Ptuju, ki so bili postavljeni že pred leti, dejansko nikoli niso služili svojemu namenu. Številni vozniki so prepričani, da bi jih bilo bolj smiselno odstraniti, saj povzročajo le zmedo. Na DRSI pa zatrjujejo, da to ni tako enostaven poseg in da za vzpostavitev drugačnega sistema - pravzaprav takšnega, ki v praksi deluje že leta - potrebujejo analizo. Odločitev o morebitni odstranitvi pa bo vezana tudi na pretočnost prometa po vzpostavitvi stalnega krožišča pri minoritskem samostanu. Vsaj do konca leta ostaja prometni režim na tej relaciji nespremenjen.
Promet po Ormoški cesti, na relaciji od podvoza do krožišča pri Supernovi, že leta teče po ustaljenem sistemu. Odvija se na podlagi vertikalne prometne signalizacije in ne postavljenih semaforjev, ki sploh ne delujejo. Prav zato je Mestna občina Ptuj upravljavcu državne ceste, Direkciji RS za infrastrukturo, pred dvema letoma predlagala odstranitev semaforjev.
„Opravljen je bil terenski ogled, kjer je bilo določeno, da je predhodno treba opraviti analizo prepustnosti križišča (prometno študijo). Dosežen je dogovor, da ureditev križišča do končne ureditve sosednjega krožišča Ormoške ceste in Osojnikove ceste (za zdaj je izvedeno montažno krož-išče) ostane nespremenjena. Po končni izvedbi krožišča bo občina spremljala odvijanje prometa na obravnavanem območju ter nato na podlagi ugotovitev pristopila k pridobitvi analize prepustnosti za obravnavano križišče. Če bodo odstranili semaforje, bo treba
Foto: CG
Konec letošnjega leta naj bi se začela gradbena dela za vzpostavitev stalnega krožišča pri minoritskem samostanu. Predvideva se dodatni mimobežni pas iz smeri Osojnikove ceste proti Ormoški.
ustrezno prilagoditi tudi horizontalno in vertikalno signalizacijo," pojasnjujejo na ptujski občini.
Na Direkciji namreč vztrajajo, da se smiselnost odstranitve semaforjev preveri po končni ureditvi sosednjega križišča Ormoške ceste in Osojnikove ceste. Pogoja za od-
Odstranitev semaforjev - tudi če ne delujejo - je očitno zapleten postopek...
stranitev semaforjev sta torej dva: ureditev krožišča pri minoritskem samostanu in analiza prepustnosti prometa. Na izpolnitev prvega pogoja se čaka že kar nekaj časa. Država je v ureditev začasnega krožišča zmetala že precej denarja. So pa očitno našli skupni jezik tudi z vodstvom ptujske občine.
Kdaj bo urejeno
I v »v v	•
krozisce pri
minoritskem
samostanu
Pri planiranju vzpostavitve stalnega krožišča so se stališča Direkcije RS za infrastrukturo in M O Ptuj nekoliko razlikovala. Čeprav oboji želijo doseči izboljšanje pretoč-nosti obstoječega krožišča in dvig
nivoja prometne varnosti, je občina vztrajala, da se to stori s čim manj posegi v park. „Trenutno je v teku izdelava projektne dokumentacije končne izbrane variante, ki je usklajena z MO Ptuj. Skladno z ugotovitvami prometne študije končna ureditev krožišča predvideva dodatni mimobežni pas iz smeri Osojnikove ceste proti Spuh-lji. Gradbena dela bodo vključevala tudi izvedbo podpornega zidu na desni strani Osojnikove ceste iz smeri krožišča," so pojasnili na DRSI.
Projektna dokumentacija naj bi bila dokončana naslednji mesec, sledili bodo recenzija in odkupi potrebnih zemljišč. Začetek gradnje je predviden konec leta 2021, ocenjena vrednost pa še ni znana.
Dženana Kmetec
Sp. Podravje • Pridelki odslej v Ptujskem škrniclu
Šolska štacuna zaprla svoja vrata
Po šestih letih delovanja se je do nadaljnjega zaprla Šolska štacuna pri Šolskem centru Ptuj, v kateri so bili naprodaj najrazličnejši izdelki dijakov Biotehniške šole Ptuj. Spomnimo, da se je slednja v začetku letošnjega leta združila z Ekonomsko šolo v novo organizacijsko enoto ŠC Ptuj: Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo.
V Šolski štacuni so obiskovalcem ponujali različne pridelke s šolske posesti na Grajenščaku, in sicer kis, jabolka, vino, jabolčne krhlje ... V trgovini so bili na voljo tudi domači pridelki in izdelki kmetij sedanjih ali nekdanjih dijakov ptujske biotehniške šole.
Glede na okoliščine in epidemijo, ki je med drugim onemogočila izvajanje praktičnega pouka in prodajo izdelkov v večjih količinah, so se vrata Šolske štacune v začetku aprila zaprla. Kot je povedala ravnateljica Darja Harb, so se povezali s Ptujskim škrniclom, ki je omenjeno šolo prepoznal kot resnega in zanesljivega dobavitelja: »Vsi izdelki naših dijakov so odslej na voljo v Ptujskem škrniclu na Volkmerjevi cesti 25, kjer imamo na voljo svoj lepo urejen kotiček. Uredili so ga naši aranžerski tehniki in cvetličarji, v prihodnjih tednih pa ga nameravamo
Foto: ČG "
V začetku aprila so se zaprla vrata Šolske štacune.
opremiti še z dodatnimi »jumbo« plakati naše šole. Gre za lep primer povezovanja šolskega z lokalnim okoljem. Prav tako si bomo na ta način zmanjšali stroške, ki smo jih imeli s Šolsko štacuno.«
Prednost sodelovanja s Ptujskim škrniclom je tudi ta, da bodo kupcem izdelki na voljo šest dni v tednu. Šolska štacuna je bila odprta le dva dni na teden. Prav tako pa bodo imeli dijaki možnost opravljanja prakse pri novem poslovnem partnerju.
Večje količine jabolk in krompirja bo sicer še vedno možno kupiti direktno od šole, vendar samo na lokaciji na Turniščah.
Estera Korošec
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Korona izplačila socialnovarstvenim zavodom
Levji delež državne pomoči za dodatke zaposlenim
Socialnovarstveni zavodi, ki skrbijo za ostarele, invalide, ljudi z motnjami v duševnem zdravju, socialno šibke in druge ranljive skupine, so od države zaradi dela v razmerah z virusom covid-19 prejeli dodatna sredstva.
V enem letu, odkar je prisoten virus in z njim razglašena epidemija, so zavodi za delo v izrednih razmerah od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) prejeli 75 milijonov evrov. Večina nakazil MD-DSZ je bila namenjena za izplačilo dodatkov zaposlenim.
Tretje najvišje izplačilo v nacionalnem merilu (2,4 milijona evrov) je šlo v Slovenske gorice, prejel ga je Socialnovarstveni zavod (SVZ) Hrastovec. Tudi Dom upokojencev
(DU) Ptuj in Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava sta med prejemniki z najvišjimi nakazili. DU Ptuj je prejel 2,2, ZUDV Dornava pa blizu dva milijona evrov državne denarne pomoči.
Nakazila v skladu z ukrepi PKP
MDDSZ je zavodom s svojega področja zaradi zahtevnejših razmer dela v lanskem letu nakazalo
34,5 milijona evrov, v treh mesecih letošnjega leta pa blizu 41 milijonov evrov; skupaj 75,5 milijona evrov. Nakazila so bila izvedena po različnih ukrepih (PKP), ki jih je vlada sprejemala za omilitev posledic epidemije. Zavodi so prejeli sredstva
za izplačilo dodatkov zaposlenim za delo v nevarnih razmerah, posebne obremenitve ter delo v sivi in rdeči coni. Finančno pomoč države so prejeli tudi za pokritje stroškov zaradi nezasedenosti kapacitet in neizvajanje storitev (npr. pomoč
na domu), povračilo oskrbnin za uporabnike, ki so jih svojci vzeli v domačo oskrbo, za zaposlovanje dodatnih kadrov, nabavo zaščitne varovalne opreme in dezinfekcij-skih sredstev ter vzpostavljanje rdečih con zunaj ustanove.
Največ Domu Danice Vogrinec
Po podatkih MDDSZ je najvišji znesek korona pomoči (2,8 milijona evrov) prejel Dom Danice Vogrinec Maribor. Drugo najvišje izplačilo je šlo zasebnemu podjetju Deos iz okolice Ljubljane, ki se prav tako ukvarja z institucionalno oskrbo starejših. Naslednji po višini izplačil je SVZ Hrastovec (2,4 milijona evrov), sledijo Dom upokojencev Ptuj (2,2 milijona evrov), CUDV Dol-fte Boštjančič, Draga (2 milijona evrov) ter ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava (2 milijona evrov). Center starejših občanov Ormož je prejel 556.000 evrov, CSD Spodnje Podravje 229.000 evrov, društvo Sožitje pa 36.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Izplačila za Spodnje Podravje
SVZ Hrastovec DU Ptuj ZUDV Dornava CSO Ormož
2,4 milijona evrov 2,2 milijona evrov 2,0 milijona evrov 0,55 milijona evrov
Foto: Arhiv M24
Od skupaj izplačanih 75,5 milijona evrov je največ denarja šlo za kadre - izplačilo dodatkov in zaposlovanje dodatne delovne sile: dobrih 62 milijonov evrov (lani 30,3 in letos 31,8 milijona evrov).
Vir: MDDSZ
torek • 13. aprila 2021
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Samo še majhen korak do prodaje Cestnega podjetja Ptuj
Najverjetnejši kupec Mineral z balkanskim zaledjem
Cestno podjetje Ptuj (CPP) je na pragu menjave lastništva. Podjetje Mineral, čigar lastniška struktura sega v Bosno in Hercegovino, je na Agenciji za varstvo konkurence (AVK) priglasilo koncentracijo lastništva za podjetja CPIN, CPP in Tovarno asfalta Kidričevo. Povedano enostavno: to pomeni, da kupujejo Cestno podjetje Ptuj, za kar potrebujejo zeleno luč državnega regulatorja (AVK).
O vrtincu lastniških sprememb v CPP smo poročali že pred mesecem dni. Tedaj je podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine javno naznanilo svoj prihod v CPP. Od posamičnih manjših delničarjev so kupili deleže in postali lastnik dobre četrtine delnic CPP. V podjetju GIC Gradnje niso skrivali namere, da želijo CPP prevzeti v celoti. Dejavnost in sedež podjetja bi oh-
ranili na Ptuju, so povedali za naš časopis: »S kapitalsko povezavo bi skupina GIC nadaljevala stabilno poslovanje in razvoj ter utrditev položaja na slovenskem in hrvaškem tržišču. Vsekakor pa bi CPP ostalo popolnoma samostojno podjetje, z blagovno znamko in s sedežem na Ptuju.«
Da se bo v CPP prej ali slej nekaj zgodilo še s preostalim kapitalom,
ki ga preko družbe CPIN obvladuje Ferdinand Veingerl, je bilo nedvomno jasno. Veingerl je pred mesecem dni za Štajerski tednik sicer pojasnil, da podjetje CPIN ne prodaja delnic, ki jih ima v CPP. »Zanimanje za družbo CPIN je v zadnjih letih veliko, vendar naših poslovnih odločitev v tej zvezi iz poslovnih razlogov ne morem komentirati,« se je glasilo njegovo pojasnilo.
Po manj kot mesecu dni se je situacija v zvezi s prodajo CPP precej izkristalizirala. Veingerlov lastniški delež v CPP bo predvidoma kupila družba Mineral s sedežem v občini Brezovica. Namero o nakupu je Mineral 24. marca priglasil na AVK. Pozitivno mnenje AVK je načeloma le še formalnost, ki vodi do končnega cilja: prodaje oziroma nakupa.
Mineral obvladuje tri slovenske kamnolome in več tujih
Podjetje Mineral zaposluje okoli sto sodelavcev, ukvarjajo se s pridobivanjem, predelavo, montažo in prodajo naravnega kamna. V Sloveniji izvajajo dejavnost na treh lokacijah: v Preserjah v občini Brezovica ter še dveh kamnolomih - marmorja Lesno Brdo in pohor-
skega tonalita Cezlak. Več kamnolomov imajo v državah nekdanje Jugoslavije. Ukvarjajo se tudi z drugimi gradbenimi projekti. Lastnik podjetja Mineral je Fehim Selek, direktor pa Nihad Zukovič. Fehima Seleka mediji omenjajo v povezavi z več podjetij, ki poslujejo v Evropi (predvsem v Nemčiji) in na Balkanu. Ukvarjajo se z gradbeništvom, rudarstvom in kamnolomi.
Mojca Zemljarič
Mineral sodeloval pri obnovi ptujske tržnice
Čeprav se o podjetju Mineral na Ptuju in v okolici doslej ni veliko slišalo, pa poročilo nadzornega odbora MO Ptuj v zvezi s projektom obnove ptujske tržnice razkriva, da seje Mineral na Ptuju že mudil. Izvedel je kamnoseška dela na tržnici, vrednost sklenjene pogodbe je bila 610.000 evrov brez DDV. Ob upoštevanju 22-odstotne davčne stopnje pridemo do vrednosti dobrih 740.000 evrov.
Foto: ČG
Foto: CG
Podjetje Mineral je bilo v pogajanjih s Ferdinandom Veingerlom o prodaji lastniškega deleža v CPP očitno močnejše od konkurenta iz Rogaške Slatine Ivana Cajzka, lastnika GIC Gradenj. 24. marca je Mineral na AVK priglasil koncentracijo lastništva za tri lastniško povezana ptujska podjetja: CPIN, CPP in Tovarno asfalta Kidričevo.
Spodnje Podravje • Zapleti z iskanjem projektantov za regijski vodovod
Odločitev devetih občin v reviziji
Občine Spodnjega Podravja pri reševanju vprašanja varne oskrbe prebivalcev s pitno vodo še danes niso na točki, iz katere bi morale kreniti pred približno desetimi leti. Glede na zadnje zaplete pri razpisu, s katerim iščejo projektanta, se projekt še kar in kar odmika.
Da za obnovo vodovoda in kasnejše morebitno sofinanciranje z evropskimi ali državnimi sredstvi občine potrebujejo projekt, je županom na srečanju v Ljubljani pred nekaj leti jasno in glasno povedala tedanja ministrica za okolje Irena Majcen. Odkar je Majcnova končala svoje ministrovanje, so se na funkciji zamenjali že trije ministri, spremembe so se leta 2018 zgodile tudi na županskih položajih. Treba je priznati, da se je projekt regijskega vodovoda v mandatu
Dejstvo je, da za pitno vodo
v Spodnjem Podravju gori rdeči alarm, zato bo reševanje problematike v prihodnje terjalo intenzivne ukrepe in aktivnosti. Nujno bo izboljšati kakovost podzemnih vod (zmanjšati obremenitev s pesticidi ter nitrati), obenem pa poskrbeti za izboljšanje ter racionalizacijo distribucijskega sistema, na katerem bo čim manj izgub.
po letu 2018 le premaknil z mrtve točke. Lani jeseni so občine objavile razpis za projektiranje, marca letos so izdale odločitve o oddaji oziroma neoodaji del. A se projektiranje, razen za mestno občino (MO) Ptuj, še ne bo začelo, saj se je neizbrani ponudnik pritožil oziroma vložil revizijo. Nekatere občine so se odločile, da del po razpisu ne bodo oddale.
Edino ponudbo za skupni del zavrnili
Za sklop ena, ki vključuje 72 kilometrov povezovalnih cevovodov, dva vodnjaka na Dravskem polju s filtri železa in mangana, merilno-regulacijske jaške na daljinsko upravljanje in posodobitev krmilne, zaščitne, nadzorne in komunikacijske opreme, je bila edina prispela ponudba zavrnjena. Kot smo poročali, sta ponudbo predložila mariborski projektivni biro Lineal in ljubljanski Hidroinženiring, vrednost ponudbe je bila milijon evrov, strošek bi si razdelile vse občine na vodooskrbnem sistemu. Po pojasnilu MO Ptuj so ponudbo
zavrnili zaradi nezagotavljanja zadostne konkurence oziroma zaradi zagotavljanja gospodarnosti porabe javnih sredstev, pa tudi spoštovanja načel zagotavljanja konkurence med ponudniki in sorazmernosti. Razlog za zavrnitev ponudbe je tudi previsoka cena. Za skupni sklop (1) bodo občine javno naročilo ponovile, še prej pa se vse potrebno dogovorile in uskladile dokumentacijo.
Devet občin izbralo ponudnika, sledila je pritožba
Občine Cirkulane, Dornava, Go-rišnica, Juršinci, Markovci, Podleh-nik, Zavrč, Destrnik in Trnovska vas so za svoj del projektiranja izbrale projektantsko hišo Dr. Duhovnik iz Medvod. Odločitev zaradi pritožbe (vložene revizije) neizbranega ponudnika ni postala pravnomočna.
»1. aprila smo prejeli zahtevek za revizijo, v teku je predrevizijski postopek,« so pojasnili na MO Ptuj, ki vodi razpis.
Več sreče z izbiro izvajalca je imela MO Ptuj (sklop 2), ki je za
MO Ptuj ima za zdaj edina med občinami Spodnjega Podravja v rokah pravnomočno odločitev o izbiri projektantske hiše za projektiranje vodovoda. Izbrali so mariborski podjetji Proinfra in Vodnogospodarski biro, vrednost ponudbe je bila 400.000 evrov.
projektiranje izbrala podjetji Proin-fra inženiring in Vodnogospodarski biro Maribor. Vrednost ponudbe je bila 400.000 evrov, projektirali bodo 63 kilometrov vodovoda na območju ptujske občine, in sicer
vse, razen skupnih povezovalnih cevovodov ter druge infrastrukture, ki so zajeti v skupnem sklopu (1) vseh občin. Odločitev, da bosta vodovod za MO Ptuj projektirala Proinfra inženiring in Vodnogospodar-
ski biro Maribor, je pravnomočna.
Občine Hajdina, Kidričevo, Maj-šperk, Videm, Starše in Sv. Trojica se za zdaj niso odločile za nobenega od prijavljenih ponudnikov.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
torek • 13. aprila 2021
Ormož • S pomočjo občine do zemljišča pri vinski kleti
Občani so prihranili že skoraj 50.000 evrov
Veliki načrti občine Ormož s komunalno ureditvijo naselja pri Vinski kleti se iz dneva v dan uresničujejo. Ob tem pa teče tudi prodaja gradbenih parcel, kije v zadnjem obdobju stekla bolj gladko, saj so bili mladi in mlade družine upravičeni do občinske finančne pomoči pri nakupu zemljišča.
V Ormožu pri Vinski kleti je že lep čas živahno, saj je izgradnja komunalne infrastrukture za novo naselje v polnem teku. V okviru projekta bodo gradbene parcele komunalno opremili, uredili bodo ceste v skupni dolžini 870 metrov, umeščena bodo tri krožišča, površine za pešce in kolesarje, prav tako pa bo urejena cestna razsvetljava. »Glede na obseg del smo sedaj skoraj že pri polovici. Rok za dokončanje del je konec
junija in vse kaže na to, da bodo dela do takrat tudi končana,« je bil zadovoljen ormoški župan Danijel Vrbnjak. Podrobneje naj bi bilo treba še dvigniti pokrove jaškov, položiti kanalete, navoziti tako imenovan tampon, izvesti asfalt in postaviti droge za svetilke. Gradbena dela izvaja podjetje Prohaus iz Dola pri Ljubljani v sodelovanju s ptujskim podjetjem Asfalti Ptuj. Vrednost investicije znaša dobrega pol milijona evrov
in se bo v celoti financirala in občinskega proračuna.
— i #• v v	i • •
Zemljišča se prodajajo po ceni 36,60 evra na m2
Vsa zemljišča na območju pri Vinski kleti so stavbna, nekatere parcele pa so v občinski lasti. Od leta 2008 do danes naj bi bilo prodanih 12 zemljišč, 22 zemljišč pa odsvoje-nih z menjalno pogodbo. Skupni izkupiček od prodaje do danes naj
Občina Ormož
Iščete novo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše v občini Ormož?
Imamo rešitev za vas.
Na mirni in lepi lokaciji v naselju pri vinski kleti v mestu Ormož prodajamo komunalno opremljene gradbene parcele.
Posebne ugodnosti imamo za mlade in mlade družine.
Več informacij na elektronskem naslovu mateja.serec@ormoz.si ali po tel. 02 7415 311. Občina Ormož
V začetku leta so na občini izvedli javno zbiranje ponudb, kljub izteku roka pa zagotavljajo, da so parcele še v prodaji. Prav tako naj bi bila še vedno na voljo pomoč mladim in mladim družinam pri nakupu nepremičnin. Tudi v prihodnje bodo občanom prisluhnili, glede na napovedi pa se lahko zgodi, da bodo na voljo še kakšne nove stimulacije.
bi znašal dobrih 310.000 evrov. »S povpraševanjem po zemljiščih in nakupi smo na občini zadovoljni. Pristopili bomo tudi k opremljanju novih stanovanjskih naselij,« je napovedal Vrbnjak.
Prodajo parcel v velikosti med 500 in 1.000 m2 medtem nadaljujejo, cena na m2 pa znaša 36,60
evra. Če se za nakup odločijo mladi ali mlade družine, je lahko nakup še ugodnejši; v preteklem letu so na občini sprejeli Odlok o pomoči mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema, ki omogoča finančno pomoč pri nakupu nepremičnin - sofinanciranje do tretjine vrednosti zemljišča.
S to pomočjo je parcelo v novem naselju pri vinski kleti doslej kupilo kar šest občanov, za kar jim je bilo prihranjenih skupno 48.600 evrov.
»Sedaj razmišljamo o novih ukrepih, ki bi pripomogli k večji zainteresiranosti,« je še namignil Vrbnjak.
Karmen Grnjak
Ptuj • Investicije v cestno infrastrukturo
Po Pivkovi in Gajzerjevi tehnične ovire
V naselju Bratje Reš bosta kmalu končani dve večji investiciji, skupaj vredni okrog 400 tisočakov. Celovito je urejena Čufarjeva ulica, kmalu pa bo končana tudi izgradnja pločnika na Gajzerjevi ulici, kije z vidika prometa bolj problematična. Na tej relaciji je ogromno prehitrih voznikov, zato je nevarnost za pešce velika. Na ptujski občini zagotavljajo, da bo stanje že kmalu boljše, saj načrtujejo postavitev tehničnih ovir.
Foto: CG
V Čufarjevi ulici je zasvetila dolgo pričakovana javna razsvetljava.
. r
l L % v
t :ti ^v
Foto: CG
Prvi korak k varnosti pešcev na Gajzerjevi ulici je pločnik, drugi, ki še sledi, pa umiritev prometa s tehničnimi ovirami
Ureditev Čufarjeve ulice v dolžini 540 metrov se je začela oktobra lani. »Gre za novo asfaltiranje vozišča širine štiri metre in ureditev odvodnjavanja tako ceste kot površine zalednih voda. V minulih dneh se je izvajalo grobo asfaltiranje priključkov in dvig jaškov na vozišču ter priprava za fino asfaltiranje,« so pojasnili na ptujski občini. Investicija je vredna 316.000 evrov, končana pa naj bi bila do konca tega meseca.
Tudi na sosednji Gajzerjevi ulici že nekaj časa potekajo gradbena dela. Ureja se 170 metrov pločnika,
vrednost te investicije pa znaša 81.027 evrov. Dela naj bi še ta mesec. Na tem območju se obeta še ena sprememba, ki je v prvi vrsti posledica opozoril stanovalcev na konstantne kršitev cestnoprome-tnih predpisov.
Pisali bodo globe
Relacija Pivkova-Gajzerjeva ulica je zaradi številnih prehitrih voznikov precej nevarna. Prometa je praktično iz dneva v dan več. Tudi na tem območju so se namreč v zadnjih letih zgradile številne nove hiše. Obenem je to povezava
med mestom in Grajenščakom ter Mestnim Vrhom. Na tem območju so pristojni dalj časa iskali načine za umiritev prometa. »Predvidevajo se tehnične ovire za umirjanje prometa, merjenje hitrosti z merilnimi tablami in povečan nadzor prometa. S tem bo zagotovljena bistveno večja prometna varnost,« so zagotovili na ptujski občini.
Naselje Bratje Reš bo torej v kratkem dobilo kar nekaj infrastruk-turnih pridobitev, ki so pomembne tudi zato, ker je na tem območju veliko družin z majhnimi otroki.
Dženana Kmetec
Kidričevo • S seje občinskega sveta
Višje cene najema grobov
Svetniki občine Kidričevo so marca potrdili nove cene najema grobov. Podražitev ni bila pogodu svetniku Stanislavu Lampiču. Poudaril je, da je cena najema grobov v sosednji občini Haj-dina pet evrov nižja kot v Kidričevem, obenem je hajdinsko pokopališče po njegovih besedah neprimerno bolj vzdrževano.
Dto: MZ
Za najem enojnega ali žarnega groba na pokopališču v Kidričevem bo nova cena 35,60, za najem dvojnega groba pa 38,50 evra.
»V občini Kidričevo bomo za najem groba plačali 38,50 evra, v občini Hajdina se za večji grob plačuje manj, in sicer 33 evrov. Razlika med našo in njihovo ceno je 13 odstotkov. Zakaj ne bi imeli 13 odstotkov nižje in ne višje cene,« je spraševal Lampič. »To je moje mnenje in mnenje marsikaterega občana. Še posebej se mi podražitev ne zdi smiselna, ker iz lanskoletnega proračuna v letošnje leto prenašamo 375.000 evrov presežka,« je dodal svetnik.
Preostali člani kidričevskega
svetniškega zbora se v razpravi o dvigu cen najema grobov niso oglasili in so predlog tudi večinsko potrdili. 12 jih je glasovalo za podražitev, dva (Slavko Krajnc in Stanislav Lampič) sta bila proti.
V občini Kidričevo so tri pokopališča (Kidričevo, Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce). Za najem enojnega klasičnega groba bo najemnik plačal 35,60 evra, za najem dvojnega pa 38,50 evra. 35,60 evra stane tudi najem talnega in zidnega žarnega groba, enak je znesek stroškov raztrosa pepela. Pri raztrosu
pepela se lahko svojci odločijo za napis na spominski plošči, kar stane sto evrov. Pri najemu niše v žarnem zidu se plača še investicijski vložek v višini 1.220 evrov. Nova je tudi cena dnevnega najema pokopališke vežice, in sicer 39 evrov, ne glede na to, ali gre za klasični ali žarni pokop. Vsi navedeni zneski so z DDV, ki je obračunan po 22-odsto-tni stopnji. Dosedanje cene najema grobov in pokopališke vežice so bile sprejete v letu 2007, torej se 14 let niso spreminjale.
MZ
torek • 13. aprila 2021
Turizem
Štajerski	5
Žetale • Končana obnova Pušnikove domačije
V haloški hiški bo možno prenočiti
Ureditev notranjosti Pušnikove domačije v občini Žetale je končana. Zidarstvo Milana Kodriča iz Žetal je izvedlo gradbena dela v notranjih prostorih hiše, kleti, hleva in skednja. Obstoječi lesni pod v hiši je napadla lesna goba, zato gaje bilo treba odstraniti in nadomestiti z novim, pred tem pa še toplotno in vodno izolirati. V okviru projekta so restavrirali obstoječe pohištvo, nabavili opremo v slogu časa med obema vojnama in obnovili krušno peč iz leta 1871. Prostore gospodarskega poslopja pa so na novo tlakovali s kamnom.
Pušnikova domačija čaka prve turiste, ki bodo tam prenočili.
Žetalski župan Anton Butolen pravi, da so zelo veseli, ker se je načrtovana obnova končala. Temeljno izhodišče obnove je bilo ohraniti domačijo takšno, kot je bila. Vsi objekti (vinska klet s pre-šo, skedenj s kletjo z letnico 1836, svinjaki, čebelnjak) so takšni kot nekoč, opremljeni z različnimi predmeti in različnim domačim orodjem. Gre za nekdanjo domačijo malega kmeta - eno redkih v celoti ohranjenih stavb tradicionalnega kmečkega stavbarstva iz 19. stoletja.
Čez dva meseca bi po napovedih žetalskega župana Butolena prvi obiskovalci že lahko prenočili na domačiji, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Poskrbeti morajo samo še za posteljnino in posodo. Prostori v hiši so namreč opremljeni z opremo, ki omogoča nastanitev štiri- do petčlanske družine. V prostorih gospodarskega poslopja so uredili skupna ležišča za največ štiri osebe ter namestili kabino za prhanje in umivalnik. Dodatna ponudba bo prav gotovo nekaj novega za obiskovalce,
že sedaj pa so »atrakcija« koze, ki skrbijo za sprotno čiščenje zelo strmega travnatega terena.
Iščejo domačina, ki bi prevzel trženje
»Želimo si, da Pušnikova domačija kmalu zares zaživi. Veliko si obetamo od skupnega projekta haloških občin »Visit Haloze«, prav tako upamo, da bo v naše kraje turiste privabila gorska kolesarska pot, ki je v nastajanju,« je povedal Butolen.
Za vzdrževanje domačije trenutno skrbijo občinski delavci. V prihodnje pa si želijo, da bi jo prevzel v upravljanje kdo izmed domačinov. Pušnikovo domačijo so namreč uredili z namenom razvijanja turizma v občini: »Za njeno obnovo smo s pomočjo nepovratnih sredstev v zadnjih letih namenili že okoli 110.000 evrov, zato si želimo, da bi kmalu začela služiti svojemu namenu. Prav tako bi moral nekdo poskrbeti za njeno trženje. Občina namreč lahko pomaga pri urejanju infrastrukture, ne more pa se ukvarjati s promocijo in prodajo,
ker za te dejavnosti ni registrirana.« Če ne bodo našli nikogar iz domačega kraja, ki bi ga omenjena dejavnost zanimala, bodo iskali tudi izven občinskih meja.
Spomnimo, da je občina Žeta-le domačijo odkupila pred leti in njeno zunanjost uredila leta 2015. Septembra lani so izvedeli, da so pridobili sredstva LAS Haloze za obnovo notranjih prostorov v višini 38.291 evrov. Vrednost celotne investicije je sicer 54.960 evrov.
Občina Žetale je s tem projektom dokončno uredila Pušnikovo domačijo - eno izmed redkih še ohranjenih haloških hiš iz 19. stoletja s tradicionalno razporeditvijo prostorov.
Največji dosežek revitalizacije Pušnikove domačije je v prvi vrsti ohranjanje naravne in kulturne dediščine za zanamce ter zagotovitev vsebine, ki bo omogočila, da se bo domačija ohranila tudi v prihodnje. Z ureditvijo odvodnja-vanja zalednih voda, ki se stekajo s strmega pobočja, pa so preprečili propadanje objektov zaradi vlage.
Estera Korošec
Ptuj med velikonočnimi prazniki -brez pravega načrtovanja
Koronavirus je že drugo leto zapored udaril po turizmu velike noči. Že neke vrste tradicija je, daje turistični obisk v času velikonočnih praznikov prvi kazalnik uspešnosti sezone tekočega leta. Tudi letos so ukrepi v času velikonočnih praznikov zaprli turistični in siceršnji pretok ljudi. Vse je obmirovalo, gostilne in nastanitveni objekti so pa že tako dolge mesece brez gostov v pravem pomenu besede. Prebivalci in občasni, naključni obiskovalci se morajo zadovoljiti le s kavo, ki jo vzamejo s seboj, isto velja za hrano. V zadnjih dneh lahko celo ob pici dobijo tudi pivo, a tudi le za s seboj, da ne bo pomote. Če kdaj, je v tem času oblegana tržnica, stoli in stopnice so dobrodošli za krajši postanek, za pitje kave, použitje hrane in sladoleda. Le kaj bi bilo, če še do tega posladka ne bi mogli.
Lastniki gostinskih obratov v starem mestnem jedru Ptuja obupujejo. Spisek potencialnih prodaj teh obratov se daljša. Realno sicer ni pričakovati, da jih bodo v tem času lahko prodali, tega se lastniki gostiln še kako zavedajo. Morda pa se bo le našel nekdo, ki pa se bo odločil, da bo na tem spisku našel lokal, ki sovpada z njegovo lastno vizijo, ki v najstarejšem slovenskem mestu le vidi potencial in tržno
gije in druge turistične projekte za zdaj ostaja mesto neizkoriščenih potencialov. Če bi imelo pravo strategijo, po 30 letih samostojne države, prej nas je dušila neka druga oblast, ne bi imeli toliko odprtih front: mestno jedro, Panorama, grajski hrib, Ptujsko jezero, arheološki muzej ... Za vsak projekt, če bi seveda vedeli, kaj želimo, bi v preteklosti lahko sprejemali petletne projekte, tudi šestletke, pa sedemletke bi bile sprejemljive, samo, da bi uredili strateške točke teh območij, kot dele nekega dolgoročno osmišljenega plana ne glede na trenutne politične opcije na oblasti. Začetek bi bil na grajskem hribu, ker veduta je tista, okrog katere bi se moralo vse vrteti in zavrteti oz. urediti ključne stvari. Tako pa skačemo z brega na breg, iz čisto majhnih, obrobnih v čisto malo večje projekte, ki imajo sicer gasilski značaj, ne pa tudi vsebine, ki bi prinašala. Rešujemo neke elementarne stvari, ki so jih v drugih mestih znali urediti že veliko prej in ki so temelj nekega razvoja, tudi turizma. Se bo kdo zares poigral z investicijo v ptujsko tržnico in se vprašal, kaj je njena dodana vrednost, kaj bo mestu prinesla po tako velikem vložku. Lokalov ima manj kot prejšnja, res so bili prejšnji nedelujoči, a bi se jih dalo sanirati, tudi javni wc obratuje
Foto: Črtomir Goznik
nišo v ponudbi, kije na tem območju še ni, razmišljajo nekateri med njimi. Vsak se v tem času mora reševati po svoje, saj pravih odgovorov ne dajejo niti približki pomoči, kijih gostinstvo in turizem sprejemata. Nihče ne ve, kako bo, ko bo enkrat epidemije konec, kdo bo še odprl vrata svoje gostilne ali nastanitvenega objekta, kot tudi drugih lokalov oz. obratov, koliko zaposlenih bo mogoče še obdržati. Če ne bo prave ponudbe v mestu, pa tudi obiskovalcev ne bo več, ne bo turizma, kar bo posledično osiromašilo tudi ostale dejavnosti, ki so vezane nanj. Že kratek sprehod skozi mestno jedro pokaže, daje veliko lokalov praznih, da obiskovalcem že sedaj mesto ne nudi dovolj oz. pogosto ne najdejo tistega, kar iščejo. Tranzitni obiskovalci so ga tudi že doslej (pre)hitro zapuščali, skupaj s turističnimi vodniki, ki jim pogosto ne dajejo ni toliko prostega časa, da bi na kateri od teras popili vsaj kavo. Za stacionarne goste pa se je treba še posebej potruditi, jim ponuditi dodatne programe (doživetja, počasni turizem), da ne bodo občutili tega manjka, ko obiščejo staro mestno jedro.
Ptuj ne glede na številne turistične strate-
na manjši površini, še manj pa je prodajalcev, tržničarjev, ker je mesto vlagalo v tržnico, v mestni trebuh, kot radi poimenujemo ta prostor, a kot kaže, to nikogar ne zanima. Če bi znali „načrtovati", bi lahko zvozili s polovico manj denarja, z ostalo polovico pa se lotili urejanja arheološkega muzeja. Lahko bi sicer bili vprašljivi viri za objekt muzeja, tako da se je moralo porabiti toliko, kolikor se je.
Mesto je izobrazilo mestnega menedžerja, a je le-ta kmalu „poniknil" brez pravega poročila o tem, kako seje strateško lotil starega mestnegajedra. Sicer pa so podobne tudi zgodbe drugih tovrstnih kadrov, ki so dokazila o mestnem menedžiranju dobili po nekajmesečnem usposabljanju. Kot da ne bi vedeli, daje to stroka in mora za mestom oz. z mestnim razvojem živeti stalna profesionalna ekipa številnih strok.
Za napake in pomanjkljivosti v mestu v zadnjem času ni kriv samo koronavirus, ta je nekatere probleme le še dodatno razgalil. Ker pa so v vsaki krizi tudi izzivi, je to lahko tudi nov zagon, seveda ob skupni želji in delu vseh.
Majda Goznik
Notranjost Pušnikove domačije je končno dobila novo podobo.
v
Štajerski
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
torek • 13. aprila 2021
Slovenija, Podravje • Država naj bi priskočila na pomoč
Katastrofa v slovenskih sadovnjakih
Aprilske pozebe niso nič nenavadnega, a še nikoli se ni zgodilo, da bi najnižjo temperaturo zime izmerili v četrtem mesecu leta. Najhujšo škodo pozebe so utrpeli sadjarji, posledice pa bodo čutili tudi vinogradniki in celo čebelarji.

wWFspwiFP
.....' — --'-ni---t-i-.—-.....- -
......;; ^
í¿__¿ t.. r ——■--—M ' ■
—* ; --J:.
'... ' '• '".i . . ■
■i '
Z ministrstva za kmetijstvo so sporočili, da že iščejo rešitve, ki bi lahko ublažile posledice te naravne nesreče. Rešitve bi bile poleg priprave interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim, mogoče tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, omenja se še pregled možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev. Minister Jože Podgoršek si bo z državnima sekretarjema posledice škode ogledal na terenu predvidoma v teh dneh.
Škoda bo zelo obsežna
Andreja Sušnik, agrometeoro-loginja v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), je dejala, da je zaradi raznolikosti drevja in različnih lokacij še vedno prerano govoriti o škodi, »bo pa ta vsekakor zelo obsežna«. Posledice bodo čutila vsa sadna drevesa, najhujša škoda pa bo v nasadih marelic, sliv in breskev. Še najmanj so bile na udaru jablane in nasadi na Gorenjskem oziroma legah, kjer razvoj ni bil tako zgoden zaradi nižjih temperatur. Sušnikova je pojasnila, da bo prava ocena škode mogoča šele konec maja, ko drevesa odvr-žejo odvečne plodove.
Lina Boljka, raziskovalka na geofizičnem institutu na univerzi v Bergnu na Norveškem, je potr-
dila, da pojav pozebe v tem času ni nič nenavadnega, se pa zdijo te toliko bolj ekstremne zaradi vse toplejših zim. Tako pri nas kot po vsem svetu opažajo, da do cvetenja dreves prihaja vse bolj zgodaj, zato so nasadi tudi vse bolj izpostavljeni nizkim temperaturam. Pred pozebo obstaja več načinov zaščite, ki je nujna, saj, kot pravi Sušnikova, do vdorov hladnega zraka lahko pride še maja. Ne nazadnje je sadjarje pozeba prizadela v letih 2016 in 2017 konec aprila.
Najučinkovitejša zaščita: oroševanje
Najučinkovitejša zaščita je tehnika oroševanja, s čimer se okoli dreves oblikuje plast ledu, ki plodove ščiti pred nizkimi temperaturami. »Dejstvo je, da je tega zelo malo v Sloveniji. V drugih alpskih državah je že od devetdesetih let naprej ta sistem edini, ki omogo-
Andreja Sušnik
Foto: Sta/M 24
Sadjarji še nikoli v tako hudi situaciji
Prve ocene svetovalne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) kažejo, da so za april izjemno nizke temperature zadnje dni prizadele vse sadne vrste po vsej državi. Prizadeti so tudi vinogradi, oljke in zelenjava. Ponekod je pozeba po ocenah vzela ves pridelek sadja. KGZS poziva državo k takojšnji pomoči in predlaga več načinov pomoči.
»Sadjarji se še nikoli do sedaj nismo znašli v tako zelo hudi situaciji. Na eni strani imamo za ta čas še polne hladilnice lanskihjabolk in hrušk, kijih zelo težko prodajamo, na drugi strani pa že v začetku aprila tako rekoč prazne sadovnjake zaradi pozebe,« je dramatične razmere v sadjarstvu po zadnji pozebi povzel predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek.
Foto: Bobo/M24
ča delo,« je pojasnila Sušnikova. Kot pravi, pri oroševanju ne gre samo za finančni vložek, ampak zahteva tudi določeno znanje in izkušnje. Nasadov s tem je relativno malo. Po njenih besedah namreč postavitev tega vključuje zahtevno administracijo, tako da se manjši, sploh pa starejši kmetje niti ne prijavljajo na te razpise, čeprav takšna zaščita lahko nudi tudi do stoodstotno varnost pred pozebo. Namesto tega je bilo mogoče v slovenskih sadovnjakih in vinogradih v preteklem tednu videti bolj tradicionalne načine zaščite, kot so megljenje, kurjenje, dimljenje. Resorno ministrstvo sicer podpira naložbe kmetijskih gospodarstev v zaščito. V okviru tega podukrepa so do lani izvedli šest javnih razpisov, ki so se nanašali tudi na ureditev individualnih namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih in nakup namakalne opreme oziroma opreme za protislansko zaščito. Do konca leta 2020 so za ta namen odobrili 65 vlog v skupni višini 4,5 milijona evrov.
Resni izzivi
Po črnem scenariju lahko govorimo tudi o dolgoročnem propadu sadjarstva pri nas ob nadaljnjem spreminjanju podnebja, a Sušnikova ni tako črnogleda, meni pa, da bo treba večkrat uporabiti tudi zdravo pamet.
»Slovenija se segreva hitreje od globalnega povprečja,« je dejala Nina Črnivec, meteorologinja na Arsu, in opozorila, da se bolj kot v samem porastu temperature podnebne spremembe odražajo v ekstremnih vremenskih pojavih. Najpreprosteje rečeno, toplejši zrak »zadrži« več vlage, iz tega pa nato sledijo močnejše in bolj intenzivne padavine, med njimi pa se podaljšujejo obdobja suš, je pojasnila Lina Boljka. Zaradi višjih temperatur je tudi vsak vročinski val še toliko hujši, snežnih padavin je vse manj, višja gladina morja pomeni, da se večkrat pojavljajo nevihtne plime ... Vse to je že naša realnost, ob nadaljnjem segrevanju globalnih temperatur pa tudi prihodnost.
A. Katalenič
Spodnje Podravje • Pozeba v zadnjih dneh najbolj prizadela sadjarje
Škode vsaj za sedem
Za april nenavadno, ponekod celo rekordno nizke temperature, ki smo jim bili priča prejšnji teden več
»Na območju, ki ga pokriva ptujski Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ), je sadjarjem pozeba po prvih ocenah povzročila za sedem do osem milijonov evrov škode. Najbolj jo je seveda skupilo zgodnje sadje, torej breskve, češnje, slive in marelice, kjer bo prizadetega med 90 in 100 odstotkov pridelka. Poškodovani so cvetni brsti, zato v tej fazi govorimo o poškodbah cvetja, ki pa prav tako pomenijo manjši in slabši pridelek,« razlaga direktor zavoda Andrej Rebernišek.
Peta pozeba v šestih letih
»Pozeba je svoj davek terjala tudi v nasadih jabolk, odvisno od lege sadovnjakov, tam bo izpad med 60 in 90 odstotki, prvega razreda kakovosti pa letos najbrž ne bo. V vinogradih, ki jih je na našem območju približno 2.300 hektarjev, so do 50 odstotkov prizadete zgodnje sorte. Kot je znano, smo vladi predlagali interventni zakon, s katerim bi pomagali najbolj prizadetim, vprašanje pa je, kaj bodo priznale zavarovalnice, saj tokrat ni šlo za klasično spomladansko pozebo. Sicer pa zavarovalnice nikdar ne pokrijejo vse škode, ampak samo del, torej blažijo in ne rešujejo, zato se izpad prihodka pridelo-
Foto: Arhiv M24
Po pruih ocenah je najhuje prizadeto zgodnje sadje, torej breskue, češnje, sliue in
valcu samo nabira,« razkriva stanje direktor Rebernišek.
V zadnjih šestih letih se sadjarji soočajo že s peto pozebo, pravi Tomaž Toš iz sadjarstva Toš v tradicionalno sadjarskih Vitomarcih. »Začelo se je že v noči na prejšnji ponedeljek, ko smo v naših sadovnjakih izmerili minus tri stopinje, nato pa so
sledile zmrzali še v nočeh na sredo, četrtek in petek, ko so se na vrhu gibale med minus ena do minus štiri, v dolini pa med minus pet in šest stopinjami. Če je sprva kazalo, da se bo obdržala polovica, je vsaka naslednja pozeba naredila dodatno škodo, saj se je ta samo seštevala. Kar se kakovosti tiče, lahko mirno
Spodnje Podravje • Velika škoda v intenzivnih sadovnjakih
„Največji problem je
Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj (KGZ Ptuj) je 640 ha intenzivnih sadovnjakov. Pozeba v direktorKGZ Ptuj Andrej Rebernišek, ki sije 8. aprila ogledal tudi stanje prizadetih nasadovjablan in hruške kmetije Breg Tajhman v Krčevini pri Vurberguj v Osrednjih Slovenskih goricah. Jablane (6.000 dreves) na šestih hektarjih. Štiričlanska družina je v celoti odvisna od sadjarsko-vinogradniške pridelave.
„Tako snemalcem kot novinarjem sem v teh dneh večkrat povedal, da bi si končno enkrat želel, da bi na kmetijo oz. v naše nasade prišli ob nekem lepem dogodku. Zadnja leta pa se srečujemo samo ob naravnih nesrečah. Marsikdo pravi, da jamramo. To ni nobeno jamranje, če nezgoda je, ne moremo biti veseli. Treba bo delati naprej in sprejemati ukrepe, obdržati to, kar bo ostalo,« je povedal sadjar Milan Breg.
Slika je žalostna, ostalo je največ pet odstotkov cvetov
»Slika je zelo žalostna, mislim, če je ostalo od nič do 5 odstotkov cvetov, zagotovo ne lažem. V vinogradih pa so prizadete vse rane sorte oz. polovica vseh trt. Vsako leto vabim ljudi, da si lahko pridejo ogledat naše nasade, tudi poho-dniki hodijo mimo. Radi vidijo, da je nasad poln, ne pa prazen. Naš primarni cilj je, da proizvedemo jabolka in hruške ter tudi grozdje, da smo na trgu. Vsak izpad na trgu prinese nove dodatne probleme.
Kupci odidejo, gredo drugam. Ti	naslednji dnevi. Upajmo, še ved-
moraš, če imaš z nekom pogodbo,	no sem optimist, da bo 15 do 30
pogodbene pridelke tudi zagoto-	odstotkov pridelka še vedno. Tru-
viti. Bomo videli, kaj bodo prinesli	dili se bomo, da bodo vsi plodovi,
ste«s ■ .	X MUS
Stanje po pozebi si je ogledal tudi direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek.
torek • 13. aprila 2021
V središču
Štajerski	7
do osem milijonov evrov
dni zapored, so največ škode povzročile na sadnem drevju, zlasti koščičastem.
marelice, pa tudi jabolka
rečem, da bo izpad ioo-odstoten, glede količine pa 70-odstoten. Še tista jabolka, ki bodo ostala, bodo poškodovana od mraza, zmanjšana bo njihova skladiščna sposobnost, odkupne cene bodo nižje, skratka minus na polni črti, medtem ko se stroški, denimo za škropiva, ne bodo zmanjšali.«
Ni vse tako lepo, kot se sliši: zavarovanje se je podražilo s 500 na 2.200 evrov ...
Pri Toševih svoje sadovnjake vsako leto zavarujejo. »Država premije sofinancira, zato se na prvi pogled zdi, in tako v javnosti prikazujejo tudi politiki, kot da nam sploh ni hudega. Sliši se res lepo, a naj ponazorim s konkretnim primerom. Primerjal sem zavarovalno polico za naše sadovnjake iz leta 2016 in letošnjo. Pred petimi leti je bil naš delež približno 500 evrov po hektarju, delež sofinanciranja premije od države pa 30-odstoten, skupaj je torej zavarovanje zneslo okrog 800 evrov po hektarju. Podobna zavarovalna polica je letos stala že 2.200 evrov, torej skoraj trikrat več kot pred petimi leti; od tega je bil naš delež približno 1.100 evrov po hektarju, država pa je k temu primaknila 55 odstotkov. Politika govori o visokem deležu sofinanciranja, kar je sicer res, a to pri takih premijah ne pomaga veliko. Razumem tudi zavarovalnice, da morajo živeti in zaslužiti, a se premije preveč dvigujejo. Poleg osnovne premije, ki v našem primeru letos za 15,5 hektarja sadovnjakov znaša 17.600 evrov, moramo plačati še
2.000 evrov akontacije dohodnine, zaradi pozebe pa še dodatek za škodni primer v višini 6.000 evrov. Vsega skupaj torej skoraj 26.000 evrov, od katerih smo ob sklenitvi zavarovanja oziroma najkasneje do 15. marca morali poravnati 30 odstotkov, preostanek pa v mesečnih obrokih. Poleg tega smo v zadnjih dneh v boju proti pozebi trikrat škropili z aminokislinami in algami, kar je dodaten strošek, ki nas je stal 2.500 evrov.«
Ne pomoč, ampak lov na točke
Pri Toševih so v preteklosti skušali pozebo preprečiti tako, da so v sadovnjakih zakurili, a ukrep ni dal želenega učinka, saj so z njim temperaturo uspeli dvigniti le za kakšno stopinjo. »Kot najboljša protislanska zaščita velja oroše-vanje, ki pa je zelo drago, poleg tega pridobivanje dovoljenj zaradi birokratskih postopkov zelo dolgo
Potrebujejo lažjo pot do oroševalnih sistemov, ne pomoči
Sadjarji ne morejo živeti od pomoči države in zavarovalnice, je prepričan sadjar Tomaž Toš: »To ni dolgoročna rešitev, ampak zgolj socialna pomoč, da ne propadeš kot pridelovalec. Kar mi potrebujemo, je lažja pot do postavitve in sofinanciranja oroše-valnih sistemov ter drugih sredstev v boju proti pozebi. Ne glede na to, kako nekateri prikazujejo situacijo, si noben kmet ali sadjar z zavarovalnino, pomočjo in subvencijami ne kupi apartmaja na morju ali novega avtomobila, ampak vse vloži v svojo kmetijo, da lahko na njej pridela slovensko hrano.«
Foto: Sadjarstvo Toš
Pozeba z izrazito nizkimi temperaturami je najueč škode povzročila sadjarjem.
traja. Kolega sadjar, ki je šel v sistem oroševanja, je postopke začel že leta 2016 in jih zaključil šele pred kratkim. Težava je tudi v tem, da ta sistem zahteva veliko vode, ki pa je povsod ni v neomejenih količinah. Mali in srednji sadjarji si sistema oroševanja ne moremo privoščiti z lastnimi sredstvi, zato so edina rešitev razpisi.«
Lani so se prijavili na namenski razpis za prilagajanje na podnebne spremembe, v katerem je bilo mogoče dobiti do 90-odstotno sofinanciranje investicije v oroševa-nje. »Pred mesecem dni smo izve-
Foto: Radio Ptuj
deli, da nismo dosegli dovolj točk, zmanjkali sta nam dve, od skoraj 150 prijav pa jih je denar dobilo le dobrih 20, torej so sredstva ostala neporabljena. Zadnja tri, štiri leta opažam, da so kmetijski razpisi bolj kot dejanska želja po pomoči neki dejavnosti postali lov na točke. Problem pa je v tem, da vsaka točka nekaj stane: tako dobiš točko za vodni zbiralnik, za namakalni sistem, za saditev starih sort jablan, orehov, malin ..., za vse to potrebuješ denar, ki pa ga sadjarji nimamo.«
Senka Dreu
izguba trga ..."
prejšnjem tednu je prizadela vse jablane, hruške in breskve, je povedal šk ter vinogradov največjega sadjarja v MO Ptuj, sadjarsko-vinogradni-in hruške (8.000 dreves) rastejo na sedmih hektarjih, trta (16.000 trsov)
kolikor jih bo ostalo, kakovostni,	Kaj bo država rekla glede letošnje
da jih bomo lahko prodali kot na-	pozebe, še ne vemo. Tudi z njo že
mizno sadje. To je edina rešitev, da	imamo čudne izkušnje, obljublja se
bomo vsaj delno pokrili stroške,	veliko, na koncu pa dobi zelo malo
Foto: Črtomir Goznik
Milan Breg, največji sadjar u MO Ptuj: „Nihče na razume naše stiske, smo čisti kmetovalci, pousem oduisni od tega, kar pridelamo. Stanje u sadovnjaku je katastrofalno: ostalo je od nič do pet odstotkov cuetou."
glede na vložek v eno sadjarsko kmetijo, koliko je dela, stroškov po hektarju," je še pojasnil Breg.
Na njihovi kmetiji, če je vse normalno in ni naravnih nesreč, povprečno letno pridelajo med 50 in 60 ton hrušk ter 100 ton jabolk. Za hruške je največji kupec Fructal, jabolka pa prodajo KZ Ptuj, podjetju Pitus, šolam, vrtcem, tudi Javnim službam Ptuj. Nekaj pridelka pa ostane tudi za domačo predelavo, za pripravo sokov, žganja, kisa. Glavni kupec za grozdje pa je Ptujska klet.
Velika škoda na hruškah, jablanah in tudi v vinogradih
Direktor KGZ Ptuj Andrej Reber-nišek je ob ogledu Bregovih sadovnjakov povedal, da smo znova priča eni od močnejših pozeb po letu 2016. Temperature so padle pod minus šest stopinj, vdor polarnega
zraka je povzročil izjemno škodo na sadnih vrstah ne glede na lego, pozicijo. „Pri hruškah je poškodo-vanost cvetnih brstov od 80 do skoraj 100 odstotkov, pri jablanah ravno toliko, razen pri tistih, ki še niso toliko v fazi cvetenja, kjer se ta poškodovanost giblje med 70 in 80 odstotkov. Ocenjujemo pa, da
tudi pri cvetovih, ki so ostali, lahko pričakujemo deformacijo plodov, tako da smo ponovno priča eni veliki škodi v sadjarstvu. Žal tudi pri vinogradništvu ugotavljamo izpad, četudi smo po prvih ocenah mislili, da ni tako hudo. Po temeljitih pregledih posameznih parcel pa ugotavljamo, zlasti pri sortah rumeni
muškat, modra frankinja, pino, tudi šardone je med njimi, ki nekoliko zgodnje odganjajo, poškodovanost brstov tudi do 50 odstotkov. Tudi pri teh sortah bo izpad pridelka 30 do 40 odstotkov," je stanje po pozebi v sadovnjakih in vinogradih predstavil Andrej Rebernišek.
MG
Zavarovanje ne pokriva vseh stroškov izgube pridelka
Leto 2021 bo ponovno eno težjih za sadjarje in tudi vinogradnike, saj bo bera marelic, češenj, sliv, hrušk in jabolk zelo slaba. Slabša bo tudi kakovost. Ne gre samo za izpad dohodka, gre tudi za to, kako obstati na tržišču. Stanje v sadjarstvu in tudi v vinogradništvu seje poslabšalo že zaradi epidemije same. Ostanki vina v kleteh so zelo veliki, novega letnika ne bo, ljudje pa živijo od dohodka. Stanje je zelo problematično. Upajo, da bo država prizadetim sadjarjem in vinogradnikom pomagala z interventnim zakonom. Kmetje sicer svoje pridelke lahko zavarujejo, vendar je žal tudi zavarovanje iz leta v leto dražje, čeprav država vlaga v ta segment. Dejstvo je namreč, da zavarovanje nikoli ne pokrije vseh stroškov kritja izgube pridelka.
Foto: Črtomir Goznik
Prizadetim sadjarjem v tem trenutku ne preostane drugega, kot da počakajo, da se bo videlo, katera sredstva bo smiselno uporabiti za krepitev poškodovanih rastlin.
8 Štajerski
Politika
torek • 13. aprila 2021
Ptuj • Predlog za razrešitev nadzornikov odprl številne dileme
Kdo sploh lahko razreši nadzorni odbor?
Predlog za razrešitev nadzornega odbora Mestne občine Ptuj, ki gaje podal svetnik Milan Klemene, je sprožil veliko dilem. Med drugim tudi, kdo sploh je pristojen za razreševanje nadzornikov. Vodstvo občine je to preverilo na ministrstvu za javno upravo, kije zavzelo stališče, da v tem konkretnem primeru niso izpolnjeni razlogi za razrešitev. Pa tudi, če bi bili, bi moral o razrešitvi enega ali več članov najprej odločati nadzorni odbor sam. Klemene pa se sprašuje: „Kdo torej nadzira nadzornike, ali to pomeni, da lahko počnejo, kar želijo, čeprav niso bili voljeni, pač pa imenovani?"
ŽUPANJA MESTNI SVET
NADZORNI ODBOR VOLILNA KOMISIJA
OBČINSKA UPRAVA
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
POROČNA DVORANA §
POSLANSKA PISARNA
Po razlagi ministrstva za javno upravo je le nekaj razlogov, zaradi katerih se lahko nadzornike razreši.
Foto: CG
Ker se je Klemencu zdelo nesprejemljivo, da je končno poročilo nadzornega odbora v zvezi s pregledom poslovanja Mestnega gledališča Ptuj označeno kot tajno, je predlagal razrešitev nadzornega odbora. Prepričan je, da so nekateri člani, predvsem pa predsednica Maja Majnik Berghaus, prekoračili svoja pooblastila. Na sami seji mestnega sveta sicer ni naletel na posluh preostalih svetniških kolegov, županja MO Ptuj Nuška Gajšek pa se je odločila zadeve preveriti na Ministrstvu za javno upravo. Nanje je konec marca naslovila vprašanje o morebitnih razlogih in načinu razreševanja nadzornikov.
Na ministrstvu so zavzeli stališče, da je trajanje mandata eden od pomembnih znakov samostojnosti in neodvisnosti nadzornega odbora: „Nadzorni odbor je pri svojem delu samostojen, enako kot to velja za župana in občinski svet. Zato se glede razrešitve člana nadzornega odbora uporabljajo enaka pravila, ki veljajo za člane občinskega sveta ali župana."
Nadalje so pojasnili, da so razlogi za razrešitev lahko: izguba volilne pravice, opravljanje funkcije, ki je nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega odbora, trajna nezmožnost opravljanja funkcije ali nepogojna zaporna kazen, daljša od šest mesecev. V tem primeru razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. „Mestni svet predloga za razre-
šitev člana ali več članov nadzornega odbora ne more obravnavati ali o njem odločati na podlagi predloga posameznega člana mestnega sveta." Tudi če bi bili izpolnjeni navedeni pogoji, bi o tem najprej moral odločati nadzorni odbor, šele na njegov predlog pa mestni svet. Nadzorni svet bi lahko predlagal razrešitev enega ali več članov nadzornega odbora, a le tistih, za katere bi bil izpolnjen kateri od navedenih pogojev.
Maja Majnik Bergahus: »Ne vidim razlogov za razrešitev«
Z razlago ministrstva, ki sloni na določbah Zakona o lokalni samoupravi, je predsednica nadzornega odbora mestne občine Ptuj Maja Majnik Bergahus zadovoljna. Prepričana je, da razlogov za razrešitev sploh ni. Nadzorni odbor je sicer na izredni seji sklenil, da se na podlagi vložene zahteve Klemenca za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z nadzorom Mestnega gledališča Ptuj posreduje vsa dokumentacija o opravljenem nadzoru. To pa še ne pomeni, da jo bo tudi prejel.
Razkritje informacij v rokah direktorja občinske uprave
„Končna odločitev o posredovanju dokumentacije je v pristojnosti Mestne občine Ptuj oz.
direktorja uprave Mestne občine Ptuj," je pojasnila Majnik Bergha-usova. Prav direktor uprave MO Ptuj Alen Jevtovič, ki je tudi vodja kabineta županje, je namreč pristojen za posredovanje informacij javnega značaja. Tudi to se zdi Klemencu čudno. „Zakaj mora o tem zdaj odločati direktor občinske uprave, ko pa je nadzorni odbor sprejel odločitev, da se dovoli vpogled v dokumentacijo. Zakaj skrivanje, ali ne bi moralo biti vsem v interesu, da so zadeve transparentne? Čakam odločitev Jevtoviča, ali se mi bo posredova-
la dokumentacija o nadzoru v gledališču, se mi pa to zdi neverjetno. Vsemu temu bi se lahko izognili, če bi nadzorni odbor svoje ugotovitve posredoval Računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Ti bi morali odločiti o tem, kako resne so ugotovljene nepravilnosti. Dejstvo pa je, da gre v tem primeru za politično odločitev nekaterih posameznikov, da se zadeve pomete pod preprogo," je prepričan Klemenc. Pri tem izpostavlja še eno pomembno vprašanje: kdo torej po zakonu sploh nadzira nadzornike.
Kdo nadzira nadzornike?
„Zmeraj obstaja sum, da tudi nadzorniki morda delajo netran-sparentno ali nezakonito. Po mojem je ta določba zakona o lokalni samoupravi ustavno sporna. Nadzornikov ne moreš odstaviti ali poklicati na odgovornost, čeprav so le imenovani in ne voljeni kot župani in svetniki. Pravno službo MO Ptuj sem zaprosil za mnenje v zvezi z razrešitvijo nadzornikov in sami so predlagali postopek, ki pa očitno ni pravilen," zatrjuje Klemenc. Kljub
razlagi pristojnega ministrstva o načinu in razlogih za razrešitev članov nadzornega odbora pravi, da bo vztrajal pri svojih zahtevah. Prepričan je, da mora mestni svet razpravljati o ugotovitvah nadzornikov, ki so zapisane v dokončnem poročilu o pregledu poslovanja v ptujskem gledališču ter preveriti, ali so se držali postavljenih rokov za odpravo nepravilnosti. Prvo poročilo je bilo svetnikom posredovano, Klemenc pričakuje in zahteva, da bo na njihovih mizah v kratkem tudi dokončno poročilo.
Dženana Kmetec
Ptuj • Sprememba delovanja Kamre
Nekatere občine problem brezdomstva ignorirajo
Z novim letom seje sistem delovanja programa Kamra, kije namenjen brezdomnim osebam, povsem spremenil. Dotlej so tam bili uporabniki iz celotnega Spodnjega Podravja, ker pa občine niso bile pripravljene sofinancirati programa, seje tudi Mestna občina Ptuj odločila, da poskrbi le za svoje občane. Ta sprememba je seveda pomenila velik udaree za uporabnike iz drugih občin.
Kamra na Zadružnem trgu 14 je svoja vrata odprla avgusta 2018. Izvajali so obliko dnevne pomoči in podpore ter sočasno omogočali možnost namestitve desetim brezdomnim uporabnikom. Zraven ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je
glavnino sredstev za izvedbo programa Kamra prispevala Mestna občina Ptuj, ostale posluha, da bi ga sofinancirale niso pokazale. Tudi po več sestankih na to temo skupnega jezika niso našli, zato se je ptujska občina odločila za „varčevalni" ukrep in spremembo kon-
cepta dela. Program je od novega leta naprej namenjen le brezdomnim osebam iz Ptuja.
Sprejeto odločitev so podprli tudi v upravnem odboru društva Ars Vitae, ki izvaja program Kamra. Iz odprtega tipa zavetišča in dnevnega centra se je Kamra preobliko-
Še upajo, da bodo pomagale druge občine
Brezdomstvo še zdaleč ni le problem Ptuja. Narašča tudi v drugih občinah Spodnjega Podravja. V društvu Ars vitae iz izkušenj svojih uporabnikov ugotavljajo, da v marsikateri občini ni zagotovljene pomoči in podpore brezdomnim občanom. Zato še vedno upajo, da bodo našli rešitev za sodelovanje.
Ena opeija je, da v občinskih blagajnah zagotovijo vsaj sredstva za krizne namestitve. Gre za enomesečno obdobje, v katerem bi si uporabniki uredili vsaj osnovne praviee.
Težave uporabnikov Kamre so pogosto posledica socialne stiske, izgube službe, deložacij.
vala v nastanitveno stanovanjsko podporo z individualizirano psiho-socialno pomočjo. Njihov namen je ostal nespremenjen: pomagati brezdomnim na poti do samostojnega življenja.
„Znotraj programa Kamra še naprej omogočamo podporo brezdomnim osebam, s spremembo, da omogočamo petim brezdomnim osebam dlje trajajočo nastanitev in dve krizni namestitvi do enega meseca. Vsem dosedanjim in novim uporabnikom še naprej omogočamo individualizirano psi-hosocialno pomoč s krizno pomoč-
jo (skrb za osebno higieno, pripravo obroka, obleko in obutev). S spremembo smo uporabnikom omejili dnevno druženje, a smo v prejšnjem letu zaradi razmer uporabnike med sabo povezali skozi njihovo podporno mrežo in na tem bomo gradili tudi nadalje," pojasnjuje Gregor Hrnčič, strokovni vodja programa Kamra.
Kako poteka delo v času epidemije
Način njihovega dela pa je spremenila tudi epidemija. Dnevni center namreč ne deluje. „Uporabniki,
ki potrebujejo individualizirano psihosocialno podporo in krizno pomoč, nas najdejo na že znanem naslovu in se po možnosti predhodno najavijo za termin. Prav tako smo na voljo uporabnikom po telefonu," še doda Hrnčič.
Potrebe po namestitvi se konstantno spreminjajo. Srečujejo se s številnimi težkimi zgodbami, ki so posledica socialne stiske, izgube službe, deložacij ... Trenutno so njihove namestitvene kapacitete zapolnjene, kar se tiče kriznih namestitev, pa so zmeraj pripravljeni pomagati in sprejeti pomoči potrebne.
Zelo jih veseli ugotovitev, da so v zadnjih nekaj letih, odkar delujejo, pomagali številnim uporabnikom na poti do novega življenja. „Naši bivši uporabniki so se v večini postavili na noge. Pridobili so svoje stanovanje, dobili službo, začeli na novo v novi sredini in v novi družbi. Se nam pa z veseljem javijo in tako negujejo stik z nami in neke vrste socialno mrežo," še pove Hrnčič.
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 13. aprila 2021
Kmetijstvo in podeželje
Štajerski	9
Podravje • Ptičja gripa in afriška kuga
Veterinarji usposobljeni, rejci še ne
Medtem ko afriška prašičja gripa že nekaj časa vztrajno, a doslej še neuspešno trka na slovenska vrata, je ta vstop že uspel ptičji gripi, saj so primere poginulih živali našli na območju od Obale do Ljubljane. Na srečo za zdaj le pri prosto-živečih pticah, ne pa tudi pri domači perutnini.
V Sloveniji je bil zadnji pozitivni primer ptičje gripe ugotovljen decembra lani pri labodu grbcu; od takrat so v veljavi obvezni preventivni ukrepi. Perutnino in ptice v ujetništvu je dovoljeno rediti v ograjenem prostoru na prostem, vendar mora biti živalim preprečen dostop do vodnih površin, do katerih dostopajo vodne ptice, krmiti in napajati pa jih je treba v zaprtih prostorih. Kadar to ni izvedljivo, morajo biti živali nastanjene v zaprtih prostorih oziroma tako, da nimajo stika s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.
Kot rečeno, pa v Sloveniji še nismo zaznali primera afriške prašičje kuge (APK), močno nalezljive virusne bolezni domačih in divjih prašičev, ki sicer ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi, a je za prašiče smrtonosna. Proti njej za zdaj še ni cepiva, rejcem pa lahko povzroči resne socialno-ekonomske posledice. Ker se nam bolezen vztrajno bliža tako s severa kot vzhoda, njeno širjenje, nazadnje denimo tudi iz Srbije, predstavlja vse večje tveganje za slovenske domače in divje prašiče.
Foto: Arhiv Svet24
Na eni od ruskih perutninskih farm so pred kratkim odkrili prvi prenos ptičje gripe na ljudi, ki pa niso zboleli. Strokovnjaki kljub temu svetujejo previdnost pri stiku s prostoživečimi pticami.
Visoka stopnja ogroženosti za vso državo
»S sprejemom nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa APK v populacijo divjih prašičev, in posledično v reje domačih prašičev bomo lahko zmanjšali posledice za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem. Za vso državo je določena visoka stopnja ogroženosti, ki v praksi pomeni prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostne ukrepe v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi primerki. »Vsak sum, da se je pojavila APK, morata tako imetnik živali kot lovec nemudoma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji,« pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin (Uprava), kjer so prepričani, da so veterinarji o obeh boleznih dobro poučeni in za njihovo prepoznavanje usposobljeni, da pa bo več dela treba posvetiti še rejcem.
Rejci ukrepe bolj upoštevajo pozimi
V okviru ozaveščanja glede afriške prašičje kuge so na Upravi pripravili zgibanke, letake z osnovnimi informacijami o bolezni in preventivnih ukrepih, informacije pa so dostopne tudi na njihovi spletni strani.
Glede na izbruhe aviarne influence (AI) pri prostoživečih pticah in perutnini v Evropi so lani decembra ponatisnili gradivo iz prejšnjih sezon in ga razdelili med veterinarske organizacije, da z njimi ozavešča-jo imetnike živali. »Uradni veterinarji inšpekcije izvajajo nadzore nad upoštevanjem pravil v zvezi z aviarno influenco predvsem v rejah, ki predstavljajo večje tveganje, to so reje v bližini voda, kjer se zadržujejo divje vodne ptice, ter v večjih rejah perutnine in njihovi okolici. Rejci so se lažje držali ukrepov predvsem v času, ko so bile zunanje temperature nizke. Sedaj so predvsem nadzorovani glede načina krmljenja in napajanja perutnine,« še dodajajo na Upravi.
Senka Dreu
Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik , za iOS in Android naprave !
Slovenija • Kmetijstvu zmanjšan kos kolača iz načrta za okrevanje
Preveč želja za premalo denarja
Od začetnih predlogov in zahtev za okoli 400 milijonov evrov sredstev, ki bi omogočila prilagoditev slovenskega kmetijstva novim razmeram in zahtevam, je bilo še pred kratkim predvidenih le okoli 76 milijonov evrov, z najnovejšimi spremembami pa so bila sredstva za nujne ukrepe v kmetijstvu na samo še 38 milijonov evrov.
Na skrb vzbujajoč nizek delež, ki je v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) namenjen kmetijstvu, so pred dnevi opozorili v Slovenski ljudski stranki. Kot so zapisali v javnem pismu, obžalujejo tako podcenjujoč odnos do izjemno pomembnega vzpostavljanja pogojev za povečanje samooskrbe s hrano, in to v času, ko zaradi morebitnih popolnih zapor meja postaja hrana poleg zdravil strateško najpomembnejša dobrina.
Bomo Slovenci lačni?
»Zato pričakujemo, da bodo v nadaljnjih usklajevanjih in prerazporeditvah tako v okviru Načrta za okrevanje in odpornost kot tudi iz drugih virov dobili projekti za povečanje samooskrbe s hrano in ohranitev obdelanega in poseljenega podeželja bistveno večjo težo kot doslej, sicer se lahko zgodi, da bomo Slovenci lačni,« so zapisali v javnem pozivu, mi pa smo se za odgovore obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zanimalo nas je, kaj dejansko pomenijo navedene številke in kako daleč je sploh delitev sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost po posameznih področjih, na ministrstvu pa so nam potrdili, da so ob začetku priprave NOO avgusta lani skupaj s ključnimi organizacijami pripravili predlog projektov v višini zgoraj omenjenih skoraj 400 milijonov evrov.
o*


Foto: SD in Arhiv M24
Od predlaganih 400 milijonov evrov jih bo slovensko kmetijstvo iz Načrta za okrevanje in odpornost dobilo samo še dobrih 38, kar je po mnenju mnogih premalo za povečanje samooskrbe s hrano ter ohranitev obdelanega in poseljenega podeželja.
Znižanja po vseh resorjih
»Podobno so potrebe identificirali tudi ostali vključeni resorji. Ker so bistveno presegale okvir razpoložljivih 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil, ki so Sloveniji na voljo v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, smo v skladu z navodili vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter upoštevajoč vladna izhodišča zmanjšali nabor projektov in upo-
Birokracije ne bo manj, ampak več
V SLS, ki ima svojo volilno bazo na podeželju, nasprotujejo predlogu zakona o kmetijstvu, kije v parlamentarni obravnavi, saj med drugim prinaša določbo, po kateri ob cestah kmetom ne bo več dovoljena prodaja kmetijskih pridelkov.
Prepričani so tudi, da novi zakon ne prinaša zmanjševanja birokracije, kot so napovedali njegovi snovalci, pač pa se bo ta celo bistveno povečala. Namesto zaščite kmetov naj bi zakon kmete na številnih področjih nepotrebno omejeval, kar bo še zmanjšalo interes mladih za kmetovanje, zato pričakujejo, da se ga bo v postopku sprejemanja v parlamentu bistveno izboljšalo ali pa zavrnilo.
števali dodeljeno kvoto sredstev, ki je znašala 76,4 milijona evrov. Nato pa je bil v sklepni fazi priprave omenjenega načrta marca letos na vladi dogovorjen končni razrez sredstev, v okviru katerega bo kmetijskemu resorju dodeljenih 38,7 milijona evrov.«
Da so bila sredstva znižana tudi drugim resorjem, dodajajo, vsebina načrta pa da je usklajena z Evropsko komisijo. »Ker so izzivi številni, zahtevni in večplastni, hkrati pa so sredstva omejena, je bilo zavzeto stališče, da se preveri možne komplementarne vire financiranja: na primer sredstva kohezijske politike, skupne kmetijske politike (SKP) in integralnega proračuna.«
Na ministrstvu zadovoljni z izplenom
Kot navajajo na kmetijskem ministrstvu, so na področju SKP možnosti financiranja vključenih projektov preverili tudi s tega vidika in ugotovili, da je za določene projekte možno zagotoviti vir financiranja iz dveh naslovov. Prvi je v okviru podaljšanega Programa razvoja podeželja 2014-2020 in do-
datnih 73 milijonov evrov peko instrumenta za okrevanje in odpornost, drugi pa v okviru prihodnjega strateškega načrta 2023-2027, ki bo omogočal črpanje sredstev skupne kmetijske politike po letu 2023. Tisti projekti, za katere ni bilo mogoče zagotoviti tega alternativnega financiranja, pa ostajajo del načrta za okrevanje in odpornost.«
Prepričani so, da so bili na pogajanjih zelo uspešni, saj so »spravili skozi« strukturne in ambiciozne projekte, ki izrazito podpirajo pametni, zeleni in digitalni prehod. »Ohranili smo izredno močan projekt digitalizacije v kmetijstvu, prehrani in gozdarstvu, za katerega je namenjenih 28,3 milijona evrov, projekt Inštituta za hrano, ki je težek 5,3 milijona evrov, in projekt Centra za drevesničarstvo, seme-narstvo in varstvo gozdov v višini 5,1 milijona evrov. Ob tem bi radi poudarili, da neuvrščeni projekti ne bodo pozabljeni, saj jih bomo smiselno umestili v aktualni ali bodoči okvir Skupne kmetijske politike. Torej teh projektov nikakor ne izgubljamo, le spreminjamo njihov vir financiranja.«
Senka Dreu
Cirkulane • Zaključni račun 2020
Četrt milijona evrov presežka
Občina Cirkulane je v minulem letu gospodarila 12,7 milijona evrov prihodkov, odhodki so bili nekoliko nižji, tako da so 250.000 evrov iz lanskega prenesli v letošnje proračunsko leto.
Za investicije so namenili okoli milijon evrov, v glavnem je šlo za novogradnje ali obnove prometne infrastrukture. Pol milijona evrov so zagotovili za pokrivanje stroškov v zvezi s šolskimi prevozi, subvencioniranje cen vrtca in dodatnih programov v osnovni šoli, šolske prehrane, stanarin, plačila oskrbnin za starejše in invalide ter druge transferje posameznikom ali gospodinjstvom. Za stroške dela zaposlenih v občinski upravi se je namenilo okoli 240.000 evrov. 186.000 evrov so znašali stroški vzdrževanja občinskih cest, 881.000 evrov pa obnove in novogradnje lokalnih prometnic.
MZ
mm
Sredstva, ki so konec leta 2020 ostala na računu občine Cirkulane, bodo namenili za
Foto: MZ
letošnje investicije.
10 Štajerski
Podravje
torek • 13. aprila 2021
Sv. Trojica • Dolg občine 1,35 milijona evrov
Zadnji bo poplačan kredit iz Frasovih časov
Iz trojiškega zaključnega računa, ki so ga na zadnji seji svetniki potrdili, je razvidno, koliko ima občina najetih bančnih kreditov, lizingov in posojil po 23. členu zakona o financiranju občin.
Foto: SD
Za poplačilo usek kreditov in lizingov je trojiška občina dolžna še 1,35 milijona evrov.
Dolg do bank in lizingodajalcev je konec lanskega leta znašal nekaj manj kot 1,136.000 evrov, do ministrstva za gospodarstvo pa dobrih 210.000 evrov, torej skupaj skoraj 1,35 milijona evrov. Pri nepovratnih sredstvih po zakonu o financiranju občin gre sicer za brezobrestne kredite, ki se ne štejejo v kvoto zadolževanja.
Vseh dolgoročnih posojil skupaj imajo v Sveti Trojici deset. Skoraj 800.000 evrov morajo še odplačati kreditov za projekte iz mandata prejšnjega župana Darka Frasa. Med njimi je dobrih 160.000 evrov za širitev osnovne šole in vrtca z dograditvijo telovadnice, zunanjim igriščem in parkiriščem, 90.000 evrov za izgradnjo vodovoda Zgornji Porčič-Sveta Trojica in kanalizacije v Svet Trojici, nekaj manj kot 133.000 za trojiško čistilno napravo, dobrih 407.000 evrov pa še za poplačilo enega od bančnih kreditov z namenom znižanja stroškov. Slednji dolg velja za najvišjega, ki ga ima trenutno občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki bo obenem tudi najkasneje poplačan, in sicer leta 2033. Slabih 15.000 evrov bo treba še odšteti za finančni lizing za nakup kombiniranega vozila in 330.000 evrov kredita za občinske investicije; oboje je občinska uprava najela pod vodstvom sedanjega župana Davida Klobase.
Nekaj manj kot 73.000 evrov mora občina plačati še za modernizacijo ceste Brengova-Zibote oziroma tako imenovano Železnico, dobrih 100.000 evrov je dolžna za obnovo ceste in pločnika skozi naselje Gočova, 39.000 evrov pa za ureditev infrastrukture Zgornja Senarska-Vas.
Podravje • Težave tudi s prodajo krompirja
Polna krompirjeva skladišča
Finančne injekcije za blažitev posledic epidemije so pridelovalce krompirja doslej povsem zaobšle, zato zdaj kličejo na pomoč.
Foto: MZ
Skladišča krompirja so zaradi epidemije in onemogočenih prodajnih poti še vedno polna.
Ob lanskem izbruhu novega koronavirusa in napovedane krize v preskrbi s hrano so tako pridelovalci krompirja kot vrtičkarji posadili več tega užitnega gomolja, ki velja za četrto najpomembnejšo kulturno rastlino po količini pridelane hrane na svetu. Pridelka je bilo zato veliko, prodaja pa vso sezono bistveno slabša. Šole, vrtci in zavodi so bili večino časa zaprti, prav tako gostinski obrati in hoteli, kar pomeni, da so bile številne prodajne poti onemogočene, skladišča krompirja pa še vedno polna. Visoke pridelke so beležili tudi drugod po Evropi, zato se je na našem trgu znašlo veliko uvoženega krompirja iz Francije, pojavlja pa se že tudi novi krompir iz Egipta.
Na težave s prodajo krompirja so na kmetijsko gozdarski zbornici z dopisom opozorili kmetijsko ministrstvo. Prvega aprila so se tudi sestali ter pristojne pozvali k iskanju rešitev za pridelovalce krompirja in zagotovitvi ustrezne finančne pomoči na podlagi zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19.
SD
Ptuj • Nadaljevanje zgodbe o Turniščah
Z roko v roki gospodarska in kreativna dejavnost
V pogovoru z arhitektom in urbanistom Marjanom Berličem smo predstavili možnosti za umeščanje Športno-rehabilitacijskega centra za konje v turniški kompleks. Danes zgodbo o turniškem konju, konjereji v sklopu kmetijskega izobraževanja in drugih možnostih umeščanja gospodarskih dejavnosti ter s tem oživljanja turniškega prostora nadaljujemo.
„Osebno ocenjujem, da veliko te izjemne dediščine propada zaradi napačnega pojmovanja o namenski rabi teh objektov. Velika večina gradov in dvorcev je bila namreč grajena tako, da so v njih službovali in hkrati živeli najpomembnejši predstavniki politične in gospodarske moči. Res je, da se skozi zgodovino oblika vladanja in gospodarjenja spreminja. Nikoli pa mi ni bilo jasno, zakaj je bilo treba spreminjati obstoječe dejavnosti v teh objektih v muzejsko. Da ne bom napačno razumljen, želim poudariti, da se še kako zavedam, kako je raziskovanje, ohranjanje in prezentacija kulturne dediščine slehernega naroda prav tako pomembna, kot so politika, diplomacija in gospodarstvo. Izhajajoč iz tega prepričanja smo v preteklosti zasnovali projektno idejo, ki bi povrnila upravno, gospodarsko in izobraževalno dejavnost v gradu na Turniščah. Izgradnja avtoceste in z bližina letališča v Slivnici pri Mariboru, relativno visoka brezposelnost v Spodnjem Podravju in velik potencial delovne sile v sosednji Hrvaški nudijo zelo ugodne pogoje za privabljanje večjih mednarodnih investitorjev," je prepričan Štefan
Za to pa bi bilo treba v kompleks Turnišč preseliti vse podporne institucije za pospeševanje podjetništva: OOZ Ptuj, izpostavo Štajerske gospodarske zbornice, Šolski center Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Zavod RS za zaposlovanje, Kom-petenčni center za mikro, mala in srednja podjetja ter Javne službe Ptuj. „Vse te institucije bi lahko uspešno izvajale številne naloge za pospeševanje podjetništva in ob tem še skrbele za ohranjanje tistega dela turniškega kompleksa, ki je varovan z vidika kulturne in naravne dediščine," je svoj pogled na urejanje kompleksa dopolnil Čelan in dodal, da so se v času njegovega županovanja urejanja Turnišča lotili tako, da so najprej pridobili lastnino nad kompleksom. Te postopke so spremljale številne borbe med kulturnovarstveno stroko in lokalno skupnostjo.
Foto: Črtomir Goznik
Katja Panikvar: „Konjereja je velik razvojni potencial."
Konjereja z zunanjim izvajalcem
Za usodo turniškega konja oz. konjereje smo se zanimali tudi pri ravnateljici Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Darji Harb, ki pa je povedala, da konjereja v sklopu posestva šole poteka preko pogodbe z zunanjim izvajalcem. Pogodbenica je Katja Panikvar, ki ima v hlevu trenutno 12 odraslih konj, štiri žrebeta in dva ponija. „V bistvu gre za fizično pogodbo o najemu. Sodelovanje poteka v okviru predmeta konjereja, ki ga imajo v okviru kmetijsko izobraževalnih vsebin, programih Gospodar na podeželju in Kmetijsko-podjetni-ški tehnik. Gre za strokovni modul Oskrba konj, učenje jahanja. Tisti, ki želijo, lahko opravijo licenco za jahača 1 in jahača 2. Tisti pa, ki tega ne želijo, imajo samo obvezni del. V tem trenutku delam s štirimi dekleti, še trije dijaki pa naj bi prišli. Po uspešno opravljenem izpitu za jahača 1 in jahača 2 dijaki lahko opravljajo kvalifikacijo in se preusmerijo v strokovnega sodelavca za
Muzeja slovenske ustvarjalnosti na Turniščah ne bo
Režiser Samo M. Strelec je želel ob kulturnem oživljanju območja Turnišče v ta kompleks umestiti Muzej ustvarjalnosti Sloveniji (MUS). Ker so konji na turniškem posestvu že dolgo doma, jih je videl tudi v konceptu MUS-a, še posebej po tem, ko je spoznal Milana Sinanoviča, zadnjega trenerja kasačev na Turniščah, kako zavzeto in srčno je pripovedoval zgodbo o turniških konjih. In kje je danes projekt MUS? „Žal seje pri meni vse ustavilo. Z županjo sva bila pred leti v kabinetu predsednika RS Boruta Pahorja in bila je neka mini šansa, da bi ... , potem pa so sporočili, da tega denarja ne morejo zagotoviti itd. Mislim, da bo sedanja vlada nek tak muzej (Muzej slovenskih uspehov - osamosvojitve) naredila nekje drugje, s poudarkom na leto 1991," pravi Samo M. Strelec.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Korošec: „Z uvajanjem konjereje v kurikulum kmetijskega izobraževanja smo želeli spodbuditi razvoj konjereje na Ptujskem."
konjerejo. Šola ima samo še enega konja, gre za starejšo kobilo, ki pa v izobraževalni proces ni več vključena," je povedala Katja Panikvar, ki v konjereji vidi velik razvojni potencial in priložnosti za vse tiste, ki imajo do te dejavnosti veselje. Vse več pa je tudi tistih, ki želijo svoj prosti čas preživeti s konjem in v naravi.
Konjereja, življenjsko vezana na šolo in na turniški prostor
Vlado Korošec, ki je kmetijsko oz. kasneje Biotehniško šolo vodil 25 let, do leta 2015, je povedal, da so ves čas iskali možnosti za večje povezovanje šole z okoljem, za to pa so morali pridobiti šolsko posestvo. Leta 1998 se je začelo tretje življenjsko obdobje šole, ko je pridobila prostor na Turniščah
in 45 ha kmetijskih površin. „Z uvajanjem konjereje v kurikulum kmetijskega izobraževanja smo želeli spodbuditi razvoj konjereje na Ptujskem ter na ta način tudi prispevati k razvoju turizma. Konjerejo smo vpeljevali predvsem zaradi Turnišč in tudi zaradi izobraževalnega procesa. Uvajati smo začeli tudi dopolnilne dejavnosti, ki naj bi pomenile razvoj tega prostora. Zasnovali smo delavnice za predelavo kmetijskih pridelkov in izdelkov. Dosegli smo vse faze od pridelave, predelave pa do trženja, prodaje. To so bile usmeritve, da bi se šola še tesneje povezala s kmetijskim oz. družbenim okoljem," je povedal Korošec, ki si želi, da bi bilo kmetijsko izobraževanje v tem prostoru prepoznavno in da bi kmetijstvo vendarle predstavljalo razvojni potencial.
MG
torek • 13. aprila 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Hajdina • V Hajdošah postavili prvi samopostrežni avtomat
Do lokalnih pridelkov iz Agromata
Na kmetiji Glažar v Hajdošah so v začetku aprila postavili Agromat - hajdoško korpo kmečkih dobrot s slovenskih kmetij. Gre za samopostrežni avtomat, v katerem so na razpolago številne dobrote slovenskih kmetij (domačajajca, mlečni izdelki, domači rezanci, bučno olje, marmelade...). Kupci jih lahko kupijo na enostaven način s pritiskom na gumb.
To je samopostrežni način nakupa, ko izbrani izdelek ali pridelek vzameš, vržeš denar v režo in od-neseš domov. Njegova prednost je med drugim varen dostop do izdelkov brez neposrednega stika. Kot je povedal Roman Glažar, lastnik kmetije in pobudnik projekta, je bilo v času epidemije nekaj več časa za razvijanje idej. Ugotovili so, da v domači občini samooskrbe ni;
večina kmetij pa je zaprla svoja vrata. Ker je povpraševanja po doma pridelanih izdelkih vse več, so prišli na idejo, da bi na kmetiji postavili poseben samopostrežni avtomat. Zgledovali so se po nekaterih slovenskih regijah, kjer so podobni avtomati že zaživeli in so med ljudmi zelo dobro sprejeti. Ker že sicer sodelujejo s številnimi slovenskimi kmetijami, so brez težav pridobili
preverjene in zaupanja vredne dobavitelje. V hajdoško korpo so tako umestili same odlične in nagrajene kmečke dobrote.
S »hajdoško korpo« povezali domače dobrote in pletarstvo
»V nekem trenutku se mi je porodila ideja za ime, in sicer
Nov izziv - mobilni kokošnjak
Letos je na kmetiji Glažar zaživela še ena dejavnost - in sicer prosta reja kokoši nesnic. Sveža domačajajca iz gnezda prestavijo v Agromat in že so na voljo potencialnim kupcem. Na bližnjem zemljišču v Hajdošah so postavili promocijski manjši premični kokošnjak. Med drugim pa že načrtujejo, da bodo do jeseni v lastni izvedbi uredili velik mobilni kokošnjak, ki ga bo možno seliti na različne lokacije.
V Agromatu so na voljo številne dobrote slovenskih kmetij iz celotne Slovenije.
Agromat. K temu pa smo dodali še »hajdoško korpo«. Naša vas je namreč znana po pletarstvu. Nekateri pletarski mojstri še danes ohranjajo to zelo staro obrtno dejavnost. Naša zgodba tako povezuje pletarsko tradicijo vasi in sodobni pristop nakupovanja živil. Če se nekoliko pošalim - »korpo« smo torej že ves čas imeli in sedaj se je pokazal pravi trenutek, da smo jo napolnili s kakovostnimi izdelki,« je povedal Glažar in dodal, da so kupili rabljen avtomat in ga s pomočjo vaških mojstrov (Anton in Andrej Gabrovec) preoblekli v
lično leseno hiško, ki si jo je zamislil sam. Prav tako so skrbno uredili okolico in nastal je prav prijeten kotiček. Pri sami realizaciji projekta sta sodelovala tudi oba sinova, ki sta v večji meri prevzela skrb za Ag-romat in njegovo pestro ponudbo.
Za kupce tudi posebna tablica želja
Ob samem avtomatu je nameščena tudi tablica želja, na katero lahko obiskovalci zapišejo, katere produkte morebiti še pogrešajo. Ponudba se bo namreč sproti spre-
minjala in dopolnjevala, odvisno od povpraševanja po izdelkih ter razpoložljivih svežih surovinah.
V aprilu in maju so kupcem na voljo domača jajca pašne reje kmetije Glažar, mlečni izdelki kmetije Hecl, domače testenine kmetije Lužnik, bučno olje kmetije Sven-šek, marmelade Sadjarstva Ficko in med družine Žumer. Cene izdelkov niso bistveno višje kot na kmetijah, kjer so bile pridelane. Nakup na aparatu je možen z bankovci ter kovanci, aparat pa kovance tudi vrača.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Dijaške organizacije želijo odgovore
Kako na maturo, če je dijak okužen?
Štiri dijaške organizacije so na ministrstvo za izobraževanje naslovile odprto pismo, v katerem pozivajo k pravočasnim odgovorom na odprta vprašanja pri izvedbi obeh matur.
Foto: Sta/M 24
Dijaki dober mesec in pol pred začetkom mature od pristojnega ministrstva terjajo odgovore na številna vprašanja.
Dijaško organizacijo Slovenije, Dijaško skupnost Ljubljana, Dijaško skupnost Maribor in Obalno dijaško skupnost med drugim zanima, kako se bo ravnalo, če bodo nekateri dijaki v času mature prestajali karanteno. Zanima jih, kako se bo ob morebitnem velikem številu okužb zagotovilo ustrezne varnostne ukrepe oz. ali so že izdelani varnostni protokoli, ki bodo možnost okužbe med dijaki zmanjšali na najnižjo možno raven.
Ministrstvo sprašujejo, ali bo za dijake pred maturitetnimi izpiti nujno samotestiranje, kako se bo ravnalo v primeru zmotnega pozitivnega hitrega testa, ki bi lahko pomenil neupravičen izostanek na izpitu zaradi dolgih čakalnih vrst na PCR-test, ter ali lahko pričakujejo dodatne prilagoditve poklicne in splošne mature. Menijo namreč, da so bile prilagoditve, predstavljene decembra, ko nihče od vpletenih ni mogel predvideti dodatnih mesecev šolanja na daljavo, »primerne in zadovoljive, zdaj pa zaradi trenutnega položaja niso več zadostne, še posebej ob more-
bitnem dodatnem podaljševanju zaprtja šol«.
Dijaki opozarjajo, da mora ministrstvo odgovore na omenjena vprašanja zagotoviti čim prej, saj je začetek splošne mature predviden že v začetku maja. Opozarjajo tudi, da so informacije pristojnih delne in nejasne in da so z njimi običajno seznanjeni zadnji trenutek. »Zahtevamo dialog in sodelovanje, predvsem pa čim hitrejše informacije in sprotno reševanje trenutne problematike,« so zapisali.
Matura naj bi se začela 4. maja z esejem
Po začrtanem koledarju bodo dijaki splošno maturo začeli 4. maja, ko bodo pisali esej iz materinščine, poklicno pa 29. maja s pisnim izpitom iz angleščine.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je na četrtkovi konferenci povedala, da datumi opravljanja obeh matur zaenkrat ostajajo nespremenjeni, jih pa je v primeru poslabševanja epidemio-
loške slike mogoče tudi prestaviti.
Državni izpitni center, ki je zadolžen za izvedbo obeh matur, je decembra lani predstavil nekatere prilagoditve, ki bodo veljale zaradi epidemije. Med drugim bo zmanjšan obseg vsebin pri ustnih izpitih, veljal bo tudi t. i. splošni bonus, ki bo nekoliko bolj v pomoč dijakom s šibkejšim znanjem. Ministrica je na četrtkovi novinarski konferenci povedala, da dodatne prilagoditve trenutno niso predvidene.
Sta, Ur
Slovenija, Ptuj • Čiščenje okolja
Več manjših čistilnih akcij
Med 22. marcem (mednarodni dan voda) in 22. aprilom (dan Zemlje) so v Sloveniji potekale številne akcije čiščenja okolja. Zaradi epidemioloških ukrepov le-te potekajo z manjšim številom udeležencev, zato pa jih bo toliko več.
Foto: Črtomir Goznik
Spomladansko čiščenje okolja 2021 poteka v manjših skupinah in bolj individualno. Na fotografiji skupina žena iz Podvincev, ki je očistila okolje cerkve sv. Ožbalta.
Kljub odgovornejšemu odnosu do okolja in akcijam osveščanja o pomenu čistega okolja za zdravo življenje in razvoj sploh je različnih odpadkov v okolju še vedno preveč. V vsakoletnem spomladanskem urejanju okolja pa čistilci odkrijejo tudi več črnih odlagališč. Zelo malo ali skoraj nič odpadkov pa ne naberejo v teh akcijah vsi tisti, ki mesečno čistijo svoja okolja ali okolja pomembnih objektov, kulturnih spomenikov, parke in druge zelene površine. Vsaki mesec druga skupina žena čisti okolje okrog cerkve sv. Ožbalta na Ptuju. V marčevski akciji so Tončka, Malčka, Marica, Kristina in Milica, ki sestavljajo skupino iz Podvincev, nabrale le vrečo odpadkov, in to še največ odpadnega listja. Prepričane so, da bi tako moralo biti povsod, da bi akcije čiščenja okolja morale potekati mesečno, da bi sproti očistili okolje, obenem pa širšo javnost še dosledneje motivirali za urejeno okolje.
MG
12 Štajerski
Izobraževanje in kultura
torek • 13. aprila 2021
Spodnje Podravje • Šolska tekmovanja tudi na daljavo
Je koledar šolskih tekmovanj prenatrpan?
Cankarjevo priznanje, Matemček, Vesela šola, Poliglot, Štefanovo priznanje - to je le nekaj šolskih tekmovanj, ki bodo izvedena v tem tednu. Na šolskem ministrstvu se zavedajo, daje koledar šolskih tekmovanj, ki so ga v letos na novo pripravili, izjemno poln. Zahteval je tudi veliko koordinacije in prilagajanja izvajalcev. »Ker v lanskem letu zaradi epidemije tekmovanj nismo izvedli, smo letos prejeli veliko pritožb in želja, da se ta kljub vsemu omogočijo, zato smo se v koordinacijo aktivno vključili. Pri tem pa je treba poudariti, daje udeležba na tekmovanjih prostovoljna,« so še sporočili z ministrstva za izobraževanje.
Nekateri ravnatelji so v sedanjih razmerah kritični do izvedbe tekmovanj. Pobuda združenja ravnateljic in ravnateljev Slovenije je celo bila, da bi jih morali nemudoma prekiniti. Po besedah predsednika Gregorja Pečana so ta neustrezna in nepravična. Opozoril je, da tekmovanja potekajo z „izrednim tempom", poleg tega pa veliko učencem, ki so zaradi okužbe v oddelku v karanteni, sodelovanje na njih ni omogočeno. Pečan tudi ne razume, zakaj je treba tekmovanja izvajati „s takšno ihto", ob tem pa je pozval, naj se ta praksa nemudoma prekine.
Kot so sporočili iz Zavoda RS za šolstvo, se bodo vsa tekmovanja izvedla po koledarju - bodisi v živo bodisi na daljavo. Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije in večjega števila učencev v karanteni so za nekatera tekmovanja razpisali nadomestne termine. Sodelovanje za učence z odrejeno karanteno pa je mogoče tudi na daljavo.
Silvestra Klemenčič: »Otrokom ne smemo vzeti tekmovanj«
Mnenja ravnateljev glede izvedbe šolskih tekmovanj so zelo različna. Po besedah Helene Ocvirk, ravnateljice OŠ Olge Meglič Ptuj, jih je absolutno preveč. Po njenem mnenju bi se morali učenci v danih razmerah posvetiti rednemu pouku in utrjevanju snovi, kajti primanjkljaji znanja niso zanemarljivi.
Silvestra Klemenčič, ravnateljica OŠ Žetale, je prepričana, da otrokom ne smemo vzeti možnosti sodelovanja na tekmovanjih, predvsem tistim ambicioznim. Njihovi dosežki in osvojena priznanja so jim namreč lahko tudi v pomoč pri odločitvi glede izbire nadaljnje izobraževalne poti. »Na tekmovanjih sodelujejo tisti osnovnošolci, ki jim to ni v obremenitev,« je še dodala Klemenčičeva. Tudi Tatjani Vaupo-tič Zemljič, ravnateljici OŠ Ljudski vrt, se ne zdi prav, da bi otrokom
Samo v tem tednu se bo zvrstilo okoli 15 različnih tekmovanj.
onemogočili udeležbo na tekmovanjih: »Zavedati se moramo, da se lahko na primer devetošolci samo v letošnjem šolskem letu potegujejo za Preglovo priznanje. Tekmo-
vanja so pomembna tudi zato, ker otrokom omogočajo, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti.«
Šolsko ministrstvo je sicer v stalnem stiku z organizatorji tekmo-
vanj, z NIJZ in z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slednje je namreč ključno pri dodeljevanju Zoisovih štipendij, za katere so (po za zdaj
A. -
Foto: CG
veljavni zakonodaji) potrebni tudi izjemni dosežki, med drugimi zlata in srebrna priznanja s šolskih tekmovanj.
Estera Korošec
Ormož • Z razstave izdelkov, ki so nastali na likovni koloniji
(Tudi) mladina nagovarja družbo skozi umetnost
Likovne umetnine, ki v tem spomladanskem času krasijo belo dvorano Grajske pristave v Ormožu, prinašajo raznolika in močna sporočila, kot je mladost prežeta z močnimi in vihravimi občutki sreče, upanja, obupa in naposled kritike. S svojimi deli pa so ormoški osnovnošolci in srednješolci družbi nastavili ogledalo.
Razstavljenih je 40 svežih in povsem raznolikih del, ki vsako zase, kot občutki odraščajočega, prinašajo veliko intenzivnosti, se še igrajo z norčavostjo in že zavzemajo stališče do aktualnega stanja v družbi. Umetnost je pač vedno nudila okno za opozarjanje na probleme v družbi in kritiko, le najbolj pogumni pa so si jo drznili udejanjiti. Dijakinji Nika Novak in
Melisa Habjanič sta s sliko v dveh delih »Ko si v riti« želeli zbuditi nasmeh na obrazih opazovalcev; Ana Čuš se je z mladostniško lahkotnostjo igrala s simboli ljubezni in naklonjenosti. Posebno pozornost na tokratni razstavi pa vzbuja delo gimnazijca Blaža Jurkoviča v črno-beli izvedbi. S svojo umetnino opozarja na ljudi, ki jih zaradi teh ali drugih razlogov ne vidimo. Stvari-
»Pri našem bivanju na tem svetu nas obkrožajo ljudje, ki so kot sence, skoraj nevidni. Mogoče jih ne želimo videti ali se jih zavedati, mogoče pa drugi poskrbijo, da našim očem ostanejo skriti,« je o navdihu za upodobitev mojstrovine povedal Blaž Jurkovič, dijak 4. letnika Gimnazije Ormož, ki je prepričan, da je danes vojaški poklic premalo cenjen. Naslov njegovih del je Usoda in Censored.
tev pa hote ali nehote opazovalca popelje do večne problematike prostega dostopa do informacij, ki lahko usodno vplivajo na življenja ljudi in na celotno družbo.
»Ustvarjam, torej sem«
Dela so nastala na likovni koloniji, ki jo je Gimnazija Ormož organizirala v okviru projekta RaST. Potekala je oktobra lani pri Zidanici Malek pod tematskim naslovom Ustvarjam, torej sem. »Namenjena je bila likovno nadarjenim dijakom, pri ustvarjanju pa so se jim pridružili še učenci okoliških osnovnih šol. Skupaj je v koloniji sodelovalo 15 dijakov iz programov gimnazije in predšolske vzgoje ter 11 učencev iz OŠ Ormož, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Velika Nedelja in OŠ Ivanjkovci,« je povedala Janja Rudolf, mentorica na koloniji. Skupaj z mentorico Jasmino Kuharič sta mladim umetnikom nudili podporo pri ustvarjanju v različnih likovnih tehnikah: od slikanja z akrili, barvnimi tuši, akvarelnimi barvami ter raznimi drugimi kombinacijami. Nekaj nastalih del je tudi risarskih (risanje s svinčnikom), nekaj pa grafičnih (linorezi). Nekateri so ustvarjali na papir, spet drugi na platna. Tako tematski naslov kakor tudi dovoljene tehnike so dijakom ormoške gimnazije in učencem okoliških osnovnih šol nudili ogromno svobode, da izrazijo tisto, kar jih v danem trenutku določa. To pa je njihov pogled na same sebe in na družbo.
Karmen Grnjak
Foto: A C
»Ob izdelovanju sem razmišljala o stvareh, ki jih čutimo v ljubezni. Osebo, ki ljubimo, vidimo, jo okušamo, se je dotikamo ... Te čute sem predstavila z ilustracijami. Dodala sem tudi manjše podrobnosti, ki same čute in organe dopolnjujejo,« je povedala dijakinja 4. letnika predšolske vzgoje na ormoški gimnaziji Anja Čuš, ki je svoj delo naslovila Človeško.
• * t
• •
I	I . %_. \	.	•	•
Avtorici slike Ko si v riti, dijakinji drugega letnika Gimnazije Ormož, sta pripravili sliko iz dveh delov. »Najin cilj je bil upodobiti nekaj novega in zabavnega že na prvi pogled. Skupaj sva prišli do zamisli, da nariševa kravo in Človeka, ki je dobesedno zlezel v njo. Želeli sva predvsem nasmejati ljudi okrog naju,« je pojasnila Novakova.
Tenis
Vse v enem tednu: razhod s trenerjem in finale
Stran 14
Tenis
Sodelovanje, ki je Tamaro že privedlo na rob TOP 50
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
Vrnitev na skupne treninge ... in tekme!
tednik
Tenis
Rola po slavju v Splitu z mešanimi občutki
Stran 15
Rokomet
Zaprtje izkoristili za krpanje poškodovanih igralcev
Stran 15
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouñün íjilztu!
RADIOPTUJ
«a afoietu
www.radio-pluj.si
Po 11 dneh delnega zaprtja države, v katerem so bila prekinjena vsa športna tekmovanja na državni ravni (aktivni so lahko bili le športniki, ki tekmujejo v mednarodni konkurenci), so se športniki z začetkom tega tedna ponovno vrnili k svojemu delu: treniranju in igranju tekem.
To jim je omogočil petkov vladni odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov. Ta v trenutni epidemiološki sliki omogoča nadaljevanje tekmovanj v uradnih tekmovalnih sistemih na državni, evropski in mednarodni ravni, tako za člane, mladince kot kadete. To pomeni, da se v priha-
Pokal Slovenije
Četrtfinalne tekme Pokala Slovenije so bile v prvotni shemi delegirane za sredo, 14. aprila, a v tem terminu zagotovo ne bodo odigrane. NZS bo v kratkem sporočila nove terminski plan, po katerem naj bi se zaključila pokalna sezona 2020/21. Ptujsko Dravo v četrtfinalu čaka domača tekma s Koprom. Preostali pari so Domžale - Maribor, Celje - Kalcer Radomlje in Nafta - Olimpija.
jajočem tednu že nadaljuje tekmovanje v Prvi ligi Telekom Slovenije.
Že v torek, 13. aprila, bosta zaostalo tekmo 27. kroga odigrala Olimpija in Bravo. Ljubljanska prvo-ligaša na lestvici trenutno zasedata 1. (Olimpija, 50 točk) in 6. mesto (Bravo, 34). Zanimivo bo spremljati, kako se bosta ekipi po le enem ali dveh skupnih treningih znašli na igrišču, vloga favorita pa je nedvomno na strani vodilnega moštva lige, ki je zadnji poraz doživelo 29. novembra lani v Domžalah (3:1).
K treningom so se z začetkom tedna vrnili tudi Kidričani, s kratko objavo na družbenem omrežju so izrazili zadovoljstvo ob ponovnem druženju. Teden bo zanje nedvomno zelo zanimiv, saj se bo končal s tekmo 28. kroga, v katerem jih čaka lokalni štajerski derbi z Mariborom. Ta bo tudi tokrat minil brez priso-
Nogomet • Renato Pantalon, Aluminij
»Morje me čaka, vedno se lahko vrnem domov«
Renato Pantalon je k Aluminiju prišel pred letom in pol iz Rudeša, pred tem je kratek čas nastopal za NK Kustošija Zagreb (oba 2. hrvaška liga). Svojo športno pot je sicer začel pri Zadru, od koder tudi prihaja in kjer je igral za vse mlajše selekcije tamkajšnjega kluba. Za 23-letnika je osnovno delovno mesto v ekipi Aluminija centralni branilec.
Najprej se dotakniva sedanjega premora: kako ga sam preživljaš?
R. Pantalon: »Iskreno povedano je težko, saj so nam prepovedani skupni treningi. Naša osnovna naloga v tem času je, da individualno vzdržujemo osnovno fizično pripravljenost. Imamo skupino na aplikaciji WhatsApp, kjer nam trener pošilja načrte treningov. Čakamo na odločitev NZS, kdaj bomo lahko ponovno začeli s skupnimi treningi in posledično s tekmami - to je naše delo in tisto, kar najraje počnemo.«
»Naš primarni cilj v vsaki tekmi je, da zadržimo ničlo«
Pred premorom ste našli svojo pravo igro, bili ste rezultatsko uspešni.
R. Pantalon: »Res je, zadnji dve tekmi smo zmagali. Prišlo je do tistega 'klika', ki ga ekipa včasih potrebuje, da se dvigne. Škoda je, da je prišlo do te prekinitve prvenstva, ne glede na vse pa se bomo potrudili, da bi v podobnem tempu nadaljevali po ponovnem zagonu.«
Zate kot branilca je zagotovo
prijetno spoznanje, da ste v zadnjem obdobju prejemali malo golov.
R. Pantalon: »Naš primarni cilj v vsaki tekmi je, da zadržimo ničlo, da ne prejmemo zadetka. Ko nam to uspe, je pot do zmage veliko lažja. To se je izkazalo v zadnjih dveh primerih, ko je bil en sam dosežen gol na tekmi dovolj, da smo osvojili po tri točke (Bravo, Domžale). Tudi v nadaljevanju bo to nedvomno naš glavni cilj, še posebej za branilce, čeprav pri branjenju sodeluje celotno moštvo.«
V centralni branilski vrsti sta ob tebi še Emir Azemovic in Luka Petek. Zdi se, da v rotaciji vsi dobivate dovolj priložnosti.
R. Pantalon: »Najbolj pomembno je, da med nami vlada zdrava konkurenca, preko katere je edino možen napredek. V zgoščenem ritmu tekem pa tako ali tako vsi pridemo do svojih minut - tudi Klemen Bolha in Gašper Pečnik se znajdeta na tem položaju. Pomembno je, da ne glede na sestavo branilske linije na igrišču delujemo kompaktno in odgovorno.«
»Za nogomet v Zadru je to težko obdobje«
Svojo športno pot si začel v Zadru. Kako je sedaj z nogometom v tem delu Dalmacije?
R. Pantalon: »Zgodba je kar zapletena, saj je na pogorišču nekdanjega kluba NK Zadar - znašel se je v stečaju - vzniknil nov klub: HNK Zadar. Ta sedaj začenja svojo zgodbo od začetka, iz najnižjih
Nogometaši Aluminija se - podobno kot vsi ostali slovenski prvo- in drugoligaši -skupnih treningov.
Foto: Črtomir Goznik
veselijo ponovnih
tnosti gledalcev, kljub temu pa se bodo šumarji želeli predstaviti v kar najboljši luči in nadaljevati serijo tam, kjer so jo pred prekinitvijo
sezone končali - z zmago ...
Mir Mariborčanov je v premoru precej zmotila novica o prometni nesreči njihovega mladega repre-
zentanta Aljoša Matka. Po neuradnih informacijah je bil sam v nesreči lažje poškodovan.
JM
lig. Za nogomet v Zadru je to težko obdobje, a svoj matični klub in svoje rodno mesto imam najraje na svetu, zato jim iskreno želim, da se čim prej vrnejo v 1. hrvaško ligo, kjer so bili stalni dolgoletni član.«
Kako pa je pri tebi potekalo privajanje na Kidričevo, kjer si sedaj že dobro leto in pol?
R. Pantalon: »Iskreno povedano se tukaj počutim kot doma! Od samega prihoda sem bil tukaj lepo sprejet, z dečki se razumemo in družimo tudi izven igrišča. Čas teče precej hitro, tako da resnično nimam težav z domotožjem ali čim podobnim. Morje me vedno čaka, vedno se lahko vrnem domov. Sicer sem tip človeka, ki rad potuje, odkriva nove kraje ... V Kidričevem mi je lepo, blizu sta tudi Maribor in Ptuj - iz Slovenije bom zagotovo odnesel najlepše mogoče vtise.«
»Vsak vsakega pozna, z vsemi se lahko na ulici pogovarjam o nogometu in tudi o čem drugem«
Trener Oskar Drobne je po prihodu v klub uvedel nekaj novosti, ena od teh je bila več skupnega zadrževanja v klubu. Kako sam gledaš na to?
R. Pantalon: »To je zelo dobro, saj se je s tem celotno delovanje kluba dvignilo na višji nivo, kot je to tudi v večjih evropskih klubih. Zjutraj smo na skupnih zajtrkih, nato imamo analize, pa trening, temu sledi še skupno kosilo. Ekipa
Foto: Črtomir Goznik
Renato Pantalon: »Najbolj pomembno je, da med nami vlada zdrava konkurenca, preko katere je edino možen napredek. V zgoščenem ritmu tekem pa tako ali tako vsi pridemo do svojih minut.«
se je skozi to druženje še močneje povezala, več se pogovarjamo in skozi to izboljšujemo stvari. Moje mnenje je, da je na vse igralce to vplivalo zelo pozitivno.«
S kom iz ekipe se najbolje razumeš in največ družiš?
R. Pantalon: »Sem veseljak in pozitivna oseba, z vsemi sem si blizu. Če moram nekoga izbrati, bi to bili Ploj, Krefl, Jakšič, Prša in Čermak, pa seveda naš kapetan Janžekovič, s katerim se prav tako zelo dobro razumem. Tudi sicer se mi v Kidričevem zdi, da so ljudje odprti, da vse prišleke dobro sprejemajo, vsak vsakega pozna, z vsemi se lahko na ulici pogovarjam o nogometu in tudi o čem drugem. Vesel sem, da spremljajo naše igre, čeprav v tem trenutku to ni mogoče v živo. Veselim pa se dne, ko bo to spet mogoče.«
Kakšne so tvoje želje v nogometu?
R. Pantalon: »Želel bi si zagotoviti eksistenco in izkoristiti vse možnosti, ki jih nogomet ponuja. Želel bi zaigrati v čim več državah, skozi to spoznavati svet in
se naučiti čim več jezikov. Zame to pomeni bogastvo, ki ga nogomet daje ob tem, kaj ponuja na igrišču.«
Jože Mohorič
»V letu in pol igranja v Sloveniji sem naredil velik napredek«
Kako ocenjuješ zadnje reprezentančne rezultate Slovenije in Hrvaške?
R. Pantalon: »Slovenija je na tekmi s Hrvaško zasluženo zmagala, ker je pokazala resnično dober nogomet. Kar se pa tiče ciklusa vseh treh tekem, pa so lahko zadovoljni tudi Hrvati, ki so z zmagama proti Cipru in Malti osvojili šest točk. Škoda je, da je Slovenija izgubila na Cipru, to je bil zagotovo 'kiks', saj so bila pričakovanja po zmagi proti Hrvaški večja. Imata pa obe reprezentanci solidno osnovo, na kateri lahko gradita nadaljnja pričakovanja.«
Kako pa sicer gledaš na kakovost nogometa v slovenski 1. ligi?
R. Pantalon: »Kvaliteta je zelo dobra! Liga je posebej primerna za nas mlade igralce, saj je vsakemu 20-letnemu igralcu cilj, da igra v 1. ligi. Konkurenca je močna, kar pa je glavni razlog za napredovanje. Sam sem v tem letu in pol igranja v Sloveniji naredil velik napredek in se močno izoblikoval kot igralec. To je resnično prava smer.«
14 Štajerski
Šport
torek • 13. aprila 2021
Tenis • Tamara Zidanšek
Vse v enem tednu: razhod s trenerjem in finale
Pretekli teden je bil z vidika slovenskih ljubiteljev tenisa izjemno pester, še posebej to velja za dogajanje okrog Tamare Zidanšek. Dolgoletna članica Teniškega kluba Terme Ptuj je namreč sredi tedna oznanila sporazumno prekinitev sodelovanja s trenerjem Zoranom Krajncem. Na turnirju v Kolumbijo jo je tako spremljal Anže Čevka, ki je bil del ekipe že pred leti.
Turnir v Bogoti je eden izmed posebnežev WTA-serije, saj poteka na nadmorski višini več kot 2600 metrov! Zaradi redkega zraka na tej višini imajo domačinke dokajšnjo prednost, kar dokazuje tudi seznam dosedanjih zmagovalk tega turnirja: kar šestkrat je to postala kolumbijska igralka. Na spisku pa so tudi slovita teniška
imena, kot so Jelena Jankovic, Flavia Pennetta, Roberta Vinci, Fran-cesca Schiavone ... Letos je bila na odlični poti v elitno družbo tudi Zidanškova, a ji je kljub višinskim pripravam na Rogli spodrsnilo na zadnji stopnički .
Štirje dobri dvoboji ...
Na poti do finala je 23-letnica iz Slovenskih Konjic kot 5. nosilka nanizala štiri zmage, v vseh dvobojih je bila precej suverena in je prikazala kar precej iz svojega bogatega teniškega repertoarja. V uvodnem krogu je »vzela mero« 22-letni Rusinji Anni Kalinskayi (107.), nato pa še dvema italijanskima veterankama, 33-letnima Giulii Gatto-Monti-cone (177.) in Sari Erani (112.).
Proti Eranijevi (leta 2010 je bila 5. igralka sveta) je Tami prvi niz dobila (6:3), nato pa je v drugem že zaostajala 0:4. Sledil je »preklop« in do konca dvoboja je Slovenka proti eni najbolj posebnih serverk v
karavani nanizala šest zaporednih iger in pri tem oddala le pet posamičnih točk.
Tri zmage so ji omogočile sobotni polfinalni dvoboj na centralnem igrišču v Bogoti, na nasprotni strani mreže pa je bila Viktorija Tomova (146.). 26-letna Bolgarka za Tamaro ni bila popolna neznanka, saj sta se doslej pomerili že trikrat, a nazadnje pred petimi leti. Prva dva dvoboja je dobila naša igralka, zadnjega pa Bolgarka (po predaji Tamare). Tokrat je bila Zidanškova zelo uspešna v prvini izkoriščenih break priložnosti, saj je unovčila kar šest od osmih (75 % uspešnost, Bolgarka je imela razmerja 4/12 -33 %). Tudi v tem dvoboju je imela kratek »mrk« v drugem nizu, saj je izgubljala 0:3 in 1:4, a se je še pravočasno prebudila in povedla 5:4 ter dvoboj zaključila na 7:5.
Zanimivo je bilo, da so nosilke v Bogoti izpadale kot po tekočem traku, tako da je že v četrtfinalu ostala ena sama - Tamara Zidan-
Sodelovanje, ki je Tamaro privedlo že na rob TOP 50 igralk sveta
Za mnoge teniške spremljevalce v Sloveniji je bil razhod Tamare Zidanšek s trenerjem Zoranom Krajn-cem presenečenje, saj gre za eno najdaljših in najplodnejših sodelovanj v slovenskem tenisu, nedvomno pa tudi eno najuspešnejših. Pod vodstvom ptujskega strokovnjaka, večkratnega prejemnika nagrade za najboljšega trenerja leta v Sloveniji, je Tami vse iz mlajših selekcij z vztrajnimi koraki in močno izraženo željo po napredku stopala po poti uspešnosti.
Leta 2014 je nase prvič odločno opozorila s slavjem na prvem ITF-turnirju z nagradnim skladom 10.000 evrov, ki se ga je udeležila: v Velenju je iz kvalifikacij prehodila pot do končne zmagovalke turnirja!
V	naslednjih letih je bilo preko odigranih številnih turnirjev podobnega in višjega ranga (15, 25, 60 in 125 tisoč evrov nagradnega sklada) odločno stopila na pot profesionalne igralke tenisa. Do leta 2018 je že z razširjeno ekipo, v kateri je pomembno mesto zavzel Marjan Čuk (najprej kot sotrener, nato kot manager), postala serijska zmagovalka turnirjev tega ranga, skupno jih je nanizala 19 (Blaž Rola je npr. v tej konkurenci slavil na devetih turnirjih)!
Vseskozi je Krajnc poudarjal, da so to le vmesne postaje do končnega cilja - turnirjev najvišjega ranga. Prvi poskus se je zgodil januarja 2017, ko je Tamara v Melbournu prvič zaigrala v kvalifikacija katerega od grand slam turnirjev - Odprtega prvenstva Avstralije. Istega leta je imela »spoznavni večer« še s pariškim in wimbledonskim turnirjem.
Sodelovanje Zidanšek-Krajnc je prvi vrhunec doseglo leta 2018 na turnirju serije WTA 250 v Moskvi, kjer se je Tamara uvrstila v polfinale, pri čemer je med drugimi izločila takrat 13. igralko sveta Dario Kasatkino.
Leta 2019 je na tej ravni storila še majhen korak naprej, zaigrala je v prvem finalu turnirja WTA 250: v nemškem Nurnbergu je morala po treh nizih priznati premoč Kazahstanki Yuliji Putintsevi. Na poti do finala je takrat izločila Misaki Doi, Ajlo Tomljanovič, Veroniko Kudermetovo in Katerino Siniakovo.
To se je rezultiralo z najvišjo uvrstitvijo v karieri: 56. mestom na WTA-lestvici.
V	zadnjih dveh letih se rezultati niso vzpenjali tako, kot bi si sama Tamara in tudi njen trener želela, precej so k temu pripomogle številne manjše poškodbe, za nameček je lansko sezono močno krojila in omejevala pandemija.
Pot bo 23-letna Konjičanka sedaj nadaljevala z drugim trenerjem, začasno je to vlogo prevzel Anže Čevka, ki je bil nekaj časa del te ekipe že pred leti.
»Zoranu se iskreno zahvaljujem za uspešno sodelovanje ter za znanje in izkušnje, ki sem jih v teh letih dobila od njega,« je v sporočilu zapisala Tamara.
Kam bo nadaljnja pot vodila ptujskega strokovnjaka, enega redkih v Sloveniji, ki jim je kadarkoli katerega svojega igralca ali igralko uspelo pripeljati v TOP 100, za zdaj še ni znano. »Zagotovo si bom za premislek vzel vsaj kakšen mesec ali dva časa,« je dejal Krajnc.
> ^

A

Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek in Zoran Krajnc sta uspešno sodelovala vrsto let, pred tednom sta se sporazumno razšla. V teniškem svetu je to nekaj povsem običajnega ...
Tamara Zidanšek je v Bogoti z uvrstitvijo v finale WTA-turnirja serije 250 izenačila doslej najboljši izid kariere.
šek ... Prva nosilka je bila Kitajka Saisai Zheng (49.), druga pa 24-le-tna Španka Sara Sorribes Tormo (48,), ki je na zadnjih treh turnirjih (Guadalajara, Monterrey, Miami) nanizala kar 12 zmag in doživela le dva poraza (osvojila je turnir v Guadalajari). Tokrat se je v Bogoti poslovila v 1. krogu .
... in eden slab
V drugem finalu na turnirjih serije WTA 250 se je najboljša športnica MO Ptuj merila z mlado domačinko Mario Camilo Osorio Serrano (180.). 19-letnica lahko kot največjo teniško referenco doslej navede zmago leta 2019 v mladinski konkurenci Odprtega prvenstva ZDA, po kateri je skočila na 1. mesto mladinske ITF-lestvice.
Finalni dvoboj so v prvi vrsti zaznamovale (pre)številne neizsi-ljene napake, ki so se kar vrstile na obeh straneh. Več jih je storila naša igralka, ki je odigrala daleč najslabši dvoboj tega turnirja, kljub temu pa je vse do konca ostala v boju za zmago.
Razplet dvoboja je na simbolični ravni napovedal že sam začetek, ko je imela Tami pri rezultatu 1:1 prednost 0:40 na servis tekmice, a ji ga ni uspelo unovčiti za vodstvo. Domačinka je na drugi strani z vsako ubranjeno break priložnostjo pridobivala na samozavesti in se bolj enakovredno podajala v boj s sicer izkušenejšo in v vseh tehničnih prvinah boljšo igralko. Tami je kljub vsem napakam uspelo po zaostanku 1:3 prvi niz obrniti v svojo korist in povesti 7:5.
Drugi pomembni moment dvoboja se je zgodil v 2. nizu pri izidu 2:1, 40:0, ko bi morala Tami na lasten servis le še potrditi break in povesti 3:1 ter mirno zaključiti dvoboj. Nič od tega se ni zgodilo,
WTA-turnir serije 250 v Bogoti (235.000 dolarjev nagradnega sklada):
1.	krog: Zidanšek (5.) - Ka-linskaya (Rusija) 6:0, 7:5;
2.	krog: Zidanšek (5.) - Ga-tto-Monticone (Italija) 6:2,
6:3;
četrtfinale: Zidanšek (5.) -Erani (Italija) 6:3, 6:4;
polfinale: Zidanšek (5.) -Tomova (Bolgarija) 6:3, 7:5;
finale: Zidanšek (5.) - Osorio Serrano (Kolumbija) 7:6, 3:6, 4:6.
Dvojice:
1. krog: Zidanšek/Rus (1.) - Routliffe/Tomova (Nova Zelandija/Bolgarija) 1:6, 6:4, 11:9;
četrtfinale: Zidanšek/Rus (1.) - Bolsova/Sharma (Španija/Avstralija) 6:2, 1:6, 6:10.
Osorio Serranova je najprej dobila igro, nato pa je opogumljena od »Tamarinih daril« vedno bolj prihajala do pobude in posledično do izenačenja v nizih - 7:5, 3:6.
Mlajša tekmica je dobro začela tudi zadnji niz, z breakom in vodstvom 0:2. Tami je še uspela poravnati izid na 2:2, a je že v naslednji igri izgubila servis (2:3). Lovljenje je potekalo vse do rezultata 4:5, ko je na servis tekmice povedla 40:0 in imela tri vezane priložnosti za popolno vrnitev v dvoboj. Vse tri priložnosti so končale globoko za stransko črto igrišča, pa nato še četrta in peta . Kolumbijka je unovčila prvo zaključno žogico za zmago .
Tamara je imela v celotnem dvoboju kar 25 (!) break priložnosti, izkoristila jih je šest, Maria Camila jih je imela 17, izkoristila pa sedem. Končno razmerje točk je
bilo 119:131. Če k vsemu naštetemu dodamo še Tamarinih 11 dvojnih napak, potem je jasno, zakaj je prvi WTA-turnir osvojila Kolumbijka .
Letošnji najdaljši finalni obračun
Slovenka in Kolumbijka sta odigrali letošnji doslej najdaljši finalni obračun na WTA turneji, na koncu pa se je nepričakovane zmage iskreno in zasluženo veselila domačinka - dvoboj je trajal kar dve uri in 48 minut!
Slovenka domov odhaja bogatejša za dobrih 16.000 dolarjev, z novimi 180 točkami pa je na ponedeljkovi WTA-lestvici pridobila precej 16 mest, po novem je 80. igralka sveta.
Neuspešni kot prvi nosilki
Med dvojicami sta bili Tamara Zidanšek in Arantxa Rus prvi nosilki. Na prvi oviri sta imeli res težko delo, saj sta Novozelandko Erin Routliffe in Bolgarko Viktorijo Tomovo (146.) ugnali šele v master ti-e-breaku. Za nameček sta tekmici v tem povedli 2:8(!) in bili le še korak do potrditve velike zmage proti 1. nosilkama. A sta se Tami in Arantxa iz izgubljenega položaja mojstrsko rešili, saj sta nanizali sedem zaporednih točk (9:8). Prve zaključne žoge nista izkoristili, drugo pri rezultatu 10:9 pač .
V drugem krogu sta bili njuni tekmici Španka Aliona Bolsova (108.) in Avstralka Astra Sharma (134.). Tudi tokrat je odločitev padla v skrajšanem tretjem nizu, še enkrat pa sta Slovenka in Nizozemka slabo začeli (0:4, 1:5, 2:6). Znižanje na 5:6 je nakazovalo preobrat, a do njega tokrat ni prišlo ...
Jože Mohorič
Tenis • Reprezentanca za Davisov pokal
Na pripravah tudi člana TK Terme Ptuj
Slovenska moška teniška reprezentanca je v Portorožu opravila prve letošnje priprave. Mladi slovenski teniški igralci so na Obali ostali tri dni.
To so bile prve reprezentančne priprave pod vodstvom novega selektorja Grega Žemlja. Ta je na tem mestu zamenjal Miha Mlakarja, ki je v prejšnjih letih kar nekajkrat organiziral skupne priprave. Tokrat so sicer manjkali najboljši trije, je pa na Obalo prišla peterica Matic Dimic, Aljaž Jeran, Matic Križnik, Jan Kupčič in Filip Jeff Planinšek (slednja dva sta člana TK Terme Ptuj).
„Na pripravah so bili fantje, ki so na robu reprezentance. Gre za mlade fante, ki jim takšne priprave, ko ni turnirjev, lahko zelo
pomagajo pred nadaljevanjem sezone. Tudi treninge je težko organizirati, v Portorožu pa so imeli vse, kar je potrebno za kakovostno delo in dobre sparinge. To bo za njih prav gotovo dobra priprava na peščeno sezono, ki se bo zdaj začela z igranjem na prostem. Glede na vse ukrepe in situacijo v Sloveniji smo iztržili maksimum, igralci so profesionalno oddelali vse treninge, vsem pa je ne nazadnje ustrezalo tudi druženje in skupne aktivnosti," je dejal Grega Žemlja, ki mu je na treningih pomagal Žiga Janškovec.
Člana TK Terme Ptuj Filip Jeff Planinšek in Jan Kupčič sta bila po vrnitvi na Ptuj zelo zadovoljna z opravljenim. „Pogoji so bili dobri, treningi pa kakovostni in
odlično vodeni. Vesel sem, da mi je šlo dobro, da sem pokazal dobro formo," je dejal Planinšek, ki letos odhaja na študij v ZDA. Svoje je dodal še Kupčič: „Igrali smo na peščeni in trdi podlagi, en dan smo bili tudi v dvorani, saj je bilo tudi na Obali vreme spremenljivo. Pomembno je, da smo igrali z močnimi sparingi, to se mi zdi najbolj koristno."
V Portorožu tokrat ni bilo najboljših treh slovenskih igralcev: Aljaž Bedene je igral v Italiji, Blaž Rola in Blaž Kavčič pa v Splitu: "Fantje so trenutno na turnirjih v tujini. Ves čas jih spremljam. Ker je tekmovalna sezona v polnem teku, pa je težko najti termine za skupne priprave," je dodal Žemlja.
JM
torek • 13. aprila 2021
Šport
Štajerski	15
Tenis • Blaž Rola
Po slavju v Splitu z mešanimi občutki
Po skoraj dveh letih »premora« je Ptujčan Blaž Rola znova osvojil turnir serije challenger, to mu je pretekli teden uspelo v Splitu, ko je v slovenskem finalu ugnal Blaža Kavčiča. Nazadnje se je tovrstne lovorike veselil aprila leta 2019 v Leonu v Mehiki.
Serija turnirjev challenger se je v Split po 21 letih znova vrnila lani, ko je zmagovalni pokal v zrak dvignil obetavni Argentinec Francisco Serundolo (115.). Letošnja lovorika je po zaslugi 30-letnega Ptujčana odšla v Slovenijo.
Za oba Blaža srečna Dalmacija
Dalmacijo sta si v zadnjih tednih za svojo postojanko na svetovni seriji izbrala drugo in tretje najvišje rangirana slovenska igralca Blaž Rola (165.) in Blaž Kavčič (238.). Z njima je bil še tretji Blaž, trener Blaž Trupej, ki v zadnjem času sodeluje z obema, prej že dlje časa s Kavčičem. Sodelovanje je kaj kmalu obrodilo sadove, saj sta Blaža najprej skupaj osvojila turnir dvojic v Zadru, tokrat pa sta se v Splitu kar med sabo pomerila še v presti-žnejšem finalu posameznikov.
To je bil sicer njun četrti uradni medsebojni dvoboj na svetovni turneji, vse dosedanje tri je dobil izkušenejši Kavčič, ki je marca dopolnil 34 let. V četrto se je tehtnica vsaj nekoliko nagnila na stran mlajšega tekmeca ...
Pogrom nosilcev
30-letni Rola je bil v prestolnici Dalmacije 6. nosilec, status 1. nosilca je nosil izkušeni Portugalec Pedro Sousa (112.). A nosilci tokrat niso imeli kaj prida sreče, saj so kar po vrsti odpadali že v uvodnih dveh krogih: do četrtfinalnega sita sta preživela le dva: Rola (6.) in Danilo Petrovič (5.). Na tej stopnički je odpadel še Srb, tako da je od polfinala naprej čast nosilcev zastopal le še Rola. Zelo uspešno!
V uvodnih dveh krogih sta morala Roli premoč priznati Kazahsta-nec Dmitry Popko (179.) in Duje Ajdukovič (308.). 20-letni domačin iz Splita je nekoliko zapretil v drugem nizu (pri 6:1, 5:4, je ubranil zaključno žogo), a je naš igralec kljub sporu s sodnico ohranil mirno
Challenger turnir v Splitu (45.000 evrov nagradnega sklada):
1.	krog: Rola (6.) - Popko (Kazahstan) 6:3, 6:4;
2.	krog: Rola (6.) - Ajdukovič (Hrvaška) 6:1, 7:5;
četrtfinale: Rola (6.) - Bašič (BiH) 6:2, 6:4;
polfinale: Rola (6.) - Colla-rini (Argentina) 7:6(3), 6:7(3), 6:4;
finale: Rola (6.) - Kavčič (Slovenija) 2:6, 6:3, 6:2.
Dosedanji uradni dvoboji Rola - Kavčič (1:3):
2008: ITF turnir v Sloveniji - 0:6, 1:6;
2017: challenger turnir v Kyotu (Japonska) - 6:7(4),
6:2, 6:7(5);
2020: challenger turnir v Bi-elli (Italija) - 7:5, 4:6, 1:6;
2021: challenger turnir v Splitu (Hrvaška) - 2:6, 6:3, 6:2.
kri in ob nekaj napakah desetletje mlajšega tekmeca zaključil dvoboj.
Naslednji v vrsti je bil 29-letni Mirza Bašic (301.) iz BiH, ki je bil pred dvema letoma že krepko v najboljši stoterici igralec sveta (74.). Prvi niz je Rola odigral izjemno suvereno, prvi zaključni žogici je imel že pri izidu 5:0 na servis tekmeca. Ni ju izkoristil, a je pri 5:2 vendarle zaključil niz. V drugem kljub nekaj priložnostim ni bilo bre-aka vse do konca, pri izidu 5:4 je to vendarle uspelo Ptujčanu.
Maratonski polfinale
Polfinalni izziv je Blažu prinesel Andrea Collarinija (213.). Z 29-le-tnim Argentincem se je pomeril že dvakrat in zabeležil obe zmagi, tudi v tretje mu je uspelo, čeprav je bil dvoboj najbolj tesen izmed vseh dosedanjih. Prva dva niza sta
Izziv, ki mu doslej ni bil kos, tokrat pač!
Tekmec v nedeljskem finalnem dvoboju ne bi mogel biti primernejši, Ljubljančan Blaž Kavčič (238.). Rekordna uvrstitev na ATP-lestvici za 34-letnega Ljubljančana je bila 68. mesto leta 2012, s čimer je zelo podoben Roli, ki je bil 78. leta 2015. Kavčič je turnir v Splitu sicer začel v kvalifikacijah (dva dvoboja), nato pa je v 2. krogu močno »visel« proti Švedu Eliasu Ymerju, a mu je uspelo ubraniti dve zaključni žogici in obrniti dvoboj na zmagovalni tir. Do finala je Kavčič v šestih dvobojih odigral 16 nizov, Rola na štirih tekmah samo 9.
Finalni dvoboj se je začel po okusu starejšega tekmeca, ki je pri rezultatu 1:1 prvi izvedel break, nato pa ob nekaj neizsiljenih napakah Rola prednost do osvojitve niza le še povečeval (2:6). V drugem je ptujski igralec z agresivnejšim pris-
Foto: Veljko Martinovic
Blaž Rola (desno) je v Spitu osvojil svoj peti challenger turnir.
Foto: Veljko Martinovic
Blaž Rola (desno) je zasluženo slavil na challenger turnirju v Splitu, v finalu je ugnal Blaža Kavčiča (levo). V sredini je trener Blaž Trupej.
se končala v tie-breakih, po eden je odšel na vsako stran (to je bil prvi izgubljeni niz Rola na tem turnirju). Odločilni niz je bolje začel Argen-tinec (0:2, 1:3), nakar je Rola izid preobrnil na 4:3. Odločitev je padla v deseti igri, ko je Blaž močno pritisnil na servis Collarinija, kar se mu je obrestovalo s tretjo izkoriščeno zaključno žogico in prvo uvrstitev v finale challenger turnirja po skoraj dveh letih. Polfinalni dvoboj je trajal kar tri ure in 14 minut, v osvojenih točkah pa je bilo 125:120!
Vsa finala Blaža Role na challenger turnirjih s tekmeci v finalu (z odebeljenim tiskom so njegove zmage): 2021: Split (Hrvaška) - Blaž Kavčič (Slovenija) 2019: Leon (Mehika) - Liam Broady (VB)
2018: Las Vegas (ZDA) - Thanasi Kokkinakis (Avstralija)
2018: Panama City (Panama) - Carlos Berloq (Argentina)
2018: Qujing (Kitajska) - Malek Jaziri (Tunizija)
2017: Tallahassee, Florida (ZDA) - Ramkumar Ramanathan (Indija)
2016: Perugia (Italija) - Nicolas Kicker (Argentina)
2015: Santos (Brazilija) - Germain Gigounon (Belgija)
2014: Poznan (Poljska) - David Goffin (Belgija)
2014: Sao Paulo 2 (Brazilija) - Rogerio Dutra Silva (Brazilija)
2014: Panama City (Panama) - Pere Riba (Španija)
2014: Guangzhu (Kitajska) - Yuichi Sugita (Japonska)
2013: Rio de Janeiro (Brazilija) - Agustin Velotti (Argentina)
topom hitro nakazal možnost preobrata, saj je ekspresno povedel 3:0. Pri izidu 3:1 je odbil edini resni napad Kavčiča (30:40), nato pa uspešno zadržal vodstvo do poravnave v nizih (6:3). V teh dveh nizih je bila igra na zelo solidnem nivoju, precej točk in izmenjav je bilo resnično kakovostnih in zaključenih z winerjem.
Odločilni tretji niz je ponudil nekoliko manj kakovostnih točk, zaradi utrujenosti sta oba igralca storila nekaj več napak. To je botrovalo trem uvodnim breakom, dva je izvedel Rola, enega Kavčič (2:1). Ko je Ptujčan prvič zadržal servis (3:1), je naredil prvi veliki korak k zmagi, drugega je naredil z novim breakom za vodstvo 5:2. Osma igra odločilnega niza je ponudila največ drame, saj je imel ob številnih izenačenjih Kavčič tri priložnosti za znižanje zaostanka, a je Rola vedno zadržal dovolj zbranosti, da jih je že s servisom nevtraliziral. Sam je po dveh urah in 15 minu-
tah vendarle izkoristil tretjo meč žogico in zasluženo dvignil v zrak zmagovalni pokal turnirja! V izenačenem dvoboju dobrih prijateljev je v seštevku več točk osvojil Rola - 84:79. Oba sta si priigrala devet break priložnosti, Rola je izkoristil štiri, Kavčič eno manj ...
Blaž Rola: »Sploh ne vem, kako mi je uspelo zmagati! Vremenske razmere so bile bolj pisane na kožo Kavčiču, saj je bilo precej mrzlo, pihal je močan veter, posledično
• I 11 « «v v	v	«v
je bilo igrišče počasnejše kot prejšnje dni. Srečen sem zaradi zmage, škoda le, da so takšni časi in da gledalci ne smejo na tribune. Prepričan sem, da bi bile drugače polne do zadnjega kotička. Po zmagi imam mešane občutke: igral sem proti prijatelju, skupaj trenirava. Je pa to znak, da dobro delava: oba sva se uvrstila v finale in igrala dober tenis.«
Svoje je dodal še Blaž Kavčič: »Dobro sem začel dvoboj in gladko dobil prvi niz. Rola je nato spreme-
nil igro, postal bolj agresiven, predvsem pa je nehal delati napake. Mislim, da je odločilo to, da je bil bolj pogumen in da je v odločilnih trenutkih dobro serviral. Zasluženo je zmagal.«
Rola je doslej zaigral na 13 finalnih obračunih challenger turnirjev, zmagal je na petih. Še veliko bogatejšo tovrstno statistiko ima Kavčič, ki je doslej zaigral v 31 finalih, razmerje zmag in porazov pa je 18:13.
Dvoboj je bil zanimiv še z enega vidika: to je bil šele drugi vseslovenski finale na turnirjih tega ranga, edinega doslej sta odigrala Aljaž Bedene in Grega Žemlja leta 2012 na Kitajskem (zmagal je Žemlja).
Turnirska zmaga je Blažu Roli prinesla približno 6.000 evrov nagrade in 80 točk za ATP-lestvico, na kateri je napredoval na 147. mesto.
Neposredno po finalnem dvoboju v Splitu je Rola odletel proti Beogradu, kjer bo ta teden nastopal na challenger turnirju z nagradnim skladom 132.000 evrov. V prvem krogu se bo pomeril s kva-lifikantom.
Jože Mohorič
Rokomet • NLB liga, Jeruzalem Ormož
Zaprtje izkoristili za krpanje poškodovanih igralcev
Jeruzalem Ormož, Riko Ribnica, Slovenj Gradec, Urbanscape Loka in Slovan Ljubljana so klubi, ki so odigrali največ tekem v tem državnem prvenstvu - 21. najmanj sta jih odigrala Dobova in naslednji tekmec Ormožanov Maribor - 18.
Vinarje v aprilu čakata le dve tekmi in sicer na domačem igrišču proti Mariboru v soboto, 17. aprila, in nato v soboto, 24. aprila, gostovanje pri Ljubljani. Sledil bo nov
premor, ki bo trajal vse do 15. maja.
»Pred nami sta aprilski tekmi, ki ju želimo dobiti. V tem trenutku so vse misli usmerjene k sosedskemu derbiju proti Mariboru, o Ljubljani še sploh ne razmišljamo. Prav zanimivo bo videti kako je zaprtje države in netreniranje pustilo posledice na igralcih obeh ekip. Za našo moštvo je znano, da rabi nekaj več časa, da pride do optimalne forme, zato mislim, da je v tem trenutku Maribor mogoče celo v mali prednosti. Nam je to zaprtje ustrezalo le iz enega vidika, da so si nekateri fantje zak-
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož) se po opravljeni rehabilitaciji počasi vrača na parket.
rpali poškodbe. Iz rehabilitacije v Zrečah se je po poškodbi vrnil Tilen Kosi, vendar je njegov nastop proti
Mariboru in Ljubljani še pod velikim vprašajem. Za tekme v maju pa bo Kosi zagotovo že pripravljen. V prvi
vrsti nam je do konca sezone cilj, da zmagamo na vseh domačih tekmah. Na Hardek prideta poleg Mari-
bora še Slovan in Loka. Z uspešnimi nastopi bi lahko zadržali visoko 5. mesto, ob samih zmagah pa celo napredovali na končno 4. mesto,« nam je po prvem treningu v tem tednu povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik.
V prvem delu sezone so Jeruza-lemčki že ugnali Maribor z rezultatom 31:28 (16:10), a tokrat bo pot do zmage bistveno težja. »V Mariboru smo odigrali eno boljših tekem v sezoni in zasluženo premagali tekmece. Ti na Hardek prihajajo v veliki želji po revanši, tako da je pred nami zelo zanimiva tekma. Škoda, da brez publike, saj bi bila dvorana v Ormožu ob sosedskem derbiju zagotovo lepo polna,« je pričakovanja pred tekmo strnil ka-petan Bojan Čudič, ki je bil zelo vesel vnovičnega začetka treniranja in snidenja s soigralci.
Tekma proti Mariboru se bo v soboto, 17. aprila, pričela ob 19.00 s spletnim prenosom.
Uroš Krstič
16 Štajerski
Šport
torek • 13. aprila 2021
Kolesarstvo
A
Roglič z izjemno predstavo zlomil tekmece
V preteklem tednu so bili slovenski ljubitelji kolesarstva znova prikovani pred male zaslone, saj sta se na močni enotedenski dirki po Baskiji med seboj merila trenutno dva najboljša kolesarja sveta: Primož Roglič in Tadej Pogačar. Daljšo je tokrat potegnil izkušenejši Štajerec, član ekipe Jumbo-Visma, ki je postal skupni zmagovalec dirke.
31-Ietni Kisovčan je najprej slavil v uvodnem kronometru, nato pa je rumeno majico nosil tri dni. V četrti etapi mu jo je odvzel Brandon Mc-Nulty (UAE Team Emirates). Odločitev je padla v zadnji, šesti etapi od Ondarroe do Arrateja (111,9 km), ko se je Roglič na spustu četrtega od sedmih klancev odlepil od skupine s Tadejem Pogačarjem (UAE Team Emirates) in na koncu z drugim mestom v etapi slavil 13. zmago na večdnevnih dirkah.
Roglič je drugič v karieri slavil po Baskiji, najboljši je bil že leta 2018. To je bila skupno že 52. zmaga v karieri za najboljšega kolesarja lestvice Mednarodne kolesarske zveze (UCI).
V	boju za zmago v zadnji etapi do obračuna ni prišlo, slovenski zvezdnik je v znak zahvale za pomoč pri pobegu zmago prepustil Francozu Davidu Gauduju (Grou-pama FDJ).
V	skupnem seštevku je drugo mesto pripadlo Jonasu Vingegaar-du (Jumbo-Visma), ki je na koncu zaostal 52 sekund, tretji pa je bil Pogačar, potem ko je moral v drugi skupini večino časa sam narekovati ritem in slediti Rogličevi skupini. V etapi je 22-letnik s Klanca pri Komendi zasedel peto mesto, za Rogličem pa v razvrstitvi zaostal 1:07 minute.
Foto: teamjumbovisma.com
Dirko po Baskiji sta močno zaznamovala Primož Roglič (v sredini) in Tadej Pogačar (levo), ki sta osvojila 1. in 3. mesto.
»To je pravo dirkanje. Vedel sem, da bo etapa kratka in sladka. Lahko bi imeli sicer dolgočasnih 100 km pred tem, a ob takšni trasi z zahtevnimi vzponi za kaj takega ni potrebe. Bilo je zelo težko, ampak uspelo nam je in zelo sem zadovoljen,« je sprva dejal ponosni lastnik baskovske baretke, ki jo je razkazoval v prvi izjavi za organizatorja dirke.
»Vedno rad povem, da mi je dirkanje v Baskiji všeč, saj gre za zelo zahtevno preizkušnjo. Zabaval sem se od prvega dne. Že na začetku sem dosegel svoje z etapno zmago in večkrat poudaril, da smo tu z mlado ekipo. Vseeno vidite, da so fantje zelo močni. Za nami je lep teden,« je še sklenil končni zmagovalec dirke po Baskiji.
Na drugi strani je bil malce razočaran 22-letni Pogačar. »Pričakovali smo drugačen razplet. Nadzorovali smo glavnino, po napadu
Od 1. do 5. aprila je v italijanskem mestu Bassano potekal velik šahovski festival, imenovan »1st Easter Bassano festival« s tremi turnirji. Na najmočnejšem A-turnirju je nastopilo skupaj 60 šahistk in šahis-tov, od tega kar 28 z mednarodnimi nazivi, in sicer 10 velemojstrov, 7 mednarodnih mojstrov in 11 mojstrov Fide. Izredno močno je bilo slovensko zastopstvo z desetimi mladimi iz kadetske in mladinske konkurence, med njimi tudi Nika Kralj iz Gorišnice.
Astane na spustu pa smo izgubili nekaj položajev, zaradi enega od kolesarjev Ineos Grenadiers pa se je naredila še razlika do skupine pred nami, ki je nismo mogli pokriti,« je trenutek preloma ocenil mladi slovenski as.
Zadnja etapa jubilejne 60. dirke po Baskiji je tako pričakovano povsem premešala vrstni red v skupnem seštevku. V rumeni majici vodilnega jo je sicer s 23 sekundami naskoka začel Američan Brandon McNulty (UAE Team Emirates), ki pa ni bil dorasel nalogi. Obenem ga je moral v zahtevnih trenutkih varovati in mu pomagati tudi Pogačar, zaradi česar je slovenski as zamudil napad skupine, v kateri je bil tudi njegov devet let starejši rojak.
Roglič je v Arrateju slavil že lani v prvi etapi dirke po Španiji. Tokrat sicer ni prišel do etapne zmage, je pa slavil skupno zmago, prvo letos v svetovni seriji, potem ko je po
Šah • Mednarodni turnir v Italiji
Odličen nastop Nike Kralj
Šahovska zveza Slovenije si v času korona ukrepov prizadeva, da omogoči čim več mladim nastope na odprtih mednarodnih turnirjih, ki so organizirani v živo. Eden teh je bil tudi turnir v Italiji, kjer je nastopila večina mladih slovenskih šahistk in šahistov, ki jih je strokovni svet zveze na predlog selektorjev uvrstil na sezname obetavnih. Ta status, ki zagotavlja tudi finančno podporo programom mladinskih reprezentanc, je bil podeljen štirinajstim
Nika Kralj (desno) na mladinskem DP 2020 v Skorbi
Foto: arhiv SD Ptuj
dveh padcih v zadnji etapi ostal brez končnega uspeha na dirki Pariz - Nica.
Nekaj tednov po smoli v Franciji je tako le prišel do 13. zmage na večdnevnih dirkah, s čimer je med aktivnimi kolesarji na četrtem mestu. Pred njim so le Valverde (24), Britanec Chris Froome (17) in Kolumbijec Nairo Quintana (16).
Za oba najboljša slovenska kolesarja sledi krajši premor pred ardenskimi klasikami. Roglič bo predvidoma nastopil na dirki Ams-tel Gold (18. april), oba pa bosta nato tekmovala še na valonski puščici (21. april) in tretjem spomeniku sezone, Liege - Bastogne - Liege (25. april). Kisovčan bo tam branil lansko zmago, Pogačar pa tretje mesto.
JM, sta
Šport
Matej Marin: »Če igraš z odprtimi kartami in se obnašaš fer, potem dobiš hitro zaveznike«
Svoj vidik Dirke po Baskiji je podal Matej Marin, trener v KK Perutnina Ptuj: »Zame so to zgodovinske predstave, v bistvu se odvijajo tako, kot bi scenarije zanje pisali sami. Oba fanta, tako Primož Roglič kot Tadej Pogačar, sta neverjetna in pišeta zgodovino kolesarstva, ne samo slovenskega, ampak svetovnega. Za vse prihodnje rodove naših kolesarjev sta postavila letvico tako visoko, kot si lahko le mislimo. Včasih smo na takšnih dirkah, kot sta Baskija ali Tireno, bili veseli, če smo imeli na dirki enega predstavnika, če smo imeli dva, je bil že presežek. Težko si je predstavljati, kako težko si je v pro tour ekipah sploh izboriti mesto v ekipi. Roglič in Pogačar pa sta naredila nekaj svetlobnih let velik preskok in krojita te dirke povsem pri vrhu in zmagujeta! Res ju je čudovito gledati!
Pomembno je, da s temi svojimi uspehi na široko odpirata vrata ostalim Slovencem v ekipe najvišjega ranga. Včasih so nas Slovence v družbi velesil, kot sta Francija in Italija, gledali kar nekoliko postrani. Sedaj se je situacija obrnila za 180 stopinj, slovenski kolesarji so na touru zelo spoštovani, drugače jih gledajo tudi managerji in športni direktorji najboljših svetovnih ekip.
Primož si je npr. v nizozemski ekipi, med kupom domačih talentov, ustvaril status prvega zvezdnika, kar je bila vse prej kot lahka naloga, rekel bi ji celo trnova pot. Sedaj ni več kolesar, ki bi moral nositi bidone domačim zvezdnikom, ampak to drugi delajo zanj. Podobno je tudi s Primožem, ki je ob tem še zelo mlad. Potrebno se je zavedati, da nobenemu tujcu v takšnih ekipah do pridobitve takšnega statusa ni postlano z rožicami, resnično moraš biti za razred ali dva boljši od ostalih, predvsem seveda domačinov.
Če posebej pogledamo zadnjo etapo Dirke po Baskiji, potem vidimo, da si je Primož pridobil zaveznike med kolesarji drugih ekip. Pri tem gre za karakter kolesarja: če igraš z odprtimi kartami in se obnašaš fer, potem dobiš hitro zaveznike, če pa voziš s figami v žepu, potem pa se ti to hitro vrne kot bumerang in ostaneš sam. To je tako kot povsod v življenju: delaj dobro in dobro se ti bo vračalo, če pa delaš slabo, boš to tudi prejemal. Z Goudujem sta se lepo ujela, imela sta vsak svoj interes: Francoz je z etapno zmago reševal ekipo, Roglič pa je lovil skupno zmago. Res sem vesel zanj, še posebej zaradi tega, ker je imel že velikokrat smolo. Na srečo se mu je tokrat 'poklopilo' tako, kot si je lahko le želel.
To je zanj iz psihološkega vidika zelo pomembna zmaga: ve, da je dober, a zmaga se mu je na dirki Paris-Nica nesrečno izmuznila iz rok. To načenja samozavest, tokrat pa si jo je z izjemno zmago zagotovo povrnil.«
Tekme ponovno tudi na državni ravni
šahistom in šestim šahistkam, med njimi tudi Niki Kralj iz Go-rišnice, sicer članici Celjskega ŠK. Nika je tako izkoristila možnost nastopa na turnirju v Italiji, kjer je kot 59. po začetnem ratingu ob koncu s 3,5 točke osvojila 48. mesto in pridobila novih 59 ratin-ških točk.
V prvem krogu je morala priznati premoč šahistu s 470 točkami višjim ratingom od njenega, je pa zato že v drugem krogu nepričakovano dosegla zmago proti igralcu z ratingom, višjim za 245 točk. V nadaljevanju je med drugim dosegla še dve zmagi in en remi in tako kot ena najmlajših v slovenski vrsti povsem upravičila zaupanje trenerja. Glede na bogat mednarodni program bo zagotovo še veliko priložnosti, ko bo Nika lahko dokazala svoj talent.
Izmed Slovencev je bil v Italiji najboljši Domen Tisaj.
Silva Razlag
Končni vrstni red A-turnirja:
1. (2.) Nicolas Checa (ZDA) 7 točk, 2. (13.) Atulya Shetty (ZDA) 7, 3. (3.) Valentin Dragnev (Avstrija) 6,5 ... 19. (21.) Domen Tisaj 5 točk... 48. (59.)Nika Kralj3,5 točke...
Vlada je na petkovi dopisni seji sprejela odlok o izvajanju športnih dejavnosti v času epidemije novega koronavirusa ter določila podobne omejitve, ki so veljale pred 1. aprilom. Treningi in tekme so od ponedeljka znova dovoljeni vrhunskim registriranim športnikom, vadba z določenimi omejitvami pa tudi rekreativnim športnikom.
Dovoljena so, brez prisotnosti gledalcev, uradna športna tekmovanja na nacionalni ravni za članske, mladinske in kadetske kategorije, na evropski (evropski pokali ...) oziroma mednarodni ravni (alpska hokejska liga, košarkarska liga Aba, rokometna liga prvakov ... ) in velike mednarodne športne prireditve; slednje so bile dovoljene že tudi v času po 1. aprilu.
Odlok, ki ga bo vlada objavila v uradnem listu, velja od 12. aprila do vključno 18. aprila in ga bodo, tako kot v preteklosti, glede na epidemiološke razmere tedensko potrjevali oziroma prilagajali.
Treningi so dovoljeni vrhunskim športnikom olimpijskega, mednarodnega in svetovnega razreda (tudi mladim), pa tudi poklicnim športnikom, ki so starejši od 15 let in so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu za šport. Treningi športnikov bodo dovoljeni le, če se izvajajo v obliki t. i. mehurčkov oziroma zaprtih oziroma fizično ločenih skupinah.
Dovoljeni so tudi treningi preostalim registriranim športnikom, ki niso zajeti v zgoraj naštetih skupinah, če se bodo izvajali individualno ali pod vodstvom strokovnega delavca v športu, ter brezkontak-tna športna vadba v skupinah do deset vadečih. Pri izvajanju vadbe športnikov v skupinah je potrebno neprekinjeno vzdrževati vsaj dva metra medosebne razdalje.
Slednja je potrebna tudi pri strokovno vodeni individualni športno--rekreativni dejavnosti ter brez-kontaktni športni vadbi v vadbenih skupinah do deset vadečih.
Prav tako se je s ponedeljkom začelo izvajanje javno veljavnih programov usposabljanj za strokovno delo v športu, ki so vpisani v razvid po zakonu o športu, z do desetimi osebami pri posameznem
usposabljanju.
Za izvajanje vseh teh športno gibalnih oziroma rekreativnih dejavnosti ter športnih programov se lahko uporabljajo vsi športni objekti in površine za šport v naravi, kot so športni centri in drugi tovrstni objekti, vadbeni prostori ter površine za šport v naravi, pa tudi šolski športni objekti.
Odlok prav tako omogoča potovanja športnikom na treninge, priprave in tekmovanja na tujem, organizator športnega tekmovanja pa mora zagotoviti, da bodo prisotne le osebe, nujno potrebne za izvedbo.
Pri vseh dejavnostih je treba upoštevati navodila ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
sta
torek • 13. aprila 2021
Nasveti
Štajerski	17
Plantellini vrtnarski nasveti
Uredimo balkone
Topli pomladni dnevi in rastoče temperature pomenijo čas urejanja balkonov in okenskih polic z zanimivimi kombinacijami okrasnih cvetočih rastlin, ki bodo pritegnile poglede.
Izbor zemlje in rastlin
Pred izborom je zelo pomembno, da izbiramo rastline, ki so primerne legi našega balkona. Le redke, ki so primerne za senčne lege, bodo uspevale na pripeki in obratno. Rastline, vzgojene v lokalnem območju, bodo lažje prenesle klimatske razmere. Balkonsko cvetje, ki prihaja iz tropskih krajev, sadimo na prosto šele, ko so višje tudi nočne temperature. Izbiramo zdrave in močne rastline. Temno zelena barva, kompaktna rast in zdrave bele korenine so dober znak, da je imela rastlina zagotovljene prave pogoje čez vse rastno obdobje.
Izbira zemlje je zelo pomembna. Nikar ne uporabimo zemlje večkrat, saj bomo zaradi varčevanja ali tako imenovanega »recikliranja zemlje« dobili le skromno cvetenje in ustvarili pravi raj za škodljivce in bolezni. Rastline, ki jih posadimo v cvetlična korita in posode, imajo omejen prostor in se prehranjujejo le s tem, kar imajo na voljo. Zato je izbira kakovostne zemlje zelo pomembna, saj mora pogosto na sončni pripeki zadrževati vodo in hranila, ne da bi se na hitro izsušila. Nikoli ne zalivamo z ledeno mrzlo vodo, neposredno iz vodovodne napeljave, saj bo to velik šok za rastline. Redno dognojevanje, vsaj enkrat tedensko pomeni več cvetnega nastavka, bolj enakomerno rast in daljše cvetenje.
Oranžna z zeleno
Foto: arhiv Plantella
Na sliki je enostavna, a bogata kombinacija portulaka, lantane in moljevke. Uporabljeno oranžno korito se lepo ujema z barvo cvetov v koritu v istem barvnem odtenku. Izbrana strukturna rastlina (moljevka) pa cvetenje in korito lepo poudari. Korito je gosto zasajeno, zato bo potrebno moljevko večkrat porezati, da bomo lantani dali prostor.
Vedno modni zvončki
Foto: arhiv Plantella
Gotovo je najbolj priljubljena kombinacija dveh ali treh barv zvončkov v eni posodi. Če jim dodamo še gavro, smo dobili zasaditev za sonce, ki bo bogata tudi v višino. Novejša sorta zvončkov rumene barve ,LemonSlice' se je odlično izkazala v družbi bršljank, grenkuljic in surfinij. Kombinacija bršljank in milijonskih zvončkov je zmagovalna tako v skladnosti in kontrastu barvnih tonov. Lahko se poigravamo z barvami in zvončke s temno sredico kombiniramo s čokoladno kozmejo, ki je njeno pravo nasprotje s skromnim številom cvetov, a zato med zvončki toliko bolj pride do izraza. Še modnejšo kombinacijo bomo dobili, če zasaditvi dodamo tudi temnolistni sladki krompir ali avstralsko kordilino.
Vanes H usič, uniV. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
Vabljeni na spletno predavanje:
ČUDOVITE
BALKONSKE
ZASADITVE
plantella.si/
spletna-predavanja
Strokovnjaki po naravi
UČINKOVITI IZDELKI ZA ČUDOVITO

Vrtnarite z nami.
J 080 81 22 | Plantella.si
Kaj bomo danes jedli
TOREK	SREDA	ČETRTEK
fižolova juha	želodčkova kisla	mesne kroglice
s smetano,	juha z makaroni,	(čufti) v
testenine s	jabolčni zavitek	paradižnikovi
šampinjoni,		omaki, pire
endivija v solati,		krompir, solata,
breskova pita		banana
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
grahova kremna	piščančji	kostna juha,	krompirjev
juha, slivovi	paprikaš,	pečene polpete,	golaž, hrenovke,
cmoki, mešani	makaroni, solata,	dušen riž, solata,	buhteljni
kompot (jabolka +	jogurtove miške	orehov kipnik s
breskve)	smetano
Pečene polpete
Sestavine: zelenjavna osnova: 2 čebuli + poljubna narezana zelenjava (korenček, brokoli, cvetača, grah, paprika ...); polpeti: 90 dag mletega mesa, 2 žički soli, 1 žlička origana, 1 žlička mlete paprike, 1 žlička popra, 3 stroki strtega česna; 3 trdo kuhana jajca, 150 g sira.
Čebulo narežemo na rezine, zelenjavo na manjše kose. Položimo jo v pekač, prekrit s papirjem za peko, pokapljamo z oljem in enkomerno razporedimo po pekaču. Po zelenjavi enakomerno razporedimo manjše polpete, narejene iz vseh naštetih sestavin. Trdo kuhana jajca naribamo in jih na vsako polpeto potresemo eno žlico. Po vrhu polpet naribamo še sir. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Slivovi cmoki

1
Sestavine: 1/2kilograma krompirja, 15 dag moke (pol ostre, pol mehke), 1 jajce, sol in malo naribanega muškatnega oreščka, 1 žlica margarine ali masla, 20 manjših sliv,20 majhnih kock sladkorja; maslo, drobtine, sladkor in cimet po okusu, malo soli.
Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Še toplemu primešamo maslo, sol, muškatni orešček, jajce in moko. Na hitro ugnetemo testo. Razvaljamo ga na pol cm debelo in razvle-čemo na 5 x 5 cm velike krpe. V vsako zavijemo po eno slivo, v kateri je namesto koščice kocka sladkorja. Testo ovijemo okrog slive, pazljivo zvijemo v cmok in jih kuhamo v malo slani vreli vodi. Ko priplavajo na vrh, so kuhani. Prelijemo jih s popraženimi drobtinami, sladkamo po okusu. Lahko pa jih tudi popražimo v mešanici drobtin in sladkorja, prepraže-nega na margarini. Po vrhu potresemo tudi malo cimeta.
18 Štajerski
Na sceni
torek • 13. aprila 2021
Skrinja domačih viž - FestivaL NZG Ptuj 2021
Veselo
v novo
festivalsko leto
Priprave na festivale narodno--zabavne glasbe tudi letos potekajo v precej negotovih razmerah. Kljub temu pa so njihovi organizatorji še vedno optimistični in prepričani, da jih bodo izpeljali, ob upoštevanju vseh zdravstvenih ukrepov, ki bodo veljali v času izvedbe festivalov. Ptujski festival narodno-zabavne glasbe 2020 je bil eden izmed redkih, ki je izzvenel v zadovoljstvo organizatorjev in ljubiteljev narodno--zabavne glasbe.
Zakladnica narodno-zabav-ne glasbe je postala bogatejša za 10 narodno-zabavnih skladb, ki spremljajo praznične in druge dogodke ljudi. V družbi Radio--Tednik Ptuj so prepričani, da bo tudi 52. festivalska zgodba presežna, da bo prinesla nove polke in valčke, ki jih bodo ljudje še dol-
go poslušali in jih bodo spremljali ob najrazličnejših dogodkih. Urednik festivala Domen Hren in direktor Drago Slameršak pričakujeta, da se bodo narodno-za-bavni ansambli odzvali na razpis in tudi letos sestavili uspešno festivalsko zgodbo. Prijave bodo sprejemali do 17. maja. Vse podrobnosti o letošnjem festivalu so ansamblom na voljo na spletni strani www.ptujski-festival.si.
Najboljši ansambli iz vse Slovenije se bodo 3. septembra na odru, ki je za zdaj še skrivnost, potegovali za nagrade za najboljši klasični kvintet, za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, za najlepšo festivalsko skladbo, najboljše besedilo in najboljšo vokalno izvedbo. Pravo presenečenje pa bo tudi revijalni del 52. festivala.
Tudi letos se bo za festivalske nagrade potegoval Petovia kvintet
Ptujski narodno-zabavni ansambel Petovia kvintet, ki je na
51.	festivalu NZG Ptuj 2020 zaigral najlepšo skladbo festivala, Ena je domovina, se kljub korona razmeram skuša kar najbolje pripraviti na letošnje festivalske nastope. Če bo šlo vse po načrtih, jih bodo ljubitelji narodno--zabavne glasbe letos slišali na
52.	festivalu NZG Ptuj 2021, na števerjanskem festivalu in festivalu Guštanj, kjer doslej še niso sodelovali. Skladbe so pripravljene, komaj čakajo, da jih v živo predstavijo in se ponovno srečajo z občinstvom. Na 52. ptujskem
festivalu se bodo predstavili s polko. Njihove najnovejše skladbe govorijo o ljubezni, prijateljstvu in teh čudnih časih, za katere si vsi želimo, da bi že enkrat minili. Koronavirus pa je Petovia kvintetu zagodel tudi pri izdaji zgoščenke. Za njeno izdajo imajo že vse pripravljeno. Čim prej pa se želijo predstaviti tudi s čustvenim valčkom, Valčkom za dedka, ki so ga posvetili Larisinemu dedku, ki je žal preminil. Zadovoljni so, da so se njihove skladbe, ki so jih uspešno predstavili na festivalih, dobro prijele, da jih ljudje radi poslušajo. To pa so: Samo, da vreme vzdržalo bo, Čas ni naprodaj, Polka za Tjaža, kot tudi skladba s ptujskega festivala v lanskem letu, Ena je domovina. Vsak uspeh je spodbuda za naprej, je v imenu ansambla Petovia kvintet, ki je tudi hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj, povedal Aljaž Kolarič. Leto 2021 naj bi jim prineslo nove festivalske uspehe.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenke, najboljši kvintet lanskega ptujskega festivala
Foto: Črtomir Goznik
Petovia kvintet že pridno vadi za nove festivalske nastope
Podravje • IPES z brezplačnimi psihosocialnimi svetovalnicami
Nova pomoč za žrtve nasilja
Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) je pred tedni vzpostavil brezplačno in anonimno psihološko svetovalnico Na varnem si, kije namenjena blaženju stisk ob epidemiji covida-19. Minuli teden pa so z obratovanjem pričele tudi varne točke na lokacijah nujne infrastrukture na področju Podravja, kamor se po pomoč lahko obrnejo žrtve nasilja.
Ob spopadanju s posledicami tretjega vala epidemije in ukrepi, ki so nas ponovno privedli do zaprtja med štiri stene, so želeli vsem tistim, ki se v svojem domu ne počutijo varno ali se bojujejo z duševnimi stiskami, ponuditi možnost izhoda iz situacije in jim sporočiti, da njihova trenutna situacija ne določa njihove prihodnosti, so v IPES zapisali v sporočilu za javnost.
V sklopu brezplačne psihološke svetovalnice tako nudijo različne oblike anonimnega psihosocialne-ga svetovanja, ki je možno preko klepeta v živo na njihovi spletni strani, preko telefonskega razbremenilnega pogovora in preko elektronske pošte.
Varne točke na Ptuju, v Kidričevem, Staršah, Ormožu ...
Varne točke so vzpostavili na lokacijah, kot so poslovalnice pošte in lekarne, ki so mesta, ki so dos-
topna ne glede na epidemiološke ukrepe in druge omejitve. Za pomoč so usposobili tudi tamkajšnje zaposlene. Varne točke se nahajajo v Mariboru, Kamnici, Ptuju, Kidričevemu, Staršah, Miklavžu na Dravskem polju, Slovenski Bistrici, Ormožu, Lenartu, Šentilju in Rušah, njihove natančne lokacije pa so dostopne na spletni strani na-varnem.si.
Oboje je IPES vzpostavil v sklopu projekta, ki ga financirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad.
Na Inštitutu ob tem opozarjajo na vsesplošno poslabšanje telesnega, duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva, ki vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja, izgube in nezmožnosti pridobitve zaposlitve ter zmanjšanja učinkovitosti pri učenju ter delu na daljavo in porasta občutij nemoči, negotovosti in tesnobe.
Sta, Ur

Foto: Ipes.si
torek • 13. aprila 2021
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	19
\s
Štajerski
£ drugačnim pogledom na dogajanje
Naročite Štajerski tednik in izberite darilo!
Vrhunski vzglavnik NEO
Novost na tržišču. Hibridni vzglavnik NEO Neo Bamboo Memory omogoča novo dimenzijo spanja.
•	Individualno prilagodljiv uporabniku po višini in trdoti
•	Edinstvena kombinacija materialov - inovativne kocke iz spominske pene in mikrovlaken ClimaSoftza idealno podporo vratu
•	100% bombaž in bambus v zunanji prevleki vzglavnika
•	Prevleka pralna na 60 stopinjah C
• 2 leti garancije
(S
»Po 1825 nočeh spite enako dobro kot prvi dan!«
Vsestranski mešalnik
Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix
Univerzalni mešalnik/ blender s 500 W
(za pripravo zdravih obrokov (sadnih, zelenjavnih
napitkov, otroških obrokov, omak ali juh)
•	2 hitrosti + dodatna pulzna funkcija
•	4 rezila iz kakovostnega nerjavečega jekla (za drobljenje in sekljanje oreškov, kavnih zrn...)
Zmogljivost posode 1.500 ml
•	Enostavno čiščenje
• 2 leti garancije
Količina daril je omejena.
Akcija samo do
18. aprila 2021!
{
Letno naročnino sklenite z naročilnico.
7
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
Izberite darilo: I vzglavnik NEO | namizni mešalnik Rosmarino
Naročnino bom plačeval/-a: Q mesečnood 11,21 eurdo 12,72 eur (odvisno od št. ¡zdaj v mesecu)
letno vznesku 141,88 eur
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/—a naročnik/-ica.
RADIO TEDNIK Ptuj, d. o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
20 Štajerski
Križem Kražem
petek • 16. aprila 2021
Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice
Praznik luninih kolačkov (18)
"Ooo, že kupuješ jedi za praznik luninih kolačkov!" seje nasmehnila, ko je poškilila v mojo nabasano nakupovalno košarico. Ni mi bilo jasno, o čem govori, a to ni nič novega, saj njena angleščina ni ravno za pet.
Kasneje sem izvedela za to praznovanje, praznik luninih kolačkov, kot ga imenujejo domačini (ang. Mooncake Festival). Gre za tradicionalni festival, ki ga obeležujejo številni prebivalci vzhodne in jugovzhodne Azije. Takoj za kitajskim novim letom je to drugi najpomembnejši praznik, katerega zgodovina sega več kot tri tisoč let nazaj. Že takrat so namreč kitajski cesarji častili luno, ki naj bi jim zagotovila obilno letino. Pravijo mu tudi "praznik sredine jeseni", "praznik žetve" ali "praznik lune".
Konec septembra ali v začetku oktobra se ob polni luni, ki pade na petnajsti dan osmega meseca luninega koledarja, zbere vse sorodstvo (čeprav današnja Kitajska uporablja gregorijanski koledar, je tradicionalni kitajski koledar tisti, ki določa praznike). Verjamejo, da luna simbolizira nujo po ponovnem srečanju družine, še posebej, če sorodniki živijo daleč vstran. In ti kolački so menda najpomembnej-
ša jed tega praznovanja. V pekarni, kjer kupujem kruh, jih gledam že dneve, so vseh oblik in velikosti.
»Primerni so tudi za darilo,« mi pomežikne prodajalka, kot da bi vedela, da sem povabljena na praznovanje. Pred kakšnim mesecem
sem na vlaku na poti do Pekinga spoznala prijaznega možakarja, ki me je sedaj povabil na družinsko večerjo. Ko se po stopnicah vzpenjam proti šestemu nadstropju, diši podobno kot na Ptuju na Slomškovi, le da, predvidevam, gospodinja
ni spekla pice. Odprejo se vrata in vame buhne vonj po pečenem krompirčku in zrezkih, čeprav na mizi ni ne enega ne drugega.
Posedejo me, nakar se mi približa mlajši sin, precej je sramežljiv. V roki drži majhno keramično skodelico in
ameriški igralec (warren)
pompozna predstava ali film
nekdanji nemški državnik (helmut)
sestra zevsove ljubice lede
ameriški režiser howard

luka ravnik
nekdanji švedski smučarski tekač (johan)
brez kemičnih sredstev pridelana hrana
ameriška enota za maso
ameriški igralec dullea
največje rusko crno-morsko letovišče
REKA V sz. bosni
frajer, d2ek
am. atlet (BOB)
nizozem. veriga trgovin
obrobne opombe
kitajska denarna enota
srbsko mesto ob donavi iglasto drevo
nas nabožni pesnik in pisatelj (luka)
zavzet navdušenec, ognjevitež
glavno mesto jordanije
SPAČEK
sopra-nistka vi dali žebre
ideološki vodja
nas zaslužni pravnik (iavro)
banja
fordov malček
kronična jetrna bolezen
japonski vulkan
IVO BAN
pesnik in urednik
PISANIC (feliks)
letovišče
na makarski rivieri
kraj pri črnem kalu nas epik (anton)
dvosiopni verz
prva uprizoritev
skupek istovrstnih celic
lantan
hrepenenje po cem, kar je minilo
kraj obsocl s hidroelektrarno
mogočen slonji zob
nas glasbenik
MU.
sosed irana
izvleček z učinkovinami
?, DVA, TRI
vaje za telesno moč
it. naftna družba
čebuli sorodna vrtnina
država na severu brazilije
škrat, palček
norveški dramatik
edvard rusjan
prepir, pretep
franz kafka
zelnato steblo
sveto jezero laponcev na finskem
urejeno obrežje
sosedi crkej
nezavedni jaz
pospese-valnik delcev
arthur miller
osnovna stranica lika
stran neba
okrasna cvetica, vetrni«
BEAMON, Bob - nekdanji ameriški skakalec v daljavo, dolgoletni svetovni rekorder, BEVATRON - protonski sinhrotron univerze v Berkele-yju v Kaliforniji, ALTEJA - sestra Zevsove ljubice Lede, mati princa Meleagra, JERAN, Luka - naš bogoslovec, misijonar in nabožni književ-
ti? 2
Foto: Mateja Toplak
Jedi so postrežene druga za drugo, hrano pa morate jemati s krožnikov in skled, ki jih delite z drugimi, ki sedijo z vami za mizo (pomfrit je spečen meni v čast, če slučajno ne bi marala tradicionalne hrane- skrb je bila odveč).
Foto: Mateja Toplak
Rdeča barva naj bi bila barva sreče in bogastva, zato so rdeči lampijončki, ki so izobešeni ob pomembnih praznovanjih, najbolj priljubljeni.
vidi se, da ne ve, kaj mora storiti. Stegnem roko, njegov oče pa maha z rokama in mu nekaj dopoveduje. Končno razumem, da moram dečku dovoliti, da mi da piti. Odprem usta in po grlu mi vlije pekočo, a sladkasto tekočino. Vsi se smejijo osuplemu izrazu na mojem obrazu in tolažim se, da gre verjetno za običaj dobrodošlice in ne za posmeh. Ženica pokaže na hrano. Jej, jej, verjetno pravi. Če štejem še miniaturne omake, je na omizju vsaj dvajset jedi! Z zajemalko grozeče zajame šeflo bogvečesa, ko hitro razložim: "Wo bu chirou" (ne jem mesa). Očitno jima ni jasno, kaj imam v mislih, tako izdavim še drugi stavek, ki sem se ga naučila na pamet kot Prešerna v srednji: "Woshifojiao tu"(sem budistka). In ne, nisem budistka, a to je edini način, da Kitajec razume, da ne ješ mesa. Na mojo stran mize takoj naložijo zelenjavne jedi, a ženica ne more skriti razočaranja. Vzemi vsaj ribo, se zdi, da govorijo njene oči. Pokimam. Iz spoštovanja.
Do gospodinje. In na koncu koncev, do ribe.
Ko pojemo glavni obrok, na mizo priromajo lunini kolački, postreže-ni s pravim črnim čajem. Zadiši kot po sveže pečeni potici naravnost iz kuhinje moje babice. Lunine pogačice so v bistvu okrogla peciva, premera približno deset centimetrov, debeline pa tri do štiri centimetre. Bogat nadev, ki je običajno narejen iz paste iz rdečega fižola, je obdan s tanko skorjo in lahko vsebuje rumenjake iz soljenih račjih jajc. Sladki oreščki, ki so po pogosto polnilo kolačkov, se kar topijo v mojih ustih.
Preden se poslovim, potegnem iz torbe škatli luninih kolačkov, ki sem jih kupila zanje, in ju podarim otrokoma. Žena od nekod privleče še večjo škatlo (od obeh mojih skupaj)! Potisne mi jo v roke, ko za-mrmra kdove kaj. Komaj jo stlačim med bilanco in sedež, pomaham in se odpeljem. Otroka tečeta za mano. "Pridem spet kmalu," zak-ličem.
Foto: Mateja Toplak
Po tradiciji se lunini kolački jedo med srkanjem čaja in opazovanjem najsvetlejše lune v letu.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
torek • 13. aprila 2021
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Zdaj tič, zdaj miš?
Nedavne praznike smo ljudje preživeli različno, tako kot različno preživljamo vse praznike, ki niso povezani z državo in njenimi obletnicami, ampak imajo verski pridih. Tisti, ki jim jim je krščanska vera blizu, so se veselili verskih značilnosti velike noči, tisti drugi pa smo bili veseli prostega dne in .posvetnih barv' praznika - dobre hrane in lepih pomladnih dni s svojimi dragimi. Eni s(m)o si voščili blagoslovljene velikonočne praznike, drugi pa veselo pisanko. In obojim je bilo lepo. (Ko bomo obvladali še muslimanske praznike in z njimi povezano kulinariko, verjamem, da si bomo za ramazan (ali ramadan? - žal, ne obvladam) z veseljem privoščili tufahijo, baklavo ali hurmašice ...)
Za praznike smo dobili tudi voščila. Celo z najvišjih vrhov
- cerkvenih in posvetnih. Ampak meni je najbolj v oči padlo voščilo našega PV-ja (PV = predsednik vlade). Lepo, da je z voščilnico nagovoril vse Slovence in državljane Slovenije. Takole je zapisal: »Dragi Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, dragi rojaki v zamejstvu in po svetu. Upanje, ki ga prinaša velika noč, se vedno znova dotakne odprtih src. Vsakič kot prvič in vedno tako, kot v EKhg^ danem trenutku ^ najbolj H potrebujemo. Iz velikonočnega r	upanja črpamo
bmoč. V njem najdemo ^ oporo v težkih ^ preizkušnjah, a tudi zavedanje, da velike noči ni brez trpljenja,
preizkušenj in odpovedi.«
Presenetil pa me je v drugem delu voščilnice: »V globoki hvaležnosti za vsa dejanja ljubezni in usmiljenja, po katerih nas Bog vedno znova nagovarja in nam sporoča, da je z nami, praznujmo letošnjo veliko noč.« JJ je veren? Tisti JJ, ki je bil nekoč komunist, veruje v boga? Ko pa je vendar ena osnovnih zahtev članstva med komunisti bila, da ne veruješ v boga. Je JJ lagal ob vstopu v partijo ali laže danes? Je mogoče tak netopir, o kakršnem v svoji basni piše Josip Stritar: »Zdaj miš, zdaj ptič, kakor najbolje kaže; tako, seve, izhaja se najlaže.«
Ja, JJ je od nekdaj znal ,izhajati', zato pa je od nekdaj nekje bolj spredaj ...
Vaš (tič) Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
2				8	7			5
5	1			9		7	6	
	3	7				9	2	
6	4		8	2			5	
	2			5				6
3		5		6	9	2	8	4
1			9			6	7	
					5		3	
	8	2			1			9
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€	OOO
Bik	¥	©©©	€€€	O
Dvojcka	¥¥	©©	€€€	OO
Rak	¥¥	©©©	€	OO
Lev	¥	©©	€€€	OOO
Devica	¥¥		€€	OO
Tehtnica	¥	©©©	€€€	O
Škorpijon	¥¥¥	©		OOO
Strelec	¥¥	©©©		00
Kozorog	¥¥¥	©©	€€	OOO
Vodnar	¥¥	©		0
Ribi	¥	©©		OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 13. april do 19. april 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slovenija • Februarska statistika
Manj rojstev, manj smrti
Februarja seje v Sloveniji po začasnih podatkih Statističnega urada RS (Surs) rodilo 1.297 otrok, umrlo pa je 1.848 prebivalcev. Tako število rojenih kot umrlih je bilo nižje kot v enakem obdobju lani, je bil pa letošnji februar za en dan krajši od februarja 2020, ko je bilo prestopno leto.
Foto: Dreamstlme/M24
Februarja se je tako rodilo 27 oz. dva odstotka otrok manj kot v enakem obdobju lani. Na dan se jih je po začasnih podatkih Sursa rodilo povprečno 46, kar je bilo enako kot povprečno na dan v lanskem februarju in povprečno dva na dan manj kot v letošnjem januarju.
Po začasnih podatkih je februarja umrlo tudi 41 oz. 2,2 odstotka prebivalcev manj kot v enakem obdobju lani. Na dan je tako umrlo povprečno 66 prebivalcev, v nobenem dnevu pa število umrlih ni bilo višje od 100.
Presežna umrljivost oz. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju, je februarja letos v Sloveniji znašala -0,9 odstotka. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 0,9 odstotka prebivalcev manj kot povprečno v istem obdobju v letih 2015-2019.
Med prebivalci, umrlimi februarja letos, je bilo po začasnih podatkih 1.283 oz. 69,4 odstotka takih, ki so bili ob smrti stari 75 let ali več. V primerjavi s povprečnim številom prebivalcev, umrlih pri isti starosti v letih med 2015 in 2019, je bilo to število za 0,8 odstotka višje.
Surs je pregledal tudi prve podatke o umrljivosti za del prejšnjega meseca, ko je od 1. do 21. marca umrlo 1.305 prebivalcev, kar je nekoliko več kot v istem obdobju lani, ko jih je umrlo 1291.
Sta, Ur
t GLASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2(f. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Matija Verdenik, 2250 Ptuj.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
K*w1 Wk\ M l\V 9	»n JkiS 0
Štajerski TEDNIK	
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. aprila 2021
V uredništvu STAJERSKEGA TEDNIKA zaposlimo
NOVINARJA/KO
v redno delovno razmerje za določen čas -nadomeščanje delavke v porodniški
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	vozniški izpit B-kategorije
•	smisel za oblikovanje pisnih novinarskih prispevkov
•	veselje do dela z ljudmi
Zaželena je VI. ali VII. stopnja izobrazbe (bolonjska smer) oz. visokošolska ali univerzitetna stopnja.
Kandidati lahko svoje vloge s kratkim življenjepisom in morebitnimi novinarskimi izkušnjami pošljejo na e-naslov: tednik@radio-tednik.si ali na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, najkasneje do 16. aprila 2021.
Štajerski
Štajerski
radioPTUI
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Cirkulane in Osnovno šolo Cirkulane prireja oddajo
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Cirkulane.
Oddaja bo v sredo, 14. aprila, ob 19. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Cirkulane.
jfATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
H SAZAS
0Žjfe oculus
- l/Veltvveite Industriemontagen -
O dem
dravske elektrarne marlbor
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Zavrč in Osnovno šolo Zavrč prireja oddajo
/	Štajerski TEDNIK
W\ ^ ^oPTUI
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Zavrč.
Oddaja bo v sredo, 14. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Zavrč.
jtATP
oculus
" Weltweite Industriemontagen -
Lahkota prihodnosti
' KLIMA PTUU ti.®.®.
OGREVANJE. VODOVOD, PUH, HLAJENJE
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
^SAZAS
» * 1 H
E &dem
dravake elektrarne maritrar
Največji proizvajalec električne energije	iMflftOtU pliflOiHnOSti
■ KLIMA PTUJ &<m.
OGREVANJE, VODOVOD, PUH, HLAJENJE
torek • 13. aprila 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
w (g
PISANA • ZABAVNA ■ AKTUALNA
Mali oglasi
TOREK 13. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica
8:25 Obzornik TV Dravograd 9:10 Pogled nazaj 9:35 Pomurski tednik 10:05 Glasba za vse 10:35 Cista umetnost - april 10:50 Tabu
11:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku
12:00 Ptujska kronika
12:25 Dejansko gospod
14:05 Videostrani
17:30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:25 Glasbena osmica (tuja)
18:50 Risanke
20:00 Ptujska kronika
20:25 Cista umetnost - april
20:40 Pogled nazaj
21:05 Glasba, pesem združuje
22:00 Ptujska kronika
22:25 Lovec na vampirje »D«
00:10 Videostrani
ČETRTEK 15. april
7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica
8:25 Festival narodno zabavne glasbe 10:55 Tadej Toš in odpadki 11:40 Animirana pripovedka 12:00 Ptujska kronika 12:25 Cista umetnost - april 12:40 Glasba za vse 13:10 Pogled nazaj
13:35 Moja dežela lepa in gostoljubna
14:35 Videostrani
17:30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:25 Portal
18:35 Cista umetnost - april
18:50 Pogled nazaj
19:05 Risanke
20:00 Ptujska kronika
20:25 Glasbena osmica (tuja)
20:55 Lolita,
22:00 Ptujska kronika
22:25 Otroci pojejo slovenske pesmi
01:15 Videostrani
Ptujska televizija PeTV, T: 031 684 808, info@petv.tv, www.petv.tv P
SREDA 14. april
7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:25 Pomurski tednik 8:55 Cista umetnost - april 9:10 Obzornik TV Dravograd 9:55 Pogled nazaj 10:20 Glasba za vse 10:50 Znansveni forum: Laži o prehrani 11:20 Šport(no)
11:40 Povabilo na kavo: Bojan Tofant
12:00 Ptujska kronika
12:25 Lovec na vampirje »D«
13:50 Charlie Chaplin
14:25 Videostrani
17:30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:25 Deček in njegov pes
20:00 Ptujska kronika
20:25 Glasbena osmica (slo.)
20:55 Cista umetnost - april
21:10 Pogled nazaj
21:35 Sport(no)
22:00 Ptujska kronika
22:25 Povabilo na kavo
00:05 Videostrani
fcMMu^l Ta
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče v teži 150 do 180 kg, 1,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
NESNICE, rjave, huppex, leghorn, črne, grahaste in pepelnate, v začetku nesnosti, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. Možnost dostave.
PURANE in purice, 7-tedenske, težke 3 kg, ter bele kokoši in peteline, težke 3,5 do 4 kg. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
KUPIM traktorje Zetor, Deutz, IMT, Tomo Vinkovič, John Deer, Class in druge znamke v kakršnem koli stanju ter druge kmetijske priključke. Tel. 070 519 447.
Štajerski 1	ran	INI	IK
www.tednik.si			
ÉÍ3stajersk¡tedn¡k	_ Stajerskitednik		
It
PIUJ
Razpisujejo prosta delovna mesta
v proizvodnji kruha in peciva.
Zainteresirane delavce živilske stroke vabimo, da se prijavijo po pošti na naslov: PPS - Pekarne Ptuj, d. o. o., Rogozniška c. 2, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov: komerciala@pps.si.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
•ww.reporter.si

VOJNA NAPOVED BRUSLJU
Janša se je iz »velikega Evropejca« prelevil v velikega kritika EU
IGOR ZORČIČ
Stranka SMC je sčasoma postala zgolj servis največji vladni stranki
IGOR LUKŠIČ
Nihče od novih na desni ne more priti v parlament brez dovoljenja Janše
ŽENSKE V POLITIKI
Ali slovenske volivke ne marajo političark?
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Martina Tominca
upokojenca Taluma Kidričevo 7. 11.1935-3.4. 2021
IZ APAČ
se vsem iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja.
Hvala župniku Karlu Pavliču in p. Jožetu Petku za opravljen cerkveni obred, sindikatu Taluma za odigrano Tišino, Tatjani Mohorko za govor ter PGD Sela za spremstvo.
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala!
Vsi njegovi
MESTNA OBČINA PTUJ
Občanke in občane mestne občine Ptuj vabimo, da se v soboto, 17. aprila 2021, udeležijo
čistilne akcije,
ki bo potekala na celotnem območju mestne občine Ptuj. Dobimo se ob 9. uri na zbirnih mestih v četrtnih skupnostih.
V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena na 24. april 2021.
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
•	številni zadovoljni kupci,
•	monolitna izvedba,
•	20 - letne izkušnje,
•	poštena cena in kvaliteta,
•	Made in Germany,
•	do 35 let garancije.
Lepi spomini ne bledijo!
tar*»
IZ VSEB
Členi si Mite in t "wo j	obmstj.
liemdisetfatnil a nimam (strti 1 >1
) i Ptuja latiM 4)
PtTO BRIGIDJASKG POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
|fŠ£Š~ afj__ ~ * _ ""T "
Milan Kneževič kandidat IsSfs za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
¿UJtWMIlLUOKHSPTUJ
i nosilci delegatskega sistema! ^

Spomnite se ¿ogorkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku,
znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
TOREK, 13. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Srečanje ljudskih pevcev, Stoperce 2016
10:40 Srečanje FS v Majšperku 2016
12:10 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Tamburaši in mandolinisti Slovenije 2017
20:15 Srečanje folklornih skupin Pod lipo 2017
21:50 Projekt Od pusta do velike noči v Majšperku
23:00 Video strani
SREDA, 14. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Pesem v poletje, Hajdina 2018
10:00 Košicnbal, Slov. vas 2020
10:45 Štajerska frajtonarica, Hajdina 2019
12:15 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 59. območna revija OtrPZ, Ptuj 2018
20:00 Večer vinskih pesmi, Skorba 2014
21:45 Adventni koncert Vox Arsana
23:15 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
SP
TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si
ČETRTEK, 15. april
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba
08:30 Ljudske pesmi in domače viže, Dornava 2015 10:00 Utrip Ormoža
11:10 Zimska opravila na Polenšaku 2019 12:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Tedenski pregled dogodkov občin 18:30 8. regijski tematskih koncert, Ptuj 2018 20:00 Koncert vokalne skupine enigma z gosti 21:00 Rože za Tončko, Velika Nedelja 2018 23:10 Video strani
Slovenska Bistrica • Velik požar na Osankarici gasilo 120 gasilcev
Planinski dom pogorel do tal, muzej jim je uspelo rešiti
V večernem požaru minuli četrtek je v celoti zgorel Dom na Osankarici, gasilcem pa je uspelo obvarovati le del stavbe, v kateri je muzejska zbirka Pohorskega bataljona. Kot je povedal vodja bistriške civilne zaščite Branko Hojnik, so zaradi pojava manjših žarišč na požarišču gasilci s Keblja ostali vse do petkovih jutranjih ur.
Hojnik je še povedal, da je priljubljeni Dom na Osankarici v občini Slovenska Bistrica zagorel nekaj minut po 20. uri zvečer, z ognjem pa se je borilo okoli 120 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Kebelj, Oplotnica, Tinje, Zgornja Bistrica, Slovenska Bistrica in Šmartno na Pohorju, ki so požar pogasili. Po požaru se je del objekta porušil, je pa gasilcem uspelo preprečiti, da bi zagorel tudi bližnji gozd. Vzrok za požar za zdaj še ni znan, prav tako še ni ocenjena škoda, ki pa je zelo velika, je še povedal Hojnik in dodal, da so pri gašenju porabili več kot 50.000
Požar je gasilo 120 gasilcev, a dom je pogorel do temeljen
Foto: Bobo/Reporter
litrov vode ter da gre za eno večjih intervencij v zadnjem času. Na
Dom na Osankarici pred požarom
Dom na Osankarici je priljubljena točka za pohodnike in kolesarje, vsako leto v začetku januarja pa se tam zbere velika množica ljudi, ki se odpravijo na bližnje spominsko obeležje za padle borce Pohorskega bataljona na Treh žebljih. Dom je nudil tudi prenočišča, v bližini pa je smučarski center Trije kralji.
Foto: geago.com
srečo pa ni bil nihče poškodovan.
Mariborski kriminalisti so v petek skupaj s strokovnjaki nacionalnega forenzičnega laboratorija začeli ogled in ugotavljanje vzroka požara ter vseh okoliščin dogodka, policisti pa v tem času zbirajo in preverjajo ostale okoliščine.
Ivan Žagar: »Katastrofa za najemnika in turizem«
Posledice požara si je ogledal tudi bistriški župan Ivan Žagar, ki je dogodek označil za katastrofo, še posebej za najemnika, ki si je zelo prizadeval za oživitev koče. Prav tako je to zelo slaba novica za turistični razvoj Bistriškega Pohorja, saj je bil dom eno osrednjih prizorišč dogajanja.
Lastnik gostinsko-turističnega
dela doma, ki je pogorel, je Zvon-ko Krošl. Lani ga je oddal v najem Alešu Patekarju, ki je po lastnih besedah vanj vložil vse, kar je imel, in zdaj vse izgubil. Po njegovem mnenju bi lahko bil vzrok požara dimnik, s katerim so imeli težave že pred tem. Lastnik Krošl je še povedal, da je imel dom sicer zavarovan, o načrtih, ali ga bo obnovil ali ne, pa za zdaj ne more govoriti.
Letos že drugi dom, ki je pogorel do tal
Omenjeni dom je že druga planinska postojanka, ki je letos pogorela do tal. Konec februarja je namreč do požara prišlo tudi na Mo-zirski koči na Golteh. Še pred tem je leta 2017 zgorela koča na Korošici, leta 2019 pa koča na Okrešlju.
Sta, Ur
Mestni Vrh • Požar na stanovanjski hiši
Ogenj uničil mansardo
V soboto, 10. aprila, pozno popoldan je zagorel dom petčlanske družine Fuks v Mestnem Vrhu. Gasilci so na intervencijo odhiteli nekaj minut pred 18. uro. V štirih minutah so izvozili iz gasilskega doma, v naslednjih dveh minutah so bili na kraju.
»Ko smo prišli na lokacijo, je gorel celotni zgornji del hiše - mansarda in streha. Aktivirali smo tudi PGD Ptuj,« je povedal namestnik poveljnika PGD Grajena in vodja sobotne intervencije Aleš Zorec. »V soboto nas je na intervenciji sodelovalo 37 gasilcev s šestimi vozili in avto lestvijo. Ogenj smo ukrotili v približno pol ure, pri gašenju nas je zelo oviral močan veter. Zadnja ekipa gasilcev je lokacijo zapustila ob polnoči. Gasilci PGD Ptuj in Grajena smo družini pri čiščenju pogorišča pomagali še v nedeljo med 10. in 15. uro, ko smo hišo prekrili s ponjavami, da smo jo zaščitili pred napovedanimi padavinami.«
V nedeljo dopoldan so preiskavo na kraju opravili policisti: "Do požara je prišlo najverjetneje zaradi padca gorečih delcev trdega goriva na leseno ostrešje. Tuja krivda za požar je izključena." Po prvi oceni naj bi na objektu nastalo za dobrih 80.000 evrov škode.
Družini Fuks so pomoč že ponudili sokrajani in Rdeči križ, ki je odprl posebni TRR: SI 0420 2000 0348 846, sklic SI00 2452120.
Foto: CG
Podobno kot lani jeseni v Žamencih v občini Dornava so se gasilci tudi pri gašenju požara v Mestnem Vrhu srečali z nedelujočim hidran-tom. Vodo so morali vleči 200 metrov daleč, napajanje jim je uspelo zagotoviti šele iz drugega hidranta, saj prvega ni bilo moč odpreti. Da so hidranti bolj kot ne težava na celotnem ptujskem vodooskrbnem sistemu, ki ga vzdržuje Komunalno podjetje Ptuj, smo v Štajerskem tedniku že nekajkrat opozorili. Lastnice omrežja so občine, odgovorni za požarno varnost pa župani. Očitno je to področje, ki ga vsi nekako puščajo ob strani oziroma se ukrepa prepočasi. Ena težava so nedelu-joči hidranti, druga pa vprašanje zadostne količine razpoložljive vode in dovolj močan pritisk, potreben za gašenje.
MZ
Cerkvenjak • V naselju Grabonoški Vrh voda do nadaljnjega ni pitna
V vodi, ki je smrdela, odkrili bencin
Pri analizi vode so v javnem podjetju Prlekija zaznali nenavaden vonj in okus vode, zato občane pozivajo, da so previdni glede pitja vode iz javnega vodovoda.
Foto: SD
V delu cerkuenjaškega vodovodnega omrežja so odkrili neznano snou, zaradi katere odsvetujejo pitje vode iz pipe.
Kot pravijo, so se nanje v zadnjih dneh obrnili prebivalci naselij Kraljevci, Sovjak in Ženik iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici pa tudi z Gra-bonoškega Vrha iz občine Cerkvenjak, in se pritožili nad vodo, ki teče iz njihovih pip. Zlasti topla je namreč imela vonj in okus po bencinu, zato so vzorce takoj predali v analizo Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor.
Rezultati so potrdili, da so v vodi prisotne aromatske spojine, ki so
lahko sestavine bencina, ter ovrgli bojazen, da bi se v vodi znašel strupeni benzen, ki je sicer najbolj znana aromatska spojina in povzroča resne okvare zdravja, med drugim levkemijo. »Koncentracije najdene snovi v vodi, za katero bi lahko skoraj z gotovostjo rekli, da gre za bencin, so na srečo relativno nizke in ne presegajo mejnih vrednosti, ki vplivajo na zdravje prebivalcev,« pojasnjuje direktor J P Prlekija Ar-tur Racman.
Gre za kaznivo dejanje?
»Kljub temu pa do nadaljnjega preventivno odsvetujemo uporabo vode iz javnega vodovoda za pitje. Pitna voda mora biti brez vonja. Dokler bo smrdela po bencinu, priporočamo pitje ustekleničene vode, ki jo delimo med prebivalce ogroženih območij. Še naprej pa je voda iz pipe varna za osebno higieno in gospodinjska opravila. Kot kaže, so najbolj prizadeta naselja
na visokih točkah sistema, zato opozorilo velja tudi za prebivalce bližnjega Grabonoškega Vrha iz občine Cerkvenjak, čeprav tam ne izvajamo oskrbe s pitno vodo, saj prihaja iz sistema Mariborskega vodovoda, medtem ko JP Prlekija skrbi za pitno vodo na območju občin Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje.«
In kako se je bencin sploh znašel v vodovodnem omrežju? Ra-
cman izključuje tehnično napako. »Lahko gre torej samo za namerno ali nenamerno dejanje, zato smo zadevo kot kaznivo že prijavili na policijo. Da bomo čimprej razjasnili okoliščine, naprošamo
vse, ki bi karkoli vedeli o dogodku oziroma možnosti vdora onesnaženja v vodovodni sistem, da o tem nemudoma obvestijo nas ali policijo.«
Senka Dreu
O


o O

o
- C?* * Lr> i
o
«
"C**
Rojstva: Iris Ilec, Doklece 25, Ptujska Gora - deklica Žana; Doris Bračič, Ulica Staneta Severja 20, Maribor - deklica Julijana; Nuša Vaupotič, Pestike ia, Zavrč - deček Gašper; Marjana Sa-gadin, Kalše 4, Zgornja Polskava - deček Fran; Julija Korez, Donačka Gora 51, Rogatec - deklica Neli; Maja Pavlin, Rot-man i6b, Juršinci - deklica Mila; Anita Debeljak, Medribnik 21, Cirkulane - deček Oskar; Selin Sever, Rucmanci 63, Sveti Tomaž - deček Leon; Silva Krajnc, Bukovci 155a, Markovci -deklica Sanja; Barbara Klajnšek, Dragonja vas 20, Cirkovce - deklica Ema; Robie Lou Santos - deček Kajetan; Gordana Trajkovic - deklica Lina; Aleksandra Unuk - deklica Sia; Marisa Mastnak - deček Maj; Katja Kolar - deček Lucijan; Mateja Krsnik - deklica Mija; Marjeta Grašič - deklica Julija; Helena Rojko - deček Tim; Katja Lešnik - deklica Inja.
o
* ¡c-


*
o
o

o
C
O
C?
* »


Za april velja, da je še vedno veter bril
Danes bo oblačno s padavinami. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo v notranjosti Slovenije spustila do nadmorske višine okoli 500 m, zjutraj ob močnejših padavinah lahko ponekod tudi niže. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Padavine bodo popoldne oslabele. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem okoli 10 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
r -1 Torek 13.04.2021	Sreda 14.04.2021	Četrtek 15.04.2021 *	Petek 16.04.2021
■k^ifl 2	3	1	3
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
4	7	9	7
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	t	t	is
L Hitrost vetra46rm/s	Hitrost vetra6 0ntfs	Hitrost vetra4.5m/s ^	Hitrost vetra2 7m/s
Vir: ARSO