Leto III. Maribor, sreda 11. februarja 19g0. St. 33. fT M * Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 m esečno. četrtletno K 19*50. č e pride naročnik sam v upravništvo po list: Me­ sečno K 6"—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidov, ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24. Tajne pogodbe. Svetovna vojna je potrdila in do­ kazala dvoje: veličino in ničevost člo­ veštva. Veličino v doslednem spozna­ vanju končnih smotrov in ničevost v igravem uničevanju vezi, ki vodijo k njim. Ta trditev je tembolj jasna, čim globlje pogledam o za kulise te velike žaloigre. Kultura nam je prinesla tisoč novih idej jn ravno toliko sredstev, da gremo za ciljem, katerega je postavila sama. Mi smo jo pa s svojimi strastmi izbrusili kakor nož in obrnili ostrico proti sebi. Da, ko je tekla človeška kri v potokih, smo spoznali, da smo prav­ zaprav ničevi in smo napravili nov program za bodočnost, Demokracija na zunaj in na znotraj, mednarodna pravičnost, sam oodločba narodov itd., vsa ta gesla so se izprala v krvi in so bila čvrsta dovolj, da postanejo stebri novega življenja. D anes, ko stojimo na prehodu iz dobe, katero poznamo in ki je končala s krvavo zarjo svetovne vojne, in dobe, ki ima tem nejše obrise, kot jih je imela kedaj poprej katera' doba ob prihodu — moramo priznati, da je vse to bilo zastonj, zakaj niti eno teh gesel se ni izpolnilo dosledno. Vzrok? Ali je bil*a laž ali resnica? Resnoba ali šala? Iskrenost ali hinavstvo? Tajna diplomacija, pravijo — ampak ta je samo gnojen prišč našega nezdravega organizma. Veliki smo, ker to vemo — in ničevi, ker uničujemo sami m ostove, preko katerih bi morali iti. Ampak p.esem je stara kakor člo­ veštvo. Nikdar ni imelo človeštvo več­ jega sovražnika od — človeštva. Homo homini lupus! Evo, tajna diplomacija je nakopala nam Jugosjovenom novo vojno, ki bo v izvestnem času osvobodila našo Alzacijo - Loreno. O tem smo menda vsi na jasnem, kali? Istočasno, ko londortski pakt, katerega še do danes ne poznamo natanko, kakcr ShyIlok mesari naše narodno telo, poročajo ne­ katere vesti, da je naša država skle nila vojno konvencijo s Francijo. Drugi zopet vedo povedati, da nas antanta namerava pognati k na­ skoku na ruski zid. Vsaj Clemenceau je, imel to namero in da bi bil Millerand krotkejši tiger, dvomimo. Ker je vse Prlekija. (K prleškemu gostiivanju.) Ime Prlekija ne stoji na nobenem zem­ ljevidu, v nobenem zemljepisu in niti kon- verzacijski leksikon ga ne pozna. In vendar je to važen del slovenske zemlje. In še več: Prleki igrajo v slovenski ktilturni zgodovini veliko ulogo. Prlekija je oni lepi kot med Muro in Dravo, ki se navadno zove Sloven­ ske Gorice. Že to, da je ta pokrajina v svo­ jem imenu ohranila pridevek »slovenske« je dokaz, da je tu živel čvrst, zaveden slovenski rod. Pri naseljevanju slovenstva so pač te lepe gorice vabile naše dede, da so jih takoj zasedli. Bili so tu kakor v velikem taboru, ki ga obdajata dve rek}. Ko je prišel Mažarški naval, se je pre­ bivalstvo hitro pomnožilo, ker si moremo misliti, da so pred divjimi arpadovci bežali, v Slovenci iz Kocljeve države na ogrskih rav­ ninah k svojim bratom v gorice, kamor ni mogla seči mažarska pest. In ker so se vsled Ciril-Metodovega kulturnega dela ravno pa­ nonski Slovenci najbolj zavedali svojega slovanstva — se je ta zavest ohranila stalno v njih potomcih — prebivalcih Slov. Goric. Ko je zavladala nad našimi pokrajinami nemška sila, so storili ravno ti kraji naj­ močnejšo obrambo proti nemškemu prodi­ ranju na jug. Oni so ves čas dobro čutili, kaj pomeni tuja nadvlada in če niso mogli zaprečiti nemškega fevdalnega nasilja — so branili v svoji domači, hiši zvesto svoj jezik, svoje stare šege in navade. Ob teh goricah se je tudi parkrat razbil turški naval, ko so skušali Turki z Ogrske prodreti v naše notranje dežele. Ko se je začelo narodno prebujenje, so se iz Sloven­ skih Goric oglašali prvi buditelji. Od tu je izšel prvi ljudski pesnik Volkmer, ki nam do­ kazuje, kako je bila v teh krajih že zgodaj priljubljena slov. pesem. Med narodom pa je bilo nešteto nar. pesmi, zdravic, popevk i. dr. kar so pozneje zbrali Staub, Vraz in drugi. Bogata zemlja je tu omogočevala kmetu, da je dal svoje sinove v šole, zapiski in kata­ logi naših srednjih šol hranijo imena nadar­ jenih učencev, ki so jih dale Slov. Gorice* Zato je dobila tudi novoslovenska kultura razmeroma največ narodnih bojevnikov, uče­ njakov, pesnikov, pisateljev in politikov ravno iz Prlekije. Po svoji navadi je bila Prlekija vedno jugoslovensko čuteča; naši največji Ilirci so izhajali iz nje. Stanko Vraz, dr. Razlag, Miklošič, dr. Prelog, dr. Muršeč, Dav. Trstenjak, iz nje so prišli tudi naši nar. bo­ jevniki iz časa taborov. V Prlekiji se je zbi­ to delo tajne diplomacije, nam seveda ni znano, so li te vesti vredne priseg ali ne. Ampak tudi če jih bodo »z dobro poučene strani« dernentirali, bomo še vedno upravičeni, da verujemo takim vestem . Stvar je torej taka, da bi uteg nili nekega dne krvaveti za Francije in njene slučajne zaveznike. Sklepanje zvez in vojaških kon vencij je velepom em ben čin — in z: našo bodočnost je skrajno nevarne, da se vrši za kulisami. Ali se bodo izza teh kulis zopet pokazali ljudje, ki bodo kvartopirili z našo krvjo in našim im etjem ? Kar se danes meni zgodi, se lahko jutri pripeti tebi. Pogodbe, ki zadevajo kri in imetje nas in naših potomcev, morajo biti javne — vsi smemo vedeti, pod kakimi pogoji se sklepajo in kaj hočejo. Pri nas je borba proti tajni diplo­ maciji že precej popularna. V avstrij­ skem državnem zboru so zlasti naši in češki poslanci zastopali stališče, da se mora tajna diplomacija odpraviti in da o vprašanjih vojne in miru odlo­ čuje samo ljudstvo. D anes pa se nam (zistem tajnih pogodb zopet zasekuje v narodno telo. Ali bomo vedeli vpo- i , rala nar. vojska za naše obmejne kraje pa tudi naskok na Maribor in druga nemčurska gnezda je bil vedno pripravljen od te strani. Lepa je ta dežela s svojimi goricami in neštetimi svetniki, ki imajo tu svoje cerkvice. • Te cerkvice so najlepši kras vinskih gričev. Krog njih se zbirajo rdeče krite zidanice in stare, iz lesa spletene viničarske bajte. Iz- gleda, kakor da bi se piščanci razbežali od koklje. Vse je tako majhno, srčkano in do­ mače. To lepoto je uvedel v jugoslovensko poezijo že Stanko Vraz, zvesti sin Prlekije, ki se je tudi v zrelejših letih vračal na svoje hribe, preživel vesele ure med domačini, zbiral narodne popevke in sam opeval te blagoslovljene kraje in lepa muropoljska de­ kleta. Te verze najdemo v »Djulabijah«, pa .tudi cela zbirka poezij »Glasi iz dubrave že- rovinske« nosi ime po domačem kraju. V tej (knjigi se spevi o lepoti Prlekije spletajo z ! Muzo Kolarja, Čelakovskega, Mickiewicza in j drugih velikih duhov takratnega Slovanstva. . Knjiga se je razširila daleč po našem jugu in prišla tudi na sever. Tako so se čez mnogo stoletij zopet oglasili bratski koraki na potu Cirila in Metoda iz juga preko Prlekije — panonske Slovenije — na Slovanski sever. Lepe so te gorice in bogate. Vinski pri­ delek je eden najboljših, kar jih rodi jugo- Stran 2. I Mariborski delavec. Maribor, dne 11. februarja 1920. rabiti vsaj to izkušnjo svetovne vojne ?' Vsaj to! B. Občinski volilni red za Slovenijo. Ministrski svet je sprejel z malimi iz- premembami občinski volilni red za Slo­ venijo, kakoršnega je predložila centralni vladi naša deželna vlada. Volilno pravico imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, ki bivajo v občini vsaj že eno leto. Razen tega imajo volilno pravico ne glede na čas bivanja vsi javni nameščenci, železni­ čarji in dobrovoljci, ako bivajo v občini na dan razpoložitve volilnih imenikov. Ženske imajo volilno pravico, ako so dopolnile 21. leto in ako bivajo v občini že eno leto in samostojno gospodarijo na po-* sestvu, ali v obrti in ako plačujejo kak dr­ žavni davek. Tudi ženske, ki so dovršile najmanj 8 razredov ljudske šole, imajo vo­ lilno pravico. Vse v občini stanujoče ženske, ki so kot strokovne delavke zaposlene v industriji, v obrtu ali pa v trgovini. Voljeni morejo biti le moški. Volilna dolžnost je odpravljena. Volitve se bodo vršile po proporcu. Na vsako listo pride soraz­ merno toliko odbornikov, kolikor odpade na posamezne stranke glasov. V kratkem izide razglas o razpisu ob­ činskih volitev v Sloveniji. Vlada se je od­ ločila tudi za občine za splošno in enako volilho pravico. . Splošne ženske volilne pravice se za sedaj še ni moglo uvesti, ker je v posamez­ nih delih naše države vsled neenakosti toza­ devnih predpisov in verskih običajev tak položaj, da je uvedba splošne ženske vo­ lilne pravice neizvedljiva. Občinski volilni red ustrega tako željam "kmetskega in de­ lavskega, kakor mestnega prebivalstva. V kmetskih občinah služi kot podlaga ono kmetsko gospodarstvo, kjer glavar družine izvaja volilno pravico, pa naj bo to mož, ali ženska. V mestih in industrijskih občinah gre volilni red z enakopravnostjo do kraja. Tu imajo volilno pravico tudi vse one ženske, ki opravljajo svoje delo kot nastavljenke ali slovenska zemlja. Na ravnicah vlada blago­ stanje in zadovoljstvo. Muropoljskim kmetom je največji ponos če imajo svoje »gorice«, vinograd v hribovitem delu Prlekije. Tja za­ hajajo pred prazniki in drugimi veseličnimi dnevi, da se razvesele ter prinesejo vina za praznike in gostije. Milo podnebje, harmonija med naravo in življenjem, veselje vina in bogastvo kruha — vse to povzroča v Prlekiji pestrost na­ rodnih šeg in običajev. Zlasti gostija (gostu- vanje) je polna tipičnih posebnosti, ki kažejo na narodni značaj in mnogo spominjajo na davno preteklost. Pa o tem bi se dala spi­ sati cela knjiga. Prlekijo čaka lep razvoj, zlasti sedaj, ko je ujedinjena s svojim prekmurskim delom, tako da je skoraj cela panonska Slovenija »pod streho hiše ene«. Skoda, da se ni u- resničil krasen načrt o koridorju med Jugo­ slavijo in Čehoslovaško, ki bi to staro de­ želo povzdignil na popolnoma novo mesto. Oživele bi sanje Kocelja in Pribina-. . . Pa tudi sedaj ostane Prlekiji krasna bo­ dočnost. Zdravo ljudstvo in kremen značaj — koliko naših novih sil še bo izšlo iz nje­ nega naročja l _______ strokovne delavke v obrtih, trgovinah in to-1 varnah. Ministrski svet je v razpravi o ob­ činskem volilnem redu. za Slovenijo upo­ števal tudi nekatere posebne želje posa­ meznih strank, ki so z večjim ali manjšim soglasjem sprejele novi volilni red. Pozor, primorski begunci! Jad nn sko vprašanje se bliža rešitvi, zato je nam treba, da smo pripravljeni. Bodisi, da pridem o v okrilje mile Jugoslavije, ali ostane- mo začasno avtonomni pod Italijo : v obeh slučajih nam bo neobhodno potrebna ona inteli­ gen ca, ki živi sedaj v ozadju. Kako prav so storili Notranjci, da so ostali povečini doma, kjer tvorijo trden jez italianskem u navalu. Duhoven v cerkvi, učitelj v šoli ali uradnik v pisarni, vsi ste nam potrebni in p ozivam o Vas, da se pripravite še to spomlad na od h od . V Gorici in T rstu se bodo vstanovili odbori, v Jugoslaviji pa naj ima vsak večji kraj svoj pododbor, ki nam b o pripravljal pot v ožjo domovino, Dovolj dolgo sm o bili deležni g o sto ­ ljubnosti svojih bratov ob Savi, D ravi in Muri, sedaj pa je prišel čas, da se povrnem o na obrežje sinje Adrije, da postanem o branik po­ italijančevanja, kakor sm o bili na severni meji branik ponemčevanja. Kdor je našel v teh krajih novo dom ačijo in misli, da jej bo zam o- gel koristiti in služiti naj pač ostane, kjer je ; odpraviti pa se mora proti jugu naša intcligen- cija, ker jo čaka onstran Krasa resno gosp odar­ sko in narodno delo. Primorci, vsi n a ,k ro v i Prim orski odbor Gorica, T rst za vrača­ joče se begunce sye£ana 1920. Dnevne vesti. Zborovanje zaupnikov JDS. Dne 29. t. m. se vrši v Ljubljani v dvorani Mestnega doma zborovanje zaupnikov J D S s sledečim dnevnim redom: 1. Notranjepoli­ tični položaj s posebnim ozirom na krizo v deželni vladi slovenski 'ter občinske in dr­ žavnozborske volitve. Poroča dr. Žerjav. 2. Ustanovitev enotne Demokratske stranke s posebnim ozirom na centralizem in valutno reformo. Poroča dr. V. Kukovec. 3. Slučaj­ nosti. Nem ške in nem turske trgovine v Mariboru. K akšen duh v eje pri naših nemških in nemčurskih trgovcih, ki živijo od ju gosloven - skega denarja, je razvidno iz tega, da y svojih izložbenih oknih ostentativno iz p o s t a v lj a samo nem ške lepake za razne prireditve, čeprav so lepaki dvojezični in sicer na prvem m estu v slovenščini. Te dni se nudi našim ljudem d o­ volj prilike, da si ogledajo od blizu te nemške trgovine. Prostovoljna požarna bramba, ki je popolnom a v nemških rokah, je za svojo plesno prireditev izdala lepak e v obeh jezikih, ker je pač tako zapovedano Nem ški trgovci, gostiln i­ čarji i. dr., katerim s o bili izročeni lepaki v reklamne svrhe, pa so kratkomala slovenski tekst odrezali in se bahajo s sam onem škim besedilom . Smo radovedni, če bodo ti ljudje mogli živeti brez našega denarja. Razni narodni obrtniki — brivci, g o ­ stilničarji i. dr. — nimajo toliko narodnega čuta, da bi postregli svojim gostom , ki so jih ulovili s svojimi „narodnim i" napisi s sloven­ skimi časopisi. N eprestano švabčarenje v njihovih lokalih tudi ni posebno prFporočljivo za sloven ­ ske g o ste. Za dane§ naj bodo dovolj te besede, prihodnjič pa si ogledam o razne narodne obrt­ nike malo bolj natančno. , V e č pozornosti ne bi škodovalo organom naše državne policije, ki im a najbrž gluha ušesa za razne opazke mariborskih N em cev. Tako je včeraj v nekem lokalu znaq N em ec iz­ ustil b esede, ki so vse kaj druzega nego lojal­ nost in državljanska zvestoba. Podobni izrazi se slišijo včasih že kar na cesti 1 Graški Nemci na delu za meje. Šta- je ski deželni dopisni urad objavlja v »Tages- posti.«: Včeraj predpoldne se je vršilo r> ri deželnem glavarju dr. Rintelenu posveto­ vanje o obm«jnih vprašanjih, katerega so se udeležili med drugimi namestnik deželnega glavarja Pongratz, novoimenovani načelnik deželnega centralnega urada dr. Glanz, kakor tudi zaupniki obmejnega prebivalstva Wastian, poslanec, župnik Kolbl in Suppanz ter medi- cinalni svetnik dr. Kamniker. O izvajanjih dvor. svetnika Glanza glede organizacije in naloge novega urada se je razvila daljša de­ bata. Od vseh strani, tako od strani zastop­ nika deželne vlade in novoustanovljenega osrednjega urada, kakor od strani zastop­ nikov prebivalstva se je naglašala važnost, da ostane novi urad v nepretrgani zvezi z obmejnim prebivalstvom, da lahko uspešno zastopa v poštev došle interese pri vele- važni uredbi obmejnih vprašanj. — Kakor povzamemo iz te objave, so našli pri tzv. »deželnem centralnem uradu« zavetišče naj- strupenejši sovražniki Slovencev: VVastian, Kamniker in drugi. To nam daje mnogo misliti. Znano je, da se graški Nemci že dolgo pripravljajo na prihod komisije, ki ima v smislu § 29. senžermenske pogodbe na licu mesta urediti mejna vprašanja. Kaj se je pa storilo od naše strani ? K stvari se še povrnemo, zaenkrat pa opozarjamo naše obmejne kroge, da posvetijo vso pozornost delovanju Nemcev in njihovih podrepnikov to in onstran sedanje demarkacijske črte. Z a p le n j e n i in s e r a t . „Goriška Straža" je objavila inserat „Ljubljanskc Jtreditne banke," v katerem vabi le - ta na subskripcijo novih delnic, ker namerava svojo glavnico zvišati na 30 milijonov kron. T a oglas je bil od goriškb cenzure — zaplenjen, O glas je očividno nevaren obstoju italijanske države, vsaj po mnenju brihtnega goriškega cenzorja. Policijski komisarijat nas naproša, naj objavim o, da se podaljšanje policijske ure za gostilne, kavarne in druge javne lokale tudi o priliki predpustnih prireditev ne bo več dovolilo, eventuelne tozadevne prošnje se ne b odo Upo­ števale. D alje se nam sporoča, da izide v krat­ kem naredba, katera določa, da se v gostilnah po 9. uri v kavarnah pa po 10. uri ne bodo sm ele točiti alkoholične pijače. Ta odredba bo glede na silno naraščanje alkoholizm a v našem m estu docela um estna. Dar. G ospodične Ljuba in Julka Rado­ savljevič sta podarili dijaški kuhinji 100 K m esto venca na grob pokojne M are K oprivnikove. PresrČna hvala. Popravek. V našem listu v št. 31 se je v poročilu o podružnici sp lošn e organizacije invalidov v Mariboru urinila neljuba pomota. Podpredsednik 'se n e imenuje Ivan Beričar, ampak Ivan Breščak. Slovenska izdaja carinske tarife in carinskega zakona za vse naše kraljestvo izide v par mesecih v založbi delegacije ministrstva financ za Slovenijo Ponarejeni tiso č a k i. Pri sprejemanju tisočkronskih bankovcev je potrebna naj­ večja previdnost, ker se v zadnjem čašu vedno bolj množijo ponarejeni tisočaki. Po­ teze na okraskih ponarejenih kolkov 90 dru­ gačne kot na pravih kolkih, orel je pona­ rejen zelo slabo. Žigi so tudi napačni in imajo veliko slovniških napak, kar je znak, da ponarejajo bankovce Nemci 1 Povojna bolezen. Vojna in čas po njel sta rodila mnogo najrazličnejših b o lez n i: špansk0* angleško, nono itd , katere se pač dajo do 6° ‘ tove m ere ozdraviti, rodila pa je ,še eno, P1 ? 4 1 kateri se doslej š e ni našlo u sp ešn ega zdravlla, pa tudi bacili, ki jo povzročajo so d oslei se popolnoma neodkriti. V različnih jeziki se ta bolezen tudi različno imenuje, pri nas na slovenskem ji pravimo — ples. V našem za se­ denem ozemlju se je ta bolezen pojavila takoj po italijanski okupaciji ter grozno razsajala celo zimo, na spomlad in na poletje pa je postala splošna epidemija. Istotako nastopa tudi V Parizu, čeprav imajo tam mirovno konferenco. O pojavjh te bolezni na Češkem piše J. St, Guth.