Delovnim ljudem in
občanom v občini Velenje
Letos mineva 35 let, ko je nemški okupator pregnal z rodne slovenske zemlje številne naše rojake v kraje na območju Srbije. Tarrkajšnji ljudje so jih sprejeli kot brate in sestre in delih z njimi vse tegobe vojnega časa.
Že večkrat doslej smo z „Vlakom bratstva in enotnosti" manifestirali povezanost srbskih gostoljubov in slovenskih izgnancev, začeto v najtežjih dneh leta 1941.
V dneh od 5. do 8. junija 1976 spet pripelje v Slovenijo „Vlak bratstva in Enotnosti". Z njim bomo nadalje poglabljali bratstvo med našimi narodi in prenašali tradicije bratstva in enotnosti ter prijateljstva na mlajše rodove. Seznanili se bomo tudi z napredkom krajev, od koder pridejo gostje.
Goste „Vlaka bratstva in enostnosti 1976", ki pridejo na obide v Šaleško dolino, bomo sprejeli in pozdravili v Velenju v soboto, 5. junija 1976 ob 15. uri na kotalkališču v velenjskem parku.
Ob sprejemu gostov bodo nastopih rudarska godba, Šaleška folklorna skupina in otroški pevski zbor osnovne šole Anton Aškerc.
Občinska konferenca SZDL Velenje in njen koordinacijski odbor za sprejem „Vlaka bratstva in enotnosti 1976" pozivata vse občane in mladino mesta Velenje, da se v kar največjem številu udeležijo sprejema gostov iz Socialistične republike Srbije in prispevajo s tem svoj osebni delež k tej novi mogočni manifestaciji bratstva, ki seje skovalo v težkih vojnih časih in dobiva vse večje razsežnosti.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL VELENJE
4. junija 1976 —Leto XII.— Št. 21 (330) — Cena 2 din
PREJŠNJI TEDEN JE VELENJE OBISKALO ENAINDVAJSET PREDSTAVNIC DEŽEL AZIJE IN AFRIKE
Navdušeni nad našim razvojem

VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI PELJE BRATA K BRATU
Dobrodošli, bratje iz Srbije
6. junija praznujemo v Sloveniji dan slovenskih izgnancev. To je obletnica tistega težkega trenutka za slovenski narod, ko je Hitler začel uresničevati svoj grozotni načrt o razseljevanju zavednih Slovencev in njihovih družin. Teror nad slovenskim prebivalstvom je prerastel v genocid, katerega namen je bil dobiti več življenjskega prostora za nem&i narod.
Tisoči Slovencev so se znašli izven svoje ožje domovine, preseljeni v Srbijo, Bosno in Hrvatsko. Med izgnanci je bilo veliko število otrok, dojenčkov in ostarelih, ki so bili pregnani iz rodne domače grude, čeprav niso vedeli zakaj.
Dvajset let kasneje, leta 1961 je proti Srbiji ponovno odpeljal vlak, skoraj z istimi udeleženci, kot prvi vlak leta 1941, vendar z drugim namenom, saj je vozil svobodne ljudi, ki so se spoprijateljili z ljudmi v tistih krajih, kjer je Hitler predvideval njihovo uničenje, kjer bi se naj izgubile vse sledi za Slovenci iz Štajerske in Gorenjske.
Danes pozdravljamo udeležence „Vlaka bratstva in prijateljstva", pozdravljamo jih kot brate in prijatelje iz Srbije, pozdravljamo jih kot ljudi, ki so s svojo človečnostjo in neizmernim tovarištvom nudili zatočišče 10.000 tujcem v lastni domovini. Naš pozdrav je toliko bolj iskren, ker nas je nerazdružno povezala usoda, ker je ta usoda ustvarila eno
najlepših vrednot naše socialistične skupnosti, to je bratstvo inr enotnost jugoslovanskih narodov. Samo bratsko sožitje in skupen boj sta bila dejavnika, ki sta zagotovila obstanek razkosanega slovenskega naroda. In prav bratstvo in enotnost je tisti temelj, na katerem se razvijajo odnosi med jugoslovanskimi narodi.
Tradicije bratstva in enostnosti, skovane v času NOB med Slovenci, Srbi in dragimi narodi Jugoslavije, nadaljujemo z Vlakom bratstva in prijateljstva, ki vsako drugo leto pelje v drugo smer. Še vedno vozijo brata k bratu.
Preko „Vlaka bratstva in prijateljstva" so se razvile mnoge konkretne oblike sodelovanja med občinami in raznimi kraji, med ljudmi, ki so bili nekoč gostitelji, in onimi, ki so bili gostje kot izgnanci.
Življenje se je nekako hitro spremenilo od tistih dni, ko so morali naši današnji gostje deliti zadnji kos kruha z onimi, ki so prišli iz dolge, mučne poti, z vmesnimi taboriščnimi postajami in pretresi. Srbi so sprejeli Slovence, kot da bi se rodili skupaj, tam daleč kjer ima danes vsak svojega dobrega prijatelja, v Kraljevu, Kruševcu, Kragujevcu, Valjevu, Užicah, pod Gočem, v Vrnjački banji... Srbsko ljudstvo je pred 35 leti toplo sprejelo izgnance, ki so bili pregnani iz svojih domov zato, ker so bili in hoteli ostati Slovenci, zato udeležence vlaka pozdravljamo kot
bojne sotovariše, kot gostitelje izgnancev in naše goste, pozdravljamo jih kot dobre ljudi, s katerimi smo kovali in kujemo najlepše, kar lahko obstaja med bratskimi narodi.
Z enako človeško toplino, s pesmijo in bratovsko ljubeznijo jih sprejemamo, da obudimo spomine na preteklost, se pogovorimo, kako bi sodelovali še tesneje in kaj iz dogovorjenih načrtov še moremo storiti.
Tega snidenja se veselimo tudi zato, ker se zavedamo, kako velja varovati bratstvo in enotnost, ker želimo, da bi se tudi bodoča pokolenja vzgajala na teh temeljih, na temeljih bratstva in enotnosti, pridobljenih tedaj, ko je bilo težko gostom in gostiteljem. Veselimo pa se ga tudi zato, ker sta občini Vrnjačka banja in Velenje pobrateni, ker želimo sodelovati na gospodarskem in kulturnem področju, ker želimo pokazati gostom, koliko in kaj smo ustvarili od takrat, ko so se svobodni izgnanci vračali k svojim bratom v svojo ožjo domovino.
Letošnji vlak bratstva in enotnosti pripelje nekdanje gostitelje in njihove potomce ter predstavnike družbenopolitičnega življenja iz raznih krajev v Srbiji v 26 občin v Sloveniji. Prepričani smo, da bodo naši občani storili vse, da bi svoje goste pričakali čim topleje in prijateljsko, kajti veliko je mogoče odpustiti, vendar ničesar pozabiti.
V nedeljo, 3(0. maja, so se začele v Slovenj Gradcu uvodne prireditve, s katerimi bodo letos delovni ljuidje med Zahodnim Pohoijem, PaŠkim Kozjakom, Graško in Uršljo goro obeležili občinslki praznik Mislinjske doline. Spet se spominjajo enega od dogodkov iz časov ljudske revolucije, ko so se 2. junija 1944 borci brigade „Miloš Zidanšek-Pohorske" uspešno zoperstavili okupatoijevi vojski na Mah Kopi in Zahodnem Pohoiju.
Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku so združili s slavjem ob prihodu „Vlaka bratstva in enotnosti 1976". Skupaj z delovnimi ljudmi in občani Mislinjske doline bodo v letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 35-letnico začetkov oborožene vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, slavili tudi prebivalci pobratene občine Gornji Milanovac.
Tudi letošnji občinski praznik Mislinjske doline je pregled razgibane društvene dejavnosti in napredka, ki ga je dosegla občina Slovenj Gradec v zadnjem letu dni.
Avstrijski komunisti v Velenju
Prejšnji teden so bili na štiridnevnem seminarju v Velenju člani komunistične partije Avstrije iz koroškega deželnega vodstva. Prvi dan se je seminarja udeležil tudi Ratko Močivnik, predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri centralnem komiteju ZKS. Udeleženci seminarja so imeli pogovor s komunisti Gorenja, kjer so si ogledali tovarno hladilnikov in štedilnikov. Pogovarjali pa so se tudi z velenjskimi predstavniki o komunalnem sistemu in družbenem standardu. V Šoštanju so jih sprejeli predstavniki elektroenergetskega kombinata in jim pokazali gradbišče nove termoelektrarne.
nih organizacij jih je v skupščinski dvorani pozdravil predsednik skupščine občine Nestl Žgank, sekretaika Hermina Klančnik pa jim je opisala dosedanji družbeno gospodarski razvoj Velenja in obenem cele občine.
V imenu vseh se je za nadvse prisrčen sprejem v prostorih skupščine zahvalila predstavnica Sri Lanke in dejala, da so se med obiskom lahko prepričale o mnogih naših dosež-
kih in da jim bo to študijsko potovanje ogromno pomagalo pri njihovem nadaljnjem delu doma.
Po sprejemu pri predsedniku Nestlu Žganku so udeleženke iz devetih afriških in azijskih držav obiskale tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Tam so si z velikim zanimanjem ogledale proizvodnjo štedilnikov in hladilnikov, v restavraciji tovarne pa jim je direktor velenjskega Gorenja Slavko Ge-ratič predstavil tovarno.
gfmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtm
DANES V RDEČI DVORANI
Razstava ZIP Gorenje
V Rdeči dvorani v Velenju bodo danes odprli zanimivo razstavo, ki bo vsem zaposlenim v okviru združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje predstavila dosedanji razvoj in nadaljnje perspektive enajstih združenih delovnih organizacij Gorenje.
Celovit proizvodni program bodo kasneje predstavili tudi predstavnikom trgovskih delovnih organizacij, ki bodo septembra prišli v Velenje na sklepanje pogodb za prihodnje leto.
Tako bo mogoče na enem mestu videti pregled obstoječe proizvodnje združenih industrijskih podjetij in seveda tudi nove izdelke, ki se naj bi pojavili v trgovinah prihodnje leto.
V četrtek, 27. maja, je obiskalo Velenje deset žena iz dežel Afrike in enajst iz Azije, ki so od 4. aprila sodelovale na 17. mednarodnem seminaiju na Švedskem posvečenem zadružništvu. 21. maja so prišle predstavnice Bangladeša, Indije, Malezije, Filipinov, Sri Lanke, Kenije, Tanzanije, Ugande in Zam-
bije na študijsko potovanje v Slovenijo. V spremstvu predsednice podkomiteja kmečkih žensk pri mednarodni zadružni zvezi Mare Rupene — Osolniko-ve so obiskale več slovenih občin, med njimi tudi našo.
V avli skupščine občine Velenje so jim pripravili nadvse prisrčen sprejem najprej velenj-
ski pionirji - s pesmijo jih je pozdaravil otroški pevski zbor z osnovne šole Anton Aškerc, mladi člani Šakeške folklorne skupine pa so gostjam izročili rdeče nageljne.
Ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, njenega izvršnega sveta ter delov-
Velenjski pioniiji so pripravili gostjam iz Afrike in Azije izredno prisrčen sprejem in mnoge niso mogle skriti solz v očeh.
■ŠT**...
Skupaj s predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij naše občine je udeleženke mednarodnega seminaija pozdravil tudi predsednik skupščine Nestl Zgank
Komentar tedna
Brez diktata
• REKLI SO TE DNI:
ZADNjEDNI PO SVETU.
• GOST IZ GVINEJE-BISSAO
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito se je v Miločeru pogovarjal s svojim gostom, predsednikom državnega sveta republike Gvine-je-Bissao Luisom Cabralom, v pogovorih pa so sodelovali tudi najbližji sodelavci obeh državnikov.
Obisk uglednega gosta iz te zahodnoafnške dežele, ki je šele nedavno dobila neodvisnost, ne sodi zgolj v običajno dvostransko izmenjavo mnenj med državniki, marveč ima spričo bližnje (avgusta v Colorrbu, glavnem mestu Sri Lanke) konference neuvrščenih še poseben pomen.
Luis Cabral je ob tem poudaril, da imata Jugoslavija in njen predsednik v Afriki velik
ugled in se je ob tej priložnosti tudi zahvalil za nesebično podporo, ki jo uživajo narodi Afrike - in seveda tudi Gvineja-Bissao že ves čas svojega boja za neodvisnost.
Državnika sta ob tej priložnosti potrdila prepričanje, da je neuvrščenost izjemnega pomena za vse tiste dežele, ki se bojujejo za svojo politično in ekonomsko samostojnost, za boljše in pravičnejše mednarodne odnose.
Kar zadeva dvostranske odnose, sta menila, da so dobri, da pa bi jih bilo mogoče (kar še posebej velja za ekonomsko plat) še pomembno izboljšati. Prav tako sta med razgovori opravila izmenjavo mnenj o vseh najpomembnejših kriznih področjih sveta.
• KONČAN UNCTAD
V Nairobiju se je končal UNCTAD, na katerem so ob veliki prizadevnosti dežel v razvoju v zadnjem trenutku vendarle dosegli načelen kompromis, ki precej obeta. Razviti svet je namreč pristal, da se bodo nadaljevala pogajanja o ustanovitvi posebnega sklada za surovine, s katerim naj bi preprečili prevelika nihanja cen in tako zagotovili deželam v razvoju pra-vičenejšo delitev dohodka v naslednjih letih.
Letošnje zasedanje UNCTAD ocenjujejo zato (in zaradi nekaterih drugih dosežkov) kot uspešen korak na sicer še vedno dolgi in zaviti poti do resnično pravičnih mednarodnih- ekonomskih odnosov.
Jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil zvezni sekretar za fi-
nance Janko Smole, je vseskozi plodno in učinkovito sodelovala na tem zasedanju.
• NAJSLABŠI TEDEN
Libanon, ki se že trinajst mesecev potaplja v državljansko vojno, je doživel nemara najslabših sedem dni v zadnjem obdobju. Pod točo granat in raket ter streli ostrostrelcev je padlo več kot 270 ljudi, okoli 700 pa jih je bilo ranjenih.
Ta žalostna bilanca pa kot da nikogar ne spametuje: strasti še vedno divjajo, žrtve se množijo - politične rešitve, ki naj bi naposled končala to neverjetno miijo, pa še vedno ni videti.
Res je, da si novi predsednik republike Sarkas prizadeva najti rešitev in povezati strgane niti razpravljal cev - vendar mu to ne uspe.
Edina vsaj za silo razveseljiva novica je, da vsaj za zdaj požar, ki divja v Libanonu, ni zajel tudi širšega, že tako dovolj občutljivega, področja Bližnjega vzhoda.
Toda če je v tem res kaj tolažbe, je je zelo malo - premalo, da bi lahko zadovoljila kogarkoli.
• NERAZUMLJIV SKLEP
Medtem pa je. Francoze in velik del svetovne javnosti osupnila novica, da bo Francija zgradila v Južnoafriški republiki dve jedrski centrali - kar z drugimi besedami pomeni, da bodo lahko beli Južnoafričani čez nekaj let sami izdelovali atomske bombe!
Novica je osupnila predvsem „črno Afriko", ki zadnje čase vse bolj prihaja do prepričanja, da bo mogoče doseči pravico za vse črnopolte prebivalce v rasističnih deželah na afriškem jugu zgolj z močjo orožja in ne z močno besednih argumentov.
Ta nerazumljivi sklep Francije je prav zaradi daljnosežnih posledic, ki jih lahko ima, izzval v svetu ostre obsodbe.
• MOJSOV PRI SUHARTU
Indonezijski predsednik Su-harto je v Djakarti sprejel namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova in se z njim pogovarjal o dvostranskih odnosih ter o pripravah na peto konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih dežel.
...IN DOMOVINI
- I
LADJA - V letošnji sezoni bo slovensko moije čistejše, vodnogospodarsko podjetje „Hidro" iz Kopra bo nabavilo čistilno ladjo, ki bo z dodatnimi specializiranimi napravami za posnemanje mineralnih olj in derivatov, za nevtraliziranje, s tanki za odstranjevanje, plovečimi ba-riernimi in drugimi napa vami ter z zalogo biološko internih čistilnih sredstev lahko 24 ur na dan pobirala nesnago z morske gladine. „Ladjo - metlo" bodo uvozili iz Švedske, stala pa bo približno 900 tisoč dinaijev.
PLINOVOD - V podjetju Naftagas v Novem Sadu so sporočili, da bodo 21. junija letos začeli slovesno graditi prvo fazo plinovoda v vzhodnem delu Jugoslavije, katerega ogrodje bo magistralni plinovod od Horgoša do Paračina. Skupna dolžina plinovoda v tej etapi gradnje bo več kot 600 kilometrov, veljal p bo 2 milijardi in 740 milijonov dinarjev. Pri financiranju tega velikega investicijskega podviga bo sodelovala mednarodna banka za obnovo in razvoj s približno 59 milijonov dinaijev.
KOVANEC - Z odlokom Narodne banke Jugoslavije je s 1. junijem letos prišel v obtok kovanec za 10 dinaijev, ki je narejen iz legure 70 odstotkov bakra, 18 odstotkov cinka in 12 odstotkov niklja. Teža kovanca je 10 gramov, njegov premer pa je 30 milimetrov. Kovanec za 10 dinarjev ima v sredini državni grb, okrog njega pa napis „SR Jugoslavija" v cirilici in polkrogu nad grbom ter v latinici v polkrogu pod grbom. Na zadnji
strani je v sredini številčna oznaka vrednosti „10", pod to je oznaka letnice kovanja. Vse pa je obkroženo s stiliziranim vencem oljčnih in hrastovih listov, spojenih z majhnim orna-mentom in šestimi petokrakimi zvezdicami nad številčno oznako vrednosti.
KAVA - Konec junija bo v koprsko luko prispela prva pošiljka kave s plantaže ,,Emona caffe" iz Centralnoafriške re-
Cublike. Gre za 200 ton kave oljše vrste „Robusta", ki je zlasti v Evropi cenjena zaradi bogate pene, arome in drugih lastnosti. Pošiljka predstavlja prvi pridelek s plantaže, ki jo vodijo naši strokovnjaki v sodelovanju s Centralnoafriško republiko v osrčju džungle, 300 kilometrov daleč od glavnega mesta Banguia. Plantažo so naši strokovnjaki prevzeli leta 1974. S prenovitvami te plantaže, ki ima izredne klimatske pogoje, so pričeli lani, ko so zasadili 100 hektarjev sadik. Ves projekt obsega 1000 hektaijev površine, kar bo letno prineslo 1000 ton kave. Ta količina pa je zdaleč premajhna za naše potrebe, saj samo v Sloveniji letno spražimo 12 tisoč ton kave.
PODRAŽITEV - V Zveznem zavodu za cene so sporočili, da bodo o zahtevkih proizvajalcev bele tehnike za podražitev hladilnikov, električnih, plinskih in korrfciniranih štedilnikov, pralnih strojev in strojev za pomivanje posode razpravljali prihodnje dni. Proizvajalci zahtevajo od 15 do 20-odstotno podražitev.
Danes že lahko računamo, da si vse bolj utira pot spoznanje o nujnosti samoupravnega načrtovala, ki je eden bistvenih pogojev za obvladovanje in reševanje obstoječih protislovij našega družbenega in gospodarskega razvoja.
Prvič v naši zgodovini, a tudi v zgodovini delavskega gibanja nasploh, vsi nosilci načrtovanja hkrati snujejo in usklajujejo svoj razvoj ter tako skupno opredeljujejo skladni razvoj družbe kot celote.
Tudi krog udeležencev načrtovanja je v primerjavi s preteklostjo neprimerno širši, uveljavlja pa se tudi
spoznanje, da je skladni družbeni razvoj in spoštovanje ustavne pravice, da delavci razpolagajo s svojim delom, možno zagotoviti le,
nule seje CK ZKS, kjer so delegati slovenskih komunistov razpravljali o uveljavljanju samoupravnega družbenega načrtovanja in oblikovanju srednjeroečnih načrtov za obdobje
1976-1980.
če se pospeši sporazumevanje in dogovarjanje ter samoupravno združevanje sredstev za doseganje skupno dogovorjenih ciljev.
Kar smo zapisali, je bil le eden izmed poudarkov mi-
Bistveno pa je naslednje: vsaka stvar, s katero se in-dentificira pretežna večina delovnih ljudi, bo domala zanesljivo uresničena. Hočemo reči, da je povsem v opreki z naravo sociali-
stičnih samoupravnih odnosov načrtovanje, ki bi ga vsilila ljudem država z vsem svojim aparatom. Noben diktat ni simpatičen; tudi take vrste ne. In prav zato je samoupravno načrtovanje zgrajeno na temelju večinskih interesov; tako, da lahko vsakdo vidi v skicirani razvojni poti sebe in svoj delež, ki ga more in mora prispevati za še večjo trdnost jugoslovanske skupnosti, za smotrnejše gospodarjenje in skladnejši razvoj vseh gospodarskih in družbenih panog. Nihče ne more živeti sam za sebe, vsakdo je del celote, vključen v samoupravno skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
MILAN MEDEN
Konec preteklega tedna so po letnem delovnem načrtu občinskega štaba TO Velenje izvajali rudaiji - teritorialci svojo osnovno nalogo, ki jo ima enota delovne organizacije REK Velenje.
K sodelovanju so bili pritegnjeni tudi odbori SLO DO REK, KS Gabeike in Konovo.
Osnovna taktična zamisel je bila poleg vzgoje in Uijenja tudi delovanje pod najbolj stvarnimi pogoji.
Po vzgoji so se odpravili na svojo osnovno nalogo, je so jo del dneva in del noči prebili zelo uspešno. Posebej velja poudariti taktično vajo, ki je bila izvedena na enem izmed objektov REK Velenje. „Plavi" -diverzantska skupina je v dnevnih pogojih imela nalogo prikrito se približati objektu, izvršiti nalogo in nato hitro in skrivno odditi. „Plavemu" je le delno uspelo uresničiti svoj cilj; budnosti stražaijev, hitri intervenciji ostalih enot, mobilnosti zaradi uporabe intervencijskih vozil, ob tesnem sodelovanju z odborom SLO Konovo je bil „plavi" dokaj hitro odkrit ... Nato se je šele pričela prava akcija: skupine, za skupino, ki so sledile „plavemu", so ožile obroč, dokler jim ni uspelo ob koordinirani akciji komandiija prisiliti „plavega" k predaji.
Omembe vredno je, da so v tej akciji enakopravno sodelovala tudi dekleta - mlade teritorialke.
Dobri izuijenosti komandnega kadra, veliki pripravljenosti pripadnikov enote TO REK, tesnemu sodelovanju od-
Posvet pred akcijo
Diverzantsko skupino so ulovili. Preiskali so jih, „plavi" pa seje moral predati.
V Vinski gori je osnovna organizacija ZRVS Šmartno-Velen izvedla taktični orientacijski pohod po obveznem programu. Začel je v zgodnjih jutranjih urah, ter končal pozno zvečer. Med pohodoi ki je bil težaven in dobro organiziran je bilo potrebno opraviti veliko drugih obveznosti, udeležilo pa se ga je nad 30 ekip. Ob t tako pomembni vaji pa je bila v Vinski gori razstavljena tu najsodobnejša vojaška oprema, kjer so se udeleženci ob kratke predavanju seznanili, kako se rokuje s tem orožjem in naj,sodo nejšimi radijskimi postajami in drugimi sredstvi obveščanja.
bora SLO DO REK in KS Konovo ter splošnemu razumevanju za uijenje in pripravljenosti občanov tega področja gre velika /zahvala, da je bil „plavi" pravočasno odkrit, odbit, gonjen, razbit in uničen ter prisiljen k predaji.
Ponovno je bila dokazana že tolikokrat izrečena osnovna misel: DA LE S SKUPNIM SODELOVANJEM DELAVCEV V TOZD IN OBČANOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH SE OMOGOČA KONCEPCIJA SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA KOT EDINA MOŽNA OBLIKA NAJŠIRŠE PRIPRAVLJENOSTI DELOVNIH LJUDI NA OBOROŽENI ODPOR.
Razstava orožja
JOSIP BROZ TITO:
-	Jugoslavija, kakršna je danes, nekatere moti. To je samoupravni« Jugoslavija, v kateri imajo delavski razred in vsi delovni ljudje I pravico upravljati s tovarnami ine vsemi družbenimi zadevami. To K številnim ni všeč. Ni jim všeč niti naša nevrščenost.
brl
FRANCE POPIT:
-	Za nas je bistveno spoznanje, da so delavci začeli čutiti, da je ZK njihova partija, da se bojuje za njihove interese. Težko je sicer reči, kako globoko je to prodrlo v zavest delavcev, vendar je vsekakor prisotno.
MIRAN MEJAK:
- z vso ostrino se zastavlja vprašanje, kako reševati tekoča gospodarska gibanja, da bi obrnili neugodne tokove in jih uskadili s cilji v resoluciji. Vsaka preuranjena, ne dovolj z vseh zornih kotov pretehtaha ali celo izsiljena odločitev nosilcev ekonomske politike in ekonomskih subjektov lahko sicer prispeva k odpravi trenutnih težav, toda ohranja strukturna neravnovesja, ki so pravzaprav temeljni razlog nestabilnosti.
ZAKLJUČKI 8. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE, KI JE OBRAVNAVALA OCENO SEDANJEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA IN OCENO SAMOUPRAVNIH RAZMER GOSPODARSTVA V OBČINI VELENJE
1.	Komunisti v osnovnih organizacijah ZK morajo zagotoviti, da bodo delavci v vseh TOZD in drugih delovnih skupnostih temeljito seznanjeni z gospodarskim položajem svoje delovne organizacije in z ukrepi, ki so že bili ali pa še bodo podvzeti za izboljšanje gospodarskih rezultatov in ponovno oživitev proizvodnje. Hkrati je treba delavce seznaniti tudi z doseženimi rezultati sprejetih stabilizacijskih programov.
Pri oceni gospodarskega položaja je treba zlasti spregovoriti:
—	o najpomembnejših kazalcih gospodarjenja, kot so produktivnost dela, ekonomičnost poslovanja, rentabilnost vloženih sredstev, razmerja v delitvi dohodka in odnosi med produktivnostjo dela in izplačanimi osebnimi dohodki;
—	o problemih, ki jih prinašajo novi predpisi o določanju in obračunavanju skupnega dohodka in zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev, zlasti pa o problemih, ki nastrgajo zaradi vsesplošnega pomanjkanja trajnih virov obratnih sredstev;
—	o zalogah, ki so ponekod nenormalno visoke in vežejo velik obseg obratnih sredstev in zelo hromijo sedanjo proizvodnjo in poslovnost gospodarstva.
2.	Komite občinske konference ZKS Velenje mora nemudoma opredeliti vse tiste delovne organizacije in TOZD, za katere je v tem času in že daljše obdobje ocenjeno slabo ali slabše poslovanje kot rezultat različnih medsebojno prepletenih vzrokov.
3.	Na osnovi takšne ocene in opredelitve komiteja občinske konference ZKS Velenje morajo 00 ZK (TK ZKS, sveti, konference) zahtevati, da vodilni kadri (ne glede na to, če so ali niso članii ZKS) podajo jasne obrazložitve o sedanjih gospodarskih razmerah s predvidenimi rešitvami oziroma razvojno usmeritvijo. Seim sodijo zlasti srednjeročno planiranje, mariketing ocena tržnih prilik,
ovezovanje dela in sredstev, sporazumevanje, adrovska politika itd. Rok: julij 1976
4.	V programu dela komiteja ZKS je treba zagotoviti, da bodo v ustreznem časovnem obdobju vse delovne organizacije prišle pod ..drobnogled". Zveze komunistov in njene politike.
5.	Komite občinske konference ZKS je dolžan imenovati skupine komunistov, ki bodo morale aktivno spremljati celoten potek akcije in sprotno oblikovati ustrezna stališča oziroma ukrepe.
Rok: takoj
6.	V celotno aktivnost konference ZK Velenje vključuje vse družbenopolitične in samoupravne strukture v občini oziroma odgovorne komuniste iz občinske skupščine, izvršnega sveta, sindikata, SZDL, mladine in druge.
7.	Borba za nadaljnje razvijanje, socialističnih samoupravnih odnosov na ustavnih načelih in borba za stabilizacijo gospodarstva in ponovno oživitev gospodarske aktivnosti terja široko mobilizacijo vseh delovnih ljudi za izvajanje sklepov, stališč in nalog, ki so s tem povezane. Pri tem je še zlasti pomembno, da se v ta prizadevanja vključijo tudi vsi razpoložljivi kadri. V tej zvezi se nalaga komunistom v osnovnih organizacijah ZK naloga, da v svojih sredinah ocenijo in preverijo odnos vodilnih kadrov do politike Zveze komunistov.
To nalogo so dolžne osnovne organizacije izvesti do 1. julija 1976 in o njej poročati občinskemu komiteju.
8.	Komunisti v osnovnih organizacijah ZK so dolžni poskrbeti za izboljšanje obveščanja delovnih ljudi in vsebin informacij notranjih glasil organizacij združenega dela. Prizadevati si morajo za najprimernejše oblike in načine obveščanja in težiti predvsem k neposrednemu informiranju, ki se je v naši dosedanji praksi pokazalo za najbolj učinkovito.
9.	Komunisti v osnovnih organizacijah Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje morajo v sodelovanju z občinskim komitejem takoj pristopiti k razreševanju problemov, ki jrh TOZD znotraj te delovne organizacije povzroča dvojnost sistema ugotavljanja in obračunavanja dohodka (v elektrarni stroškovni sistem, v drugih TOZD dohodkovni sistem).
10. Komunisti v osnovnih organizacijah naj si prizadevno za resnično tovariške in odkrite partijske medsebojne odnose in za dosledno uveljavljanje sprejetih sklepov in stališč. Velenje, aprila 1976
Komisija za sklepe
V Modnem salonu Velenje • DELEGACIJA REPUBLIŠKE KONFERENCE ZSM BiH OBISKALA VELENJE
PritegnHi izdelki Modnega salona
V petek, 28. maja, so bih v Velenju člani predsedstva republiške konference ZSM BiH, ki so v spremstvu članov zvezne konference ZSMJ in republiške konference ZSMS najprej obiskali Modni salon. Predstavniki mladih iz te bratske republike — vodil jih je predsednik Muha-med Abadžič — so se v Modnem salonu najprej sešli na pogovore z vodstvom te temeljne organizacije in predstavniki osnovnih organizacij ZSM Modni salon ter krajevne skupnosti Stara vas.
Predstavniki občinske konference ZSM Modnega salona in krajevne skupnosti so jih seznanili z organiziranostjo mladih v Modnem salonu, krajevni skupnosti in sploh v občini. Mladi iz BiH so se zlasti zanimali, kakš-
IZ PREDLOGA DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA ZA OBDOBJE 1976—1980:
Družbeni proizvod večji
Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec, temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti v občini Slovenj Gradec, krajevne skupnosti ter občinske in regionalne samoupravne skupnosti bodo podpisale dogovor o temeljih družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1976-1980. Podpisniki dogovora bodo v svojih samoupravnih sporazumih in planih zagotovili skladen razvoj svojih dejavnosti in pri tem upoštevali sprejete sporazume in dogovore za obdobje 1976-1980, dosledno izvajali skupno dogovorjene naloge v tem dogovoru, letne plane razvoja usklajevali s srednjeročnim načrtom občine Slovenj Gradec ter analizirali izvajanje srednjeročnega plana občine in izvajanje srednjeročnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti najmanj dvakrat letno.
Temeljna izhodišča so interesi delovnih ljudi in občanov, da na temelju večje produktivnosti dela izboljšujejo pogoje življenja in dela v orga-, nizacijah združenega dela, kjer delajo, in v krajevnih skupnostih, kjer žive, in da v ta namen stalno razšiijajo materialno bazo; da vedno bolj uveljavljajo socialistične samoupravne odnose in humane vrednote ter da smotrno gospodarijo z naravnimi in kulturnimi dobrinami splošnega pomena in da načrtno urejajo, ohranjajo in izboljšujejo bivalno okolje.
TENELJNI CILJI RAZVOJNE POLITIKE
Delovni ljudje in občani so se intenzivno vključevali v snovanje osnutka dogovora o družbenem planu občine Slovenj Gradec za obdobje 1976-1980. V skladu s stališči občinske skupščine in sprejeto
politiko stabilizacije so temeljni cilji razvojne politike v občini Slovenj Gradec v obdobju 1976-1980 naslednji:
-	nadaljnje razvijanje socialistično samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov,
-	krepitev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe,
-	stabilnejši gospodarski razvoj na kvalitetnih temeljih ob skladnejših odnosih v obsegu in strukturi proizvodnje in potrošnje ter poudarku na prioritetnih nalogah in na razvoju dejavnosti,
-	stalno izboljševanje življenjskega standarda delavcev in občanov ob poudarjeni krepitvi družbenega standarda na osnovah solidarnosti in vzajemnosti, ter
-	zagotavljanje socialne varnosti občanov.
PREDVIDENE STOPNJE RASTI
Temeljnega pomena za uspešno izpolnjevanje teh nalog in ciljev je rast celotne družbene produktivnosti dela in povečanje njenega deleža v prirastu družbenega proizvoda. To bo mogoče doseči s krepitvijo sposobnosti gospodarstva, posebno z nadaljnjimi integracijskimi
RADiO VELENJE
$ UKV frekvenca
88,9 megahercov H oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 1 0. uri
procesi in združevanjem sredstev za investicije v tiste vrste proizvodnje, ki jo potrebuje tržišče. Pomembno bo povečevanje deleža znanja predvsem z večjim in bolj organiziranim vključevanjem raziskovalne in inovacijske dejavnosti, prav tako pa tudi učinkovito investiranje s samoupravnim usmerja-.njem investicij v prednostne dejavnosti. Novi sistemi delitve
na je proizvodnja te temeljne organizacije, izobrazbena struktura mladih v Modnem salonu, kako skrbijo za njihovo idejno-politično izobraževanje, kakšne so možnosti mladih za šolanje ob delu. Precej časa pa so med pogovorom namenili temu, kako se mladi iz drugih republik vključujejo v tukajšnje življenje.
Delegacija iz BiH, katero je med drugim spremljal tudi predsednik ZSM Slovenije Ljubo Jasnič, si je zatem z velikim zanimanjem ogledala kratko modno revijo izdelkov Modnega salona za letošnjo pomlad in poletje, proizvodne prostore ter trgovino za mlade v centru mesta ter nekatere znamenitosti Velenja.
osebnih dohodkov pa morajo uveljaviti nagrajevanje po delu.
Sicer je mogoče pričakovati, da se bo v prihodnjih petih letih v občini Slovenj Gradec letno povečal:
družbeni proizvod za 8 % zaposlenost	za 5 %
produktivnost	za 4,5 %
osebni dohodki za 3,2 %.
Po teh ocenah bi se v občini Slovenj Gradec povečal družbeni proizvod v prihodnjih petih letih od 493 milijonov dinarjev na 740 milijonov dinarjev, oziroma za 245 milijonov dinarjev. Družbeni proizvod na prebivalca bi znašal leta 1980 40.200 dinarjev. Število vseh zaposlenih pa bi se v petih letih povečalo za okrog 900.
Poprečni osebni dohodki na zaposlenega, kot eden od bistvenih kazalcev življenskega standarda, bodo porasli od 3.408 din v letu 1975 na 4.000 din v letu 1980.
Predvideni porast družbenega proizvoda bo terjal v prihodnjem obdobju 642 milijonov dinarjev sredstev, kar znaša skoraj 21 % družbenega proizvoda združenega dela. Zaradi zaostajanja načina proizvodnje bo treba v prihodnjih letih nameniti posebno pozornost predvsem modernizaciji tehnoloških procesov in dela.
Invalidi zborovali
Delegati Zveze društev invalidov Slovenije so na 1. rednem občnem zboru, ki je bil 28. maja v Velenju, potrdili delovno usmeritev zveze za letošnje leto, o čemer so pred tem govorili tudi na območnih posvetovanjih predstavnikov društev invalidov.
Iz akcijskega programa izhaja poglavitna naloga zveze v tem letu, to je, da postane zveza osrednji pobudnik „ uresničevanja varstva telesno prizadete mladine in odraslih. S sodelovanjem občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij pa je treba ustanoviti društva invalidov še v preostalih 22 slovenskih občinah, da bi tako lahko kar najbolj učinkovito reševali še nerešene probleme članov. Pospešili bodo tudi ustanavljanje poverjeniških odborov invalidov v krajevnih skupnostih in aktivov zaposlenih invalidov v temeljnih organizacijah združenega dela ter regionalnih koordinacijskih odborov, kjer le-ti še ne delujejo.
Seminar za vodstva
Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje je pripravil seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov iz Šaleške doline.
Udeleženci seminarja so najprej poslušali informacijo o mednarodnih dogodkih in vprašanjih, sekretar komiteja Občinske konference ZK, Franjo Korun, pa jim je obširneje spregovoril o nalogah po 6. seji Centralnega komiteja ZK Slovenije in o sklepih nedavne 8. seje Občinske konference Zveze Komunistov Velenje. Na seminarju so govorili tudi o uveljavljanju dohodkovnih odnosov v Tovarni gospodinjske opreme ,,Gorenje", nadalje o kadrovski problematiki ter o aktualnih nalogah sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Posvetovanje predsednikov krajevnih konferenc SZDL
Na zadnjem posvetovanju, ki ga je pripravil izvršni odbor ' Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, s predsedniki krajevnih konferenc SZDL so govorili \ o javni razpravi o predlogu zakona o združenem delu ter o > načrtu razvoja usmerjenega izobraževanja. Obravnavali so priprave samoupravnih sporazumov o osnovah planiranja ter se dogovarjali za akcijo pomoči prizadetim po potresu na Tolminskem in Goriškem ter za vpis posojila za ceste.
20. junija velika tombola v Velenju
Praznika občine Slovenj Gradec ne praznujemo le v spomin na 2. junij 1944, ko je brigada „Miloš Zidan šek — Pohorska" bojevala uspešne boje s sovražnikom na Mah Kopi na Pohorju, marveč tudi kot spomin na zmago nad fašizmom, za katero je iz slovenjgraške občine dalo svoja življenja 324 borcev, talcev in dugih žrtev
fašističnega nasilja.
Po padcu I. Pohorskega bataljona si je štab IV. operativne cone prizadeval čimprej ustanoviti na območju Pohoija novo partizansko enoto. Vanjo se je vključevalo vse več domačinov in ubežnikov iz nemške vojske, kar je predstavljalo močno okrepitev narodnoosvobodilnega gibanja tudi v Mislinj-
diine vojske in partizanskih odredov Slovenije je dobro razumel nemška prizadevanja za popolno uničenje Pohorskega odreda in je že septembra 1943 naročil IV. operativni coni, naj ustanovi na Štajerskem poleg Šlandrove še eno brigado. Iz borcev Pohorskega bataljona in dela borcev Koroškega bata-
V Zidan škovi brigadi je bilo tedaj okoli 340 borcev. V tem času , majniške ofenzive" je prišlo na slovenjgraškem Pohorju do zmagovitih spopadov Zidanškove brigade z Nemci in vermani.
Iz ohranjenih poročil te brigade povzemamo naslednje:
„Na zahodnopohorskem grebenu od Kremžarjevega vrha do Velike Kope so bile 2. junija zasede Nemcev in vermanov. Ko se je Zidan-škova brigada približala sedlu Mačkov križ, je naletela na močno kolono vermanov, ki jo je 2. bataljon napadel in pognal v beg nazaj v Slovenj Gradec. Po umiku vermanov bi moral ta bataljon zasesti položaje v Malem sedlu, prva četa 1.
Občina Slovenj Gradec praznuje
ski dolini. Ljudstvo je postalo zaradi sinov — partizanov vse močneje povezano s partizansko vojsko. Nemci so si prizadevali vse enote sproti uničiti. Tako so na primer proti Pohorskemu odredu izvedli svojo največjo ofenzivo (v začetku decembra 1943), imenovano „Snažni metež". Vendar ta odreda ni prizadela.
Glavni štab narodnoosvobo-
Statistični podatki o občini Slovenj Gradec
1. januarja 1976 je živelo na območju občine Slovenj Gradec 17.934 prebivalcev (leta 1966 16.686), od tega je bilo 9.064 žensk in 8.870 moških. Na območju Mislinje je bilo 4.349 prebivalcev (leta 1966 4.301), Podgorja 1.571 (1.731), Slovenj Gradca 8.658 (7.547) in Šmart-nega pri Slovenj Gradcu 3,356 (3.107). Letni porast prebivalstva znaša v Mislinjski dolini 0,79 %.
Gospodarstvo občine Slovenj Gradec je na začetku leta zaposlovalo 4.213 delavcev, ali 3 % več kot pred letom dni, negospodarstvo pa 1.083 delavcev, ali 7 % več kot leta 1974. Skupq so delovne organizacije v občini Slovenj Gradec zaposlovale 5.296 delavcev.
Industrijske delovne organi-zacijve z območja občine Slovenj Gradec so dosegle v letu 1975 proizvodnjo v vrednosti 504,841.000 dinaijev, ali 23% več kot leto poprej (za planom je zaostajala za 16 %), realizacija celotne prodajev pa je znašala 554,237.000 dinaijev (88,6% letnega plana). Na tuje pa je industrija prodala za 5,692.000 dolarjev izdelkov in s tem i zpolnila 86,1 % letnega izvoznega načrta.
In še podatki o prometu trgovskih in gostinskih podjetij. Trgovina na drobno v Mislinjski dolini je dosegla v letu 1975 blizu 301,5 milijona dinaijev prometa (19% povečanje v primerjavi z letom 1974), trgovina na debelo pa nekai nad 73 milijonov dinaijev (37 % povečanje). Iztržek gostinskih delovnih organizacij pa je presegel 36,5 milijona dinarjev, kar je za 29 % več, kot je znašal iztržek v letu 197T4.
ljona (na Pohoije je prišel koncem decembra 1943) je bila tako 7. januarja 1944 na Primožu na Pohoiju ustanovljena XI. slovenska narodnoosvobodilna brigada „Miloš Zidanšek".
Ta partizanska brigada je napadala in vznemiijala Nemce in vermane na pohodrskem področju skoraj šest mesecev, dokler je ni Glavni štab NOV in POS poslal na novo operativno področje v Zgornjo Savinjsko dolino.
Nov polet partizanskemu gibanju na Štajerskem je dal prihod XIV. divizije. Proti njej in drugim partizanskim enotam na Štajerskem so začeli Nemci tako imenovano „majniško ofenzivo". V prvem delu ofenzive so razpolagali Nemci s 7.600 vojaki. Od tega jih je bilo v Šoštanju 2.400, v Velenju 1.100, v Mislinji 1.800, v Slovenj Gradcu 1.500, v Kotljah 300 in v Črni na Koroškem 500. S to vojsko so lahko vzdrževali močne zasede okoli Zahodnega Pohoija, zasedli so vsa planinska sedla in blokirali vsa cestna križišča. Da bi uničili Zidanškovo brigado so okrepili posadke v vseh krajih Mislinjske doline.
bataljona pa bi morala še naprej na Kaštivsko sedlo pod Malo Kopo. Toda ta četa je takoj padla v novo zasedo nemške policije. Ogenj našega mitraljezca je omogočil četi in zatem še bataljonu, da sta se razvila v strelce in jurišala na sovražne enote. Na naše začudenje ti vojaki niso pobegnili v Dravsko ali Mislinj-sko dolino, temveč so odstopili v strmine Zahodnega Pohoija proti Veliki Kopi, kjer so se združili z močno skupino vermanov, ki je prav tedaj prihajala z Golavabuke. Tako smo morali prenehati z obkoljeva-njem.
Ta čas se je naša zaseda, kije bila v zaščitnici, ponovno spopadla s sto vermani, ki so prišli že drugič iz Slovenj Gradca in ponovno smo jim z jurišem pognali v dolino. Ker so se mnogi vrnili v vojašnico brez opreme, so se v spremstvu policije vrnili po orožje.
Na večer se je moral naš prvi bataljon zaradi velike sovražne premoči 650 vermanov in policije umakniti s položajev na Kopi. Bre žrtev se je vrnil na položaje pri Mačkovem križu, kjer se je brigada zbrala. Sovražnik nas je še zasledoval. Naša četa je v zasedi pustila Nemce v bližini 50 metrov ter jih nato napadla. To je bil razlog za umik Nemcev v dolino. Spopadi so trajali do 8. ure pa vse tja do 21. ure zvečer.
Nemci so pripeljali v Slovenj Gradec 14 mrtvih in 28 ranjenih, medtem ko je imela brigada le dva ranjena."
Nemška hajka proti Zidanškovi brigadi je trajala še vse do 6. junija, toda brigada je ostala ohranjena v vsej svoji bojni moči.
Pozdrav gostom »Vlaka bratstva in enotnosti 76« v Mislinjski dolini
V soboto, 5. junija, prispejo v Mislinjsko dolino gostje letošnjega „Vlaka bratstva in enotnosti". Delovni ljudje, občani in mladina Slovenj Gradca bodo sprejeli goste ob 18. uri pred Grobnico narodnih herojev. Tam bo priložnostna slovesnost, na kateri bo nastopila Delavska godba Slovenj Gradec, delegacija gostov pa bo položila venec pred grobnico narodnih herojev.
Program bivanja gostov „Vlaka bratstva in enotnosti 76" v Mislinjski dolini pa je naslednji: SOBOTA, 5. JUNIJA:
18,00: sprejem gostov pred grobnico narodnih herojev v Slovenj Gradcu
NEDELJA, 6. JUNIJA:
9,00: ogled mesta in povorke sanitetnih enot civilne zaščite 10,00: udeležba na svečani seji Skupščine občine Slovenj Gradec PONEDELJEK, 7. JUNIJA:
9,00: obisk TOZD Plastika Tovarne meril in TOZD Tovarna pohištva LESNE v Pamečah pri Slovenj Gradcu 15,00: obisk Šolskega centra Slovenj Gradec TOREK, 8. JUNIJA:
9,00: razgovori delegacij občin Gornji Milanovac in Slovenj Gradec 11,00: odhod gostov proti Dravogradu
Gorenie-FECRO
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV. P. 0.. SLOVENJ GRADEC
proizvaja in nudi svojim cenjenim potrošnikom:
—	nerjaveča pomivalna korita raznih dimenzij
—	emajlirana pomivalna korita v raznih barvah
—	nerjavefo klavniSko opremo
—	servime pladnje in gospodinjsko opremo
—	medicinsko opremo
—	kose vseh vrst in tipov za domaie in tuje tržišče
—	odkovke, prostoročno, utopno in polutopno kovane
—	kovaške primeže
GARANCIJA KVALITETE JE NAS ZAŠČITNI ZNAK IN 200-LETNA TRADICIJA KOVANJA!
Čestitamo za praznik občine Slovenj Gradec
Ob
prazniku
občine
Slovenj
Gradec
čestitajo
in
pozdravljajo:
Slovenj Gradec, središče Mislinjske doline
Skupščina občine Slovenj Gradec Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinsko združenje ZB NOV Občinska zveza rezervnih vojaških starešin
Občinska konferenca ZSMS
PROGRAM PRIREDITEV
v počastitev praznika občine Slovenj Gradec 1976
PETEK, 4. JUNIJA:
15,00 odbojkarski turnir na igrišču v Šmartnem
pri Slovenj Gradcu 17.00 telovadna akademija na rokometnem
igrišču TVD »Partizan" Slovenj Gradec 19.00 promenadni koncert Delavske godbe Slovenj Gradec pred Umetnostnim paviljonom
SOBOTA, 5. JUNIJA:
7,30 področni taborniški mnogoboj na stadionu v Slovenj Gradcu 9,00 pričetek rekonstrukcije in modernizacije
ceste Gornjih Dolič — Spodnji Dolič 10.00 podelitev priznanj in plaket prostovoljcem
za severno mejo 14.00 partizansko srečanje pri Pavčkovih bolnišnicah
18.00 slovesen sprejem »Karavane bratstva in enotnosti" pri Grobnici herojev v Slovenj Gradcu
19,30 koncert tmladinskega pevskega zbora iz
Gornjega Milanovca v avli osnovne šoli »Franjo Vrunč", Slovenj Gradec
NEDELJA, 6. JUNIJA:
8,00 šahovski hitropotezni turnir v prostorih go
stišča »Murko" 9,00 povoika sanitetnih enot civilne zaščite na
GLAVNEN trgu v Slovenj' ^Gradcu 10,00 tekmovanje sanitetnih ekip civilne zaščite pred osnovno šolo »Franjo Vrunč" Slo venj Gradec
10.00 slovesna seja Skupščine občine Slovenj Gradec v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec
16,00 revija moških in mešanih pevskih zbori zih območja občine Slovenj Gradec dvorani v Podgoiju 15,00 ljudsko rajanje v prostorih restavraci Bellevue v Slovenj Gradcu.
Delovni ljudje Mislinjske doline, dostojno pr vimo praznik naše občine, udeležimo se prireditev v čim večjem številu!
SGP KOROŠKI ZIDARJI DRAVOGRAD
TOZD GRADITELJ SLOVENJ GRADEC
—	Visoke in nizke gradnje ter adaptacije
—	Centralna kurjava, vodovod, prezračevanje, ključavničarstvo, kleparstvo, keramika, teracerstvo, mizarstvo
—	Strojni park
S konkurenčnimi cenami in solidno izvedbo se priporoča kolektiv in čestita poslovnim prijateljem ter občanom za občinski praznik
ČESTITKE IN POZDRAVI OB PRAZNIKU OBČINE SLOVENJ GRADEC • ČESTITKE IN POZDRAVI OB
9 POSEBEJ ZA NAŠ ČAS
l
Iz spominov črpamo pogum in odločnost
Ivan Uršič, predsednik akupščine občine Slovenj Gradec
"V pretekelm enoletnem obdobju so si delovni kolektivi z območja občine Slovenj Gradec prizadevali, da nove oziroma rekonstruirane proizvodne zmogljivosti bolje izkoristijo in tudi tako vplivajo na stabilnejše gospodaijenje. Ob tem je posebej pomembno, da so praktično vse delovne organizacije v občini Slovenj Gradec v letošnja prizadevanja za stabilizacijo vključile kar najširši krog delovnih ljudi. Prevladalo je spoznanje, da napredek gospodarstva in družbenih dejavnosti ni odvisen samo od novih zmogljivosti, pač pa da je odvisen tudi od izkoriščenosti novih oziroma rekonstruiranih proizvodnih zmogljivosti iz preteklih let. Gre torej za prizadevanja, da preidemo iz ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje, da prekomerno ne zaposlujemo nove delovne sile ter da prevladujejo med novosprejetimi kvalificiranimi delavci.
V zadnjem času je postalo izredno razgibano delo krajevnih skupnosti. Iz sredstev krajevnega samoprispevka in iz drugih virov, pa seveda ob velikem sodelovanju vseh delovnih ljudi in občanov, so bih zgrajeni novi objekti. Zgledna je bila dejavnost krajevnih skupnosti Stari trg pri Slovenj Gradcu, Podgorje in Šmartno ter seveda tudi Pameče. Z večjimi
KOROŠKI ZDRAVSTVENI DOM TOZD ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC
Čestita občanom za občinski praznik ter jim želi zdravja in dobrega počutja
DELAVSKA UNIVERZA SLOVENJ GR ADEC Vorančevtrg2
Za praznik občine Slovenj Gradec iskreno čestitamo!
KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE (temeljna zadružna enota)
LEDINA SLOVENJ GRADEC
OPRAVLJA NASLEDNJE DEJAVNOSTI:
—	lastna kmetijska proizvodnja
—	kooperacijska in kmetijska proizvodnja
—	pospeSevalna služba
—	hranilno kreditna služba
—	trgovina z reprodukcijskim in gradbenim materialom
—	mesarstvo
—	transport
Svojim članom, dobaviteljem in odjemalcem iskreno čestitamo za praznik občine Slovenj Gradec
težavami sta se ubadali krajevni skupnosti Dolič in Sele, predvsem tudi zato, ker še niso bili ustvarjeni primerni materialni pogoji za njihovo delovanje. Na področju Doliča bodo še ta teden pristopih k rekonstrukciji in modernizaciji ceste Dolič — Šentflorjan, kar je dolgoletna želja in potreba tamkajšnjih občanov.
Kaže poudariti, da so letos obremenitve gospodarstva in tudi občanov v občini Slovenj Gradec nadpoprečne. Gre za prizadevanja za pospešen razvoj predvsem na področju šolstva, zdravstva in kulture. Želja je, da se čimprej nadoknadi zamujeno iz preteklosti, posebej še v šolstvu in zdravstvu.
V tem trenutku pa je v središču pozornosti akcija za sprejem srednjeročnega razvojnega načrta občine Slovenj Gradec. Prizadevamo si, da bi bil ob upoštevanju realnih možnosti prihodnji razvoj pospešen. Zagotoviti želimo zdravo, stabilno rast gospodarstva. S tem pa bomo ustvarili tudi sredstva za razvoj družbenih dejavnosti, omogočili pa tudi razvoj naših krajevnih skupnosti in podeželja.
Kljub temu, da preteklo obdobje ni bilo najbolj ugodno v rasti materialne osnove za prihodnji družbeni razvoj, pa vendar z optimizmom gledamo na nadaljnji razvoj, posebej še spričo takega aktivnega prizadevanja vseh naših delovnih ljudi in občanov, kot so ga pokazali v teh zadnjih letih, tako v razvijanju gospodarstva, kot v prizadevanjih za ostva-ritev potrebnih pogojev za življenje naših delovnih ljudi in občanov.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Slovenj Gradec čestitam za občinski praznik. Iz spomina, ki mu je posvečen ta praznik, črpamo pogum in odločenost, da bomo tudi težave, ki so pred nami, uspešno premagali!"
LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA SLOVENJ GRADEC
čestita občanom in upravljavcem za praznik občine Slovenj Gradec
DES
Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana n. sub. o., Ljubljana, Hajdrlhova 2
TOZD ELEKTRO SLOVENJ GRADEC p. o., Slovenj Gradec, Francetova c. 12
oskrbuje z električno energijo območja občin Dravograd, Velenje, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec
Projektiramo, gradimo in vzdržujemo električne naprave, izvršujemo inštalacije, vršimo servisne usluge-
ZA PRAZNIK OBČINE SLO VEN J GRADEC ISKRENO ČESTITAMO
TOVARNA USNJA
SLOVENJ GRADEC z o. sub. o.
Ustanovljeno 1850
SlovenlGradec,Pohorska 6a 62380 Slovenj Gradec
ac ,ri( 'vc
>n
>„• v
TOZDUTEKS
proizvaja: podplatno usnje
galanterijsko usnje tehnično usnje okvirce za čevlje montažne podplate kokos — sisal polsti
TOZDNTU
V SODELOVANJU Z NAUE KG ESPELKAMP ZRN IN TOVARNO USNJA
proizvaja: sedeže in naslone
iz gumirane žime in penastih mas za avtomobilsko industrijo
POSLOVNIM PRIJA TEL JEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRA ZNIKU OBČINE SL O VEN J GRADEC!
lesna
slovenj gradeč
LESNA INDUSTRIJA SLOVENJ GRADEC
gozdarstvo in lesna industrija a sol. o.
62380 Slovenj Gradec, Gosposvetska 4
telefon: (062) 84-571
telegram: Lesna Slovenj Gradec
telex: 33-165 YU Lesna
p. p. 70 in 72
tekoči računi
51840-601-13523
SDK podružnica Slovenj Gradec
PREDSTAVNIŠTVA: Ljubljana: Rimska cesta 11 Zagreb: Kačičeva 6 Beograd: Bul. Crvenearmije 2 Split: Maksima Gorkog 35
S SVOJIM TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA VAM NUDIMO:
—	vse vrste gozdarskih sortimentov
—	turistične storitve
—	prevozne storitve
—	žagan les iglavcev
—	ladijski pod
—	iverne plošče — navadne in oplemenitene
—	oblazinjeno pohištvo
—	stavbno pohištvo
—	sumo vrata
—	intro okna
—	izolir okna
—	izolacijska stekla
—	rolete za okna
—	klasična okna
—	stenske in stropne obloge
—	ogrodja za kavče
—	izvajamo: gojitvena dela, izgradnjo cest, gradbena dela
Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku občine Slovenj Gradec 2. junija.
9
3» •■+
Q
Z •
9
9
•
%
• IZ MALHE ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA
OE I

NAŠ ROMAN
26
-h ii-:
HARRISON E. SALISBURY
OC
Jt|A !
US : -s i
I< i
:oi nš
-ol ,T
ob
0 t -A'
Vedeli so, da se mesto pripravlja na ulične boje in da bo treba braniti vsako naselje in' vsako hišo. Vedeli so za mestni štab, ki je pripravljal notranjo obrambo in storil vse, da bi mesto rešili pred sovražnikom.
S svinčniki v rokah so čakali na Tribuceve ukaze.
„Položaj na fronti je kritičen," je začel. „Bliža se odločilna bitka. Leningrad moramo braniti do zadnjega moža. Pripravljeni moramo biti na vse. V mestu, po uradih, vojaških objektih in drugod smo ustanovili trojke, ki bodo ob vdoru sovražnika uničile vse dokumente in drugo gradivo, ki ga ne sme zajeti sovražnik. Minirati moramo vse mostove, tovarne in' institucije. Če bo sovražnik vdrl v mesto, naj konča pod njegovimi ruševinami."
Molk je rezal v njihove misli. Admiralovo čelo je bilo pokrito z znojem. Počasi si ga je otrl in nadaljeval:
„Štab ukazuje, da ne sme sovražnik zajeti v Kronštatu niti ene ladje, niti enega vojaškega skladišča niti enega topa. Če bo potrebno, bomo že prej vse uničili. Takoj se moramo podrobno dogovoriti, kako bomo minirali ladje, utrdbe in skladišča. Pred tem pa mora z ladij vse moštvo. Ljudi moramo razporediti in jih poslati na fronto."
Niso imeli veliko časa. Morali so hiteti. Pantelejev je bil zbegan. „Takrat sem razmišljal o marsičem," je kasneje pripovedoval.
■
r
Najodgovornejše naloge so zaupali „posebno zanesljivim in zavednim komunistom," se je spominjal. Morali so izdelati načrt, kako bodo položili mine, pripravili pravočasno evakuacijo ljudi in začeli z uničevanjem ladij. Potrebna je bila velika previdnost. Lahko bi se zgodilo, da bi kakšno ladjo razstrelili še pred odhodom ljudi. Pantelejev ni dvomil v trdnost in enotnost partije v floti, vendar pa je bila vojna, čas, ki zahteva še posebno previdnost, konspiracijo in junaštvo.
Pozno zvečer je prišel k Pantelejevu general Mitrofan I. Moskalenko. Pantelejev je pravkar preverjal ukaze za raz-strelitev ladij. Moskalenko je vodil obrambne priprave v zaledju. Počasi je odrinil pepelnik in zavoj map ter sedel in čakal, daje Pantelejev končal telefonski pogovor. Na videz brezbrižno se je ozrl po sobi in beseda je stekla najprej o tem, da bi kazalo zamenjati star divan. Tudi drugo pisarniško opremo bi bilo treba zamenjati z novejšo, modernejšo. Ob takšnem besedovanju sta čakala, da so sestavili spisek vojaških objektov, ki jih bodo v primeru zasedbe mesta potopili, razstrelili ah zažgali.
Mornarji so že začeli polagati mine. Pristaniški delavci, ki so prelagali in odvažali zaloge, so jih s strahom opazovali. Poveljnik je stopal od skladišča do skladišča, mol£» zri v ljudi in vmes brezupno zamahnil z roko. Pod skladišča so montirali podvodne bombe, jih povezali z žico, ki bi ob določenem sunku sprožila mehanizem in uničila pristaniiče. Ljudje so se zavedali, da pripravljajo sebi in sovražniku Strašno razdejanje. Toda takšen je bil ukaz.
Polkovnika Bičevskega so 15. septembra nenadoma, poklicali z Bojftča. Bil je na območju Pulhova, kjer je bil položaj Izredno resen in napet. Nemci so prodrli do ceste Strelno^ Leningrad in hkrati presekah bojno Črto dvainštiridesete -armade in divizija NKVD se je morala Umakniti v Ligovo.
General Hozin je že čakal in Bičevskega takoj sprejel. Prvo vprašanje je bilo:
„So vsi mostovi v mestu podminirani? Rad bi videl vaše načrte in zemljevide. Jutri mi boste poročali o položaju na fronti."
Velenje
in razvoj turizma
Iz materiala ,.Glavne smeri ekonomskega in socialnega razvoja v okviru urbanističnega plana občine Velenje do 1980 vidimo, da bo turizmu v prihodnje posvečeno v Velenju več pozornosti. Gostinstvo in turizem naj bi se povečala za približno štirikrat. Tako naj bi pridobili 630 novih ležišč in 2200 novih sedežev do leta 1980 in to predvsem v Velenju in okolici Iz plana občine je tudi razvidno, da bo večji pomen dobila tudi aktivnost gozdarske dejavnosti. S tem, ko bodo razširili gozdno cestno omrežje, bodo dane tudi večje možnosti za razvoj turizma. Seveda pa bo treba skrbeti tudi za dopolnitev sekundarnih turističnih objektov in naprav. Skrajni čas je n.pr. že bil, da so zgradili večnamensko halo oziroma dvorano za prireditve, kongrese, razstave, športne prireditve, ipd. V kratkem času od otvoritve je Rdeča hala privabila mnogo obi-
skovalcev na svoje prireditve (novoletni in spomladanski potrošniški sejem, silvestrovanje, mednarodna košarkarska tekma, itd.).
Kateri objekti infrastrukture in seku ndarne turistične ponudbe manjkajo v Velenju? Predvsem je potrebna rekonstrukcija ceste Arja vas-Velenje-Huda luknja, ki danes ne ustreza več gostoti prometa, in rekonstrukcija ceste Šoštanj-Črna. V Velenju je neustrezna pošta. Treba bo izboljšati telekomunikacijsko omrežje, za kar je treba izgraditi avtomatsko telefonsko centralo z zmogljivostjo 15000 telefonskih naročnikov. Športne objekte v glavnem že imamo, v perspektivi je treba misliti na zgraditev umetnega drsališča. Odpreti in pospeševati bo potrebno počitniško rekreacijska naselja vikendov.
Za otroke bi morali še pojačati igrišče. Zaniniv je predlog, da bi
zgradili zabaviščni park, kjer bi vsak turist našel nekaj zase. Veliko turistov bi privabila tudi konjušnica. Razvili bi jahalni šport, za turiste pa bi organizirali tekmovanja v jahanju. Na velenjskem jezeru lahko bi priredili množični turistični ribolov, obenem pa še čolnarjenje in jadranje po jezeru. Tu bi lahko organizirali n.pr. praznovanja raznih jubilejev (zbori športnikov, abrahamovcev, izseljencev, borcev, tabornikov).
Z novim letališčem v Slovenj Gradcu se bodo odprle velike možnosti poslovnih potovanj in atraktivnih poletov za turiste. Za le-te bi morali uvesti organizirane oglede oziroma ekskurzije v velika podjetja kot sta Rudnik lignita in TGO Gorenje. Zelo privlačna prireditev za turiste so tudi moto-dirke, ki pa jih v Velenju ne priredijo vsako leto. Za vrhunske športnike bi morali nuditi boljše
NE BOS SE NORČEVAL li ME. NE, CEPEC! KAŽE, DA SI POZABIL, DA SEM KOT CICIBAN TRENIRAL KARATE! EN DOBER
r zuki ti Se vedno lahko
r PRIMAŽEM..!!
DA O MAE-5ERI3U SEVEDA NITI NE GOVORIMO...'
PSSS"T..! NEHA3TA SE PRETE« [ PATI! LE V SLOG" PRAVA MOČ..!
3AZ SEM PEDRO DELA CARFIO-LA, PO MATERI KITA3EC, PO O CETU MEHIKANEC, PO NARODNOSTI PARIŠKI ANGLEŽ, Po POKLICU PA MEDNARODNI VLOMILEC! INKOGNITO IN POKLICNO SEM NAMERAVAL V HO-NOLULU, TODA KO SEM VIDEL VA3U, SE Ml 3E PORODIL
prug nacrt!
VRGEL SEM V MOR3E STRAŽARJA IN ODPRL VRATA VA3I-NEGA ARESTA! HUNA3 3E NOC..! SPLAZILI SE BOMO DO KAPITANA IN GA PRISILILI, DA
sporoči ameriSki vladi na-
Bo ZAHTEVO: PETDESET MILI* 30N0V DOLAR3EV ALI PA GRE TALE BARKA V ZRAK!! TALE VŽIGALNIK 3E V RESNICI Ml-KRO-VODIKOVA BOMBA..!

Samomorilski potok
Vsi pa so skušali po svojih najboljših močeh ugotoviti od kod streljajo Japonci nanje. In tako so po opazovanju iz treh ali štirih različnih smeri šele lahko ugotovili, kje je skrit japonski bunker. In vse to mučenje je bilo potrebno, da se odkrije en sam bunker ali strojnično gnezdo. Bilo pa jih je na desetine!
Ob neki priložnosti je skupina marincev prodrla skoraj sto metrov na ozemlje, kjer so bili Japonci. Potem so jih šele naskočili. Japoncev je bilo petkrat ali šestkrat več.
Vojak, ki seje vrnil iz te patrole, je pripovedoval:
..Prihajali so proti nam med drevjem. Tiho, brez besed. Streljali smo nanje, pa ni nič pomagalo. Kljub temu so prihajali bliže in bliže. Morali smo se umakniti nazaj. Nekaj korakov narediš, se obrneš in ustreliš. In zopet nekaj korakov, obrat, strel . . .
Strojnice so kosile po nas z vseh strani..
Nekdo je govoril: ,,Le mirno fantje, mirno in zbrano . . . streljajmo!"
Ne vem, kdo je to bil. Streljal sem kolikor sem mogel hitro. Nisem mislil na nič. Samo streljal sem. Tako hitro, kot sem le mogel.
Imeli smo precej ranjenih. Kdorkoli je padel, pa je bil še živ, je zatrdno vedel, da ga bomo pobrali. Ne bi ga pustili za vse na svetu Janponcem!
In tako smo se umikali, skupaj z ranjenimi in nekatere smo nosili, čeprav so bili mrtvi pa tega nismo vedeli. Mislili smo, da so samo ranjeni.
Nekdo je bil zadet. Ničesar ni videl. Ni vedel, da je le začasno oslepel in, da bo zopet lahko gledal, ko ga bodo operirali. Bilje pač slep in to sredi najhujše bitke!
Govoril je: ,,Nič ne vidim ... nič ne vidim ..."
Ni klicail na pomoč. Začel se je plaziti okoli. Korporal Lawrence Oliveria ga je potegnil s seboj, ko so se začeli umikati. Japonci so pritiskali za njimi. Zato je moral Lawrence vsakih nekaj sekund pustiti svojega slepega tovariša, obrniti puško proti napadalcem in nekajkrat
ustreliti. Potem pa je znova pograbil ranjenca in ga vlekel za seboj. Tačas, ko je korporal streljal, je slepi marinec čakal poleg njega.
„Fant ni jokal, vpil ali pa se premetaval. Bil je popolnoma miren. Od časa do časa je rekel „nič ne vidim... nič ne vidim. Prišla sva srečno nazaj," je končal pripovedovanje korporal.
Takih je bilo mnogo. Malone vsak drugi, ki je prekoračil potok, je bil ranjen. Nekateri na srečo samo lažje.
Ko so prišli nazaj do potoka, so jih Japonci, ki so bili skorajda ves čas tik za njimi - naskočili. Na srečo pa so imeli Američani na drugi strani potoka strojnice, ki so odbile Japonce in jih pognale v džunglo.
Drugi vod je znova poskusil naskočiti Japonce. To pot nekoliko više ob potoku. Prvega, ki je zakoračil v vodo, je zadela krogla natanko v trebuh. Njegovi kolegi so slišali top udarec, nato pa kletvico.
»Preklete svinje", je rekel zadeti in se zrušil. Mrtev.
„Ko smo prišli na drugo stran potoka", je pripovedoval narednik Jonh White, ,je bil japonski ogenj tako močan, da nismo mogli narediti niti koraka, ne da bi bil kdo od nas zadet. Najhujše je bilo, da nismo videli niti enega samega Japonca! Edino, kar smo videli, so bile krogle^iz njihovih pušk in strojnic, ki so udarjale povsod okoli nas."
Charles Conger jo je skupil v nogo. Nihče ga ni videl, ko se je zrušil. Ostal je sam, kajti njegovega klica ni nihče slišal. Pričel seje plaziti proti potoku. Korak za korakom. Bilo je to mučno potovanje, najhujše v življenju Congeija. Priplazil se je do potoka in zdrsnil z glavo naprej vanj.
Tisti hip, ko je zdrsnil v vodo, se je onesvestil.
Imel je srečo, da sta ga videla dva marinca prav tisti trenutek, ko je njegova glava izginila pod površino vode. Skočila sta za njim. Krogle so penile vodo. Stroj nični rafal je razbičal vodo komaj pol metra od skupine, ki je valovila po potoku sem ter tja.
Potegnila sta ga na ameriško stran. Bolničar, ki je skočil na pomoč, je bil ranjen v roko. Kljub temu je najprej obvezal ranjenca in ga spravil na varno.
Bataljon je napradal ves dan. Zvečer so bili natanko tam, kjer so zjutraj začeli. Možje so se vkopali in odprli i rezervne obroke s hrano. Prav ta trenutek so izbrali Japonci za protinapad.
Skupina Japoncev se je splazila prek potoka in se povzpela na greben, ki se je vzdigoval na desnem krilu ameriških položajev. Tam, kjer so možje iz mitralješkega oddelka pravkar dokončali svoje zaklone in razpostavili mitraljeze.
Japonci so spoznali, da bodo lahko zmleli vso četo, če se bodo polastili mitraljeških položajev. Samo cevi bi morali obrniti in vžgati po marincih iz njihovih lastnih strojnic!
usluge, da bi prišli v Velenje trenirat. Večjo vlogo bi lahko imela velenjska vrtnarija z vzgojo in prodajo posebnih vrst cvetja. Pri športu pa bo treba jasno opredeliti vodilne športe in pri le-teh doseči kvaliteto. Če bi na n.pr. nogometni klub igral v kakšni višji ligi, bi na tekme prihajalo nedvomno več gledalcev tudi od drugod. Obvezno pa bo moral biti v vsaki trafiki na razpolago načrt mesta Velenja s turističnimi znamenitostmi.
15. decembra 1975 je bil v Rdeči hali odprt Turistični biro v glavnem na pobudo Turističnega društva. V njem so na razpolago osnovne informacije o turističnih možnostih našega področja. Ima n.pr. podatke o privatnih sobah, ki pa jih kljub številnim pobudam turističnega društva v Velenju ni prav veliko. V izdelavi je že prospekt mesta Velenja, v prihodnjem letu pa že mislijo na izdajo kompletnega turističnega informatoija o Velenju. Turistični biro pa kljub temu še vedno nima točno opredeljene funkcije. V prihodnosti se bo moral opredeliti ali za profesionalno agencijsko delo ali pa za delavski turizem. Slednji
je po mojem mnenju mnogo pomembnejša, saj se je doslej vse premalo skrbelo za letovanja, iz-
■■H
■H«w imu ni1 Humi! ,n Manam—mM
■mam

—umrniHimiiirag
lete, rekreacijo ipd. delavcev, prebivalcev Velenja.
V fazi priprav pa je v Velenju še ustanovitev poslovne skupnosti za turizem, ki bi vključevala vse turistične dejavnike v občini v skupen kompleks. S tem bi se poenotila propaganda, preprečila nelojalna konkurenca, povečal devizni priliv, ipd.
Velenje je poleg Beograda in Splita predlagano kot mesto-živa razstava za delegate. OZN za leto 1976. Konferenca OZN o človeških naseljih - Habitat bo junija letos v kanadskem mestu Vancouver. Razlogov, da so izbrali prav Velenje, je več. Prednjači seveda zdravo okolje v mestu, ki so ga ustvarili z načrtno gradnjo mesta v povojnih letih. V letošnjem letu je 5. marca občinska skupščina Velenje sprejela odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Velenje. Odlok je bil sprejet v skladu z odločbo IS Slovenije v istem mesecu. Z odlokom se želi zavarovati vse tekoče vode in zrak pred onesnaževanjem razvijajoče se industrije, predvsem pa vsem ljudem vtisniti smisel in čut za ohranjenje zdravega in čistega okolja. Tako je že v najkrajšem času predvidena postavitev kolektorja s čistilnimi napravami v reki Paki pri Penku. Pako z industrijskimi odplakami onesnažuje predvsem tovarna usnja Šoštanj, delno pa tudi še TGO Gorenje, peskolom in Vegrad. Največji onesnaževalec zraka v Šaleški dolini pa je termoelektrarna Šoštanj, ki ogroža s .strupenimi plini (S02) vegetacijo in tudi ljudi na širšem območju. Zato bo potrebno tudi tu zgraditi ustrezne čistilne naprave. Urediti bo potrebno še centralno smetišče v Škalah, saj grozi okužba vode v jezeru, nad katerim smetišče leži. Močan poseg v naravo predstavljajo še ugreznine, nastale z odkopom premoga. V prihodnosti bo le-te seveda treba sanirati, saj močno kazijo lepo naravno okolje.
Akcijo za varstvo okolja je potrebno vključiti v učnovzgojni proces. Ze predšolski otrok naj bi se zavedal vsega lepega okrog njega.
Vsem tem problemom je Velenje seveda posvetilo posebno pozornost letos, ko bo živa razstava za delegate OZN. Vse meščane opozarjajo, naj uredijo svoje balkone oziroma vrtove s cvetjem, naj ne odmetavajo odpadkov, naj ne hodijo po zelenicah. Vse osnovne šole v občini pa so celo sprožile akcijo ..Očistimo naše okolje". Vzgojni del akcije obsega predvsem šolske ure, posvečene vprašanjem varstva okolja, drugi del pa obsega konkretne očiščevalne akcije.
Iz mojega pregleda turizma v Velenju lahko zaključimo, da v turističnem pogledu Velenje v preteklosti ni pomenilo veliko. Spoznali pa smo, da pri nas imamo dovolj perspektivnih specifičnih možnosti za večji razmah turizma. V prvi vrsti je potrebno apelirati na prebivalce Velenja, da se v večji meri odzivajo na akcije in pobude Turističnega društva Velnje.
KONEC
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJ E
Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občinah Dravograd, Moziije, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje
razpisujemo
štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1976/77
Na razpis se lahko prijavijo učenci in študenti s stalnim bivališčem v zgoraj omenjenih občinah in učenci in študenti drugih republik SFRJ, ki prejemajo kadrovske štipendije v omenjenih občinah.
Prednost pri štipendiranju bodo imeli v skladu s kadrovskimi potrebami teh občin učenci in študenti, ki se šolajo za naslednje poklice:
a)	na nivoju 2-34etne šole: kmetijci, metalurgi, rudarji, kovoinaiji (kovač, klepar, varilec, rezkalec, ključavničar), električarji - jaki tok, gradbeniki (zidar, tesar, železokrivec, strojnik gredbene mehanizacije, pleskar), mizaiji, tapetniki, peki, mesaiji, dim-nikarjni in gostinci;
b)	na nivoju 4-letne šole:
metalurški tehnik, rudarski tehnik, lesarski tehnik;
c)	na nivoju višje šole:
metalurški inženir, predmetni učitelj glasbe, predmetni učitelj matematike - fizike in predmetni učitelj telesne vzgoje;
d)	na nivoju visoke šole:
dipl. ing. matelurgije, dipl. strojni inženir, dipl. ing. agronomije, dipl. lesarski ing., profesor matematike-fizike, profesor telesne vzgoje.
Pravico do štipendije iz združeneih sredstev imajo učenci in študenti, ki jim polovični dohodek na člana družine skupno z otroškim dodatkom in minimalno kadrovsko štipendijo ne presega minimalnih življenjskih stroškov. Izračunani mesečni življenjski stroški za učence in študente v letu 1976 znašajo 1.950,00 din oziroma 2.100,00 din in so za 45,00 din nižji za tiste, ki se vozijo v kraj šolanja in za 650,00 din nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
Vse prosilce za štipendijo iz združenih sredstev opozarjamo, da morajo najprej iskati kadrovsko štipendijo v OZD ozirom SIS. V kolikor ne uspejo dobiti kadrovske štipendije, lahko vložijo prijavo za štipendijo iz združienih sredstev.
Izvršni odbor slkupnih komisij bo obravnaval le popolne prijave, ki morajo vsebovati:
1.	„Prošnjo za štipendijo" na obrazcu DZS 1,65;
2.	overoverjen prepis ozirom fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih;
3.	potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo za šolsko leto
P1
1976/77;
4.	dokazila o dohodkih družine za leto 1975 na obrazcu prošnje za štipendijo (otroci upokojencev priložijo zadnje pokojninsko nakazilo);
5.	potrdilo o višini otroškega dohodka (zadostuje odločba na vpogled);
6.	potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih člamov;
7.	izjava kandidalta, da ne prejema štipendije. Če prejema štipendijo (kadrovsko), navedite naslov štipenjditorja in višinon štipendije;
8.	prosilci, ki uveljavljajo samo štipendijo iz združenih sredstev, morajo predložiti tudi dokazila, da jim je bila prošnja za kadrovsko štipendijo zavrnjena.
Prijave bodo sprejemali poverjeniki za poklicno usmeijanje v osnovnih in srednjih šolah ter delavci Skupnosti za zaposlovanje v vsaki občini.
Rok za oddajo dokumentacije je do konca avgusta za srednješolce in do konca septembra za študente višjih in visokih šol. Kdor bo ta rok zamudil, ne bo dobile štipendije v prvem polletju in bo lahko obravnavan šele v mesecu januarju 1977.
Na popolno vlogo za štipendijo bo vsak prosilec dobil pismen odgovor.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja SDS skupne službe objavljamo prosta delovna mesta:
1.	TAJNIK DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN INFORMIRANJA
2.	PRAVNI REFERENT
3! REFERENT ZA SLO. CZ IN ORGANIZACIJO ČUVAJSKE SLUŽBE
Pogoj:
1.	Višja šolska izobrazba, novinarske, upravne ali politične smeri, zaželena praksa v novinarstvu
2.	Višja pravna in višja upravna šola
3.	Srednja izobrazba, obvezno rezervni oficir.
Ta. vsa delovna mesta obvezno poizkusno delo. Stanovanj ni. Prošnje sprejema kadrovska služba 15 dni po izidu objave.
CEUi TOZD-TURISTIČKA AGENCIJA
VABIMO IN NUDIMO:
—	programe izletov po Jugoslaviji
—	programe letnega oddiha s svojim prevozom in avio pakete SKOZI VSE LETO ORGANIZIRAMO POTOVANJA PO PROGRAMIH:
ATLAS—ZAGREB JAT—ZRAČNI MOST INEX—LJUBLJANA JUGOTOURS—LJUBLJANA Prodajamo in rezerviramo vse vrste železniških in avionskih vozovnic.
19. 6. in 26. 6. 1976 vas vabimo na enodnevne izlete v TRST IN BENETKE.
PRIPOROČA SE IZLETNIK — poslovalnica Velenje
TEMELJITO ClSCENJE PREPROGI
z novejšimi stroji in posebnim postopkom vam
zadovoljivo opravi FRANC OBU, Gorenje 9. Zbiralnica v čistilnici POLAK Velenje, Koroška 44 in OBU Žalec, Šlandrov trg 23. Za
večjo količino dvig na domu ali v podjetju.
Informacije na telefon 884-054.
RUDARSK0-ELEKTR0ENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE TOZD Plastika
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Plastika
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJE IZMENE V PREDELAVI PLASTIKE
2.	2 REZKALCA
3.	1 VRTALEC
4.	5 NK DELAVCEV (moški)
Pogoji:
pod 1. — strojni tehnik ali strojni delovodja
—	2 leti prakse na podobnih delovnih mestih pod 2. — KV rezkalec
—	zaželena praksa pod 3. — KV strugar
—	1 leto prakse na koordinatnem stroju pod 4. — odslužen vojaški rok
—	stanovanje v Velenju ali bližnji okolici
Posebni pogoji:
Pod 1, 3, 4, delo v 4 izmenah.
Poskusno delo traja 40 dni. Pismene vloge z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA OZD ERA VELENJE
razpisuje
za šol. leto 1976/77 naslednje štipendije
I.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1 štip. za ekonomsko fakulteto
1	štip. za višjo pravno šolo
4 štip. za ekonomsko srednjo šolo
2	štip. za administrativno srednjo šolo
II.	TOZD MALOPRODAJA
1	štip. za ekonomsko fakulteto
2	štip. za VEKŠ - notranja trgovina - 1. stopnja
III.	UČENCI V GOSPODARSTVU
2 učni mesti železninar — agrotehnik , "' 2 učni mesti industrijska — železninarska smer 8 učnih mest živilska stroka 4 učna mesta mešana industrijska stroka
2	učni mesti mesar-prodajalec 1 učno mesto natakar
za izredni študij članov OZD ERA
3	štip. na poslovodni šoli
3 štipendije na srednji ekonomski šoli
III.	TOZD KMETIJSTVO
— več štipendij na kmetijski šoli Šentjur (sinovi in hčere kmetov-kooperantov)
IV.	TOZDVELEPRODAJA
1 štip. za e „Tehniško srednjo šolo - kmetijska smer 1 štip. za ekonomsko fakulteto
Kandidati naj oddajo prošnje do 1.8.1976 (učenci v gospodarstvu do
15.6.1976. K vlogi priložite spričevalo zadnje šole.
Pri štipendiranju bomo dali prednost dijakom in študentom višjih
letnikov in z boljšim učnim uspehom.
Prijave sprejema kadrovska služba ERA Velenje, Jenkova 6.
KINO
Brice, Lex
0 in 19:30 nemško jugoslovanski weste'rn WI-NETOU 2. del
Reinl. Igrajo: Piene' Barcker Dunja Rajter
13.6. - nedelja ob 17.30 in 19:30
REDNI KINO
4.6. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna kriminalka GANG-STER LEPKE
5.6. - sobota ob odl7.30 in 19.30 ameriški barvni film AMERIŠKI GRAFITI Režija: George Lucas. Igrajo: Richard Dreyfuss, Ronny Hovvard
6.6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film AMERIŠKI GRAFITI
7.6. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film - vojni ČUVARJI GRADU, režija: Sidy Bolak. Igra: Burt Lancaster
26. - torek ob 17.30 in 19.30 ameriški _ barvni film SLAMNATI PSI Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Dustin Hoffman. Susan George
9.6. - sreda ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film SLAMNATI PSI
10.6. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ameriški vojni film MISIJA BATANGA, režija: Keith Larasen. Igrata: Daniš Weaver, Vera Miles
11.6. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vojni film MISIJA BATANGA
12.6. - sobota ob 17.30 in 19.30 nemško-jugoslovanski western WI-NETOU - 2. del, režija: Harald
PRODAM
Stanovanjsko hišo in zazidalno parcelo v Velenju prodam, 1439 kv. metrov, ocenjeno po cenilcu avgusta 1975, din 481.011,00. Ana Dominik, Stanetova 37, Velenje. Primerno za rudarske ogrožence.
Prodam večjo količino ja-bolčnika, sadno prešo, stoječo krmo, vprežni voz, strešno opeko in kamenje za zidavo. Pe-berčnik Jože, Šoštanj.
MENJAVA
Rabljen gradbeni les — podporniki 2-3 m, ca. 120 kom, krajniki ca. 300 m nerabljene morale 50x60, ca. 80 kom. Zamenjava za drug gradbeni material. Informacije dnevno od 16.-19. ure na pare. št. 5 Šalek Bevče.
KUPIM
Rabljeni mešalec za beton kupim. Dam gradbeni les. Naslov v uredništvu.
POZNANSTVO
Fant tridesetih let s poklicem želi spoznati dekle. Telefon 850-574 ob sobotah dopoldne.
KINO ŠOŠTANJ
5.6. - sobota ob 19.30 italijanski barvni film JUNAKI, režija: Duccio Tesari. Igra: Rod Steiger
6.6. - nedelja ob 17. in 19».30 ameriški barvni film ČUVAfr" GRADU, režija: Sindy Polak. Ij Burt Lancaster
9.6." - sreda ob 19.30 ameri vojni film MISIJA BATANGA žija: Keth Larasen. Igrajo: Deij Weaver, Vera Miles
10.6. - četrtek ob 19.30 i ški barvni film SLAMNATI Režija: Sam Peckinpah. Ig Dustin Hoffman, Susan George
12.6. - sobota ob 19.30 jugojl vanski barvni filž m IDEALlj režija: Igor Pretnar. Igrata: Polič, Milena Zupančič
13.6. - nedelja ob 17. francoska barvna kriminalka RUJ SE PRIJATELJEV Režija: renče Young. Igrajo: Charles Bifon-son, Liv Ulman, James Mason
KINO - GLEDALIŠČE
6.6. - nedelja ob 10 uri OTROŠKA MATINEJA MAČEK V ŠKORNJIH
7.6. - ponedeljek ob 20 tiri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE
GRADITELJI
Kvalitetno in po ugodnih cenah napeljujemo topolovodne ter vodovodne instalacge in montiramo vse vrste peči za centralno ogravanje. Instala-terstvo: Zadravec Franc, Ko-novo 111 — Velenje.
Ste že naročeni na tednik
Naš čas?
SOBE
Oddam sobo brezplačno poštenemu dekletu. Za povračilo želim enkrat tedensko pomoč pri čiščenju. Efenkova 29, Velenje.
|
IZJAVA
Izjavljam, da so govorice, ki so nastale v zvezi z incidentom v mojem gostinskem lokalu in ki se nanašajo na tov. Janeza Doiinaija neutemeljene in da so bili zadevni odnosi normalni. Jože Pirh.
i
belilo za strojno in ročno pranje
perborat special
h
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
BILI SO PREGNANI IZ RODNEGA KRAJA
Skovalo
je bratstvo
V soboto bomo v velenjski občini nadvse prisrčno in gostoljubno sprejeli udeleženca letošnjega vlaka bratstva in p, enotnosti, ki so v dolgih letih vojne nudili gostoljubje mnogim zavednim Slovencem. Čeprav je od prvega odhoda ^ vlaka v Srbijo minilo že petintrideset let, so spomini v ljudeh, ki so bili tedaj pregnani kot zavedni Slovenci, enako g živi, kot bi se bilo to zgodilo včeraj. Obiskal sem Vido Robida, Martina Meniha in Ivana Meleta, tri izmed mnogih, ki so leta 1941 morali zapustiti svoj dom, in zapisal delček njihovih spominov.
VIDA ROBIDA:
smo gostje cele vasi
Vida Robida je bila še otrok, ko je že spoznala vso tesnobo pregnanstva. Komaj dve leti in pol ji je bilo, ko so jo Nemrci skupaj z materjo in očetom s prvim transportom izselili v Srbijo. Kljub temu pa je zelo podrobno povedala, kako je bilo, saj staji starša kasneje, ko je odraščala, o tem veliko pripovedovala.
Po rodu je Celjanka. Očeta so Nemci takoj na začetku zaprli, potem pa so jih 21. ali 22. junija
VIDA ROBIDA
naložili na vlak ter jih odpeljali do Gornjega Milanovca, kjer so jih razdelili po vseh in okoliških krajih.
„Kot sta mi povedala oče in mati, So nas v tem mestu pričakali kmetje t vozovi ter nas odpeljali na svoje domove. Naš drugi dom je postala vas Zagradže. To je hribovska vasica, ki je bila tedaj zelo revrn, vendar so bili ljudje izredno dobri in nadvse gostoljubni. Pa tudi zelo povezani med sabo. Skratka, vsa vas je bila kot ena družina.
Nas je sprejela družina Jevtič, ki je tedaj ravnokar gradila novo hišo. Odstopili so nam menda edine postelje, ki so jih imeli sami (gospodar Dragoljub, žena Darinka in hčerka Milena, ki je bila štiri ali pet let starejša od mene, in sin Milorad, 14, ter njihova svakinja) pa so spali v
IVAN MELE:
stari hiši, ki sploh ni imela lesenega poda, v spominu pa mi je ostalo tudi staro ognjišče." Zadnjega leta pregnanstva pa se je Vida spominjaola že zelo dobro.
„V bližini je bila šola in ko mi je bilo šest let sem se pridružila nekoliko starejšim sovrstnikom ter skupaj z njimi začela hoditi v šolo in tamkaj končala prvi razred.
Zaradi tega in ker sem pač živela in se družila s tamkajšnjimi otroki najlepše je bilo, ko so me vzeli s sabo past ovce, po prihodu v Slovenijo sploh nisem znala govoriti slovensko. Razumela sem sicer vse, ker smo z očetom in mateijo med sabo govorili slovensko, vendar sem kljub temu besede zelo mešala. Zato sem se doma vpisala v prvi in drugi razred skupaj, prvega zato, da sem se naučila govoriti čisto slovensko."
Med pogovorom je Vida Robida neprestano omenjala izredno gostoljubnost ljudi in vasi, v kateri so živeli.
„Resnično, z nami so delili vse. Tudi zadnji grižljaj hrane, če je bilo treba. Enako dobri in gostoljubni kot Jevtičevi so bili tudi drugi vaščani. Kadarkoli so imeli svoje „slave" - neke vrste hišni praznik, so nas vedno povabili...
Mi sami nismo imeli s čim zaslužiti, da bi se lahko sami preživljali. Živeli smo pač od tega, kar so nam podarili. Zavedam se, da jim vsega ne bomo mogli nikoli povrniti. Prav zaradi tega se izredno razveselimo vsakega njihovega obiska. Tudi letos smo jih povabili. Jevtičevi pa tudi drugi so bili že večkrat pri nas v Velenju oziroma v Celju pri starših. Letos pa nas bo obiskala njihova hči Milena z družino, ki doslej še ni bila tukaj."
Ali ste tudi vi že bili pri njih?
„Že nekajkrat. Vedno, ko pridemo k njim, se zbere vsa vas in sprejmejo nas prav tako prisrčno kot pred petintridesetimi leti. Teh sprejemov se ne da z besedo opisati ...
Resnično, izredno veseli smo, če kdorkoli pride k nam na obisk; pa tudi če ljudje, ki jih tedaj ni bilo v vasi. S tem jim skušamo vrniti vsaj delček tistega, kar so nam nudili iz vsega srca v letih našega pregnanstva. Kajti vsega jim ne bomo mogli vrniti nikoli", je znova dejala Vida* Robida.
Njihovo gostoljubnost je treba doživeti
IVAN MELE
»Kadarkoli nas kdo obišče iz tamkajšnjih krajev, ne vemo, kako bi ga sprejeli. Tudi sedaj je tako. Bojimo se, da pri nas ne bo tako kot pri njih, ko jih mi obiščemo. Enostavno ne znamo biti tako gostoljubni ..."
Tako je začela najin kratek pogovor Marija Pirmanšek iz Pesja. „Po-vabili smo enega izmed kmetov, pri katerem smo mi že bili in seveda tudi njegovo družino. Pred dnevi pa smo dobili pismo, v katerem nam sporoča, da je izredno vesel, ker nas bo lahko obiskal. Žal bo prišael sam, kajti sedaj je na kmetiji veliko dela", se je opravičil.
Marija me je nato napotila k očetu in materi, ki živita na drugi strani Pesja. Rodila se je namreč šele v pregnanstvu. »Veliko več boste zvedeli od očeta in matere, kot če vam jaz pripovedujem po njunih pripovedih."
Ivan Mele, Marijin oče, je prišel leta 1930 z Vrhnike v Šoštanj kot 23-letni fant in takoj začel delovati v raznih organizacijah oziroma društvih. Zato je postal kmalu trn v peti nemškutarjem in na spisku nezaželenih.
,,Ko se je začela vojna, so me zaprli podobno kot mnoge druge ter me iz Šoštanja prepeljali najprej v Slovenj Gradec, kjer sem bil skupaj z drugimi nekaj časa zaprt v čakalnici, od tam pa v Šmartno. Doma je ostala žena z dvema otrokoma, katera pa so medtem njeni starši odpeljali na Vrhniko na skrivaj. Mariji (ženi) so dejali, da lahko ostane doma, če se loči od mene. Tega ni storila, zato so jo konec junija zaprli."
Glede na to, da se je vse tako srečno končalo, Ivan Mele danes s ponosom pove, da je kar deset vojakov prišlo po njegovo ženo, ki je bila tedaj v osmem mesecu nosečnosti. Odpeljali so jo v Maribor, njega pa predtem v Brestanico, od tam pa v Maribor, kjer je ves presrečen in vesel, da sta spet skupaj, zagledal ženo Marijo.
MARTIN MENIH:
Po dveh dneh bivanja v Mariboru so nas naložili na vlak številka šest in nas ospeljali v Sevojno, kjer smo živeli na stroške tamkajšnjih občin oziroma ljudi.
10. avgusta je žena rodila. Medtem ko je bila v bolnišnici, sem za silo uredil v neki od bomb porušeni hiši sobo. To je bil za nekaj časa najin drugi dom. Tamkajšnji ljudje so mi v vsem precej pomagali. Seveda sva si z ženo izredno želela, da bi se čimprej vrnila domov, saj sta naju na Vrhniki čakala še dva otroka." To je Ivanu in ženi uspelo že za prvo novo leto. Ivan danes rad tudi pove, da ga vsakič, ko pride v te kraje, izredno lepo sprejemejo. Pa čeprav je bil pregnanstvu le nekaj mesecev. Kot vsi drugi tudi Ivan Mele pravi, njihove dobrote se ne da z besedami opisati. Ko sem mu povedal, da je hčerka dobila odgovor iz Srbije, se je zelo razveselil.
„Še bom šel k njim. Toda če letos ne bi bilo nobenega k nam, si tudi sam ne bi več upal k njim. Sram bi me bilo, da jim ne bi mogel vrniti vsaj delček njihove gostoljubnosti."
Z nami so delili vsak košček kruha
Mcrj naslednji sogovornik je bil Martin Menih iz Tavčaijeve 20. Kot mnoge druge so tudi njega Nemci zaprli kot zavednega Slovenca. Ob začetku vojne je bil zaposlen v bolnišnici v Topolšici. Martinu sem se napovedal že dan poprej, vendar ga ni bilo doma. Ob obisku pa me je čakal z majhnim listkom. „Zapisal sem si nekaj datumov.
1
MARTIN MENIH
V naglici se človek ne more vsega spomniti," mi je dejal.
„Najprej so me skupaj z drugimi zaprli v Šoštanju 13. maja, naslednji dan pa so nas odpeljali v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Naš zapor je bilo tamkajšnje župnišče, kjer smo ostali do 26. junija. Predtem so polovico zapornikov odpeljali neznano kam — kasneje smo zvedeli, da v Brestanico, mi pa smo čakali in nismo vedeli, kaj nameravajo z nami. Iz Šmartnega so nas prepeljali v Maribor v vojašnico v Melju. Tam je bilo zbirno taborišče. Spominjam se, da je bil prostor v vojašnici pregrajen z žičnato ograjo. Na eni strani so bili nemški vojni ujetniki iz raznih držav, na drugi pa mi izgnanci. Iz Maribora so nas nato s sedmim transportom odpeljali v Sevojno. Izgnan sem bU brez vsega imetja. Edino kar sem imel pri sebi, je bilo to, v kar sem bil oblečen in obut. V Maribor pa mi je mama prinesla majhen kovček s perilom. V tem kraju so nas razdelili po posameznih kmetijah, starejše ljudi in družine pa so poslali naprej proti Užicu.
Mene so poslali v neko vas blizu Zlatibora. Približno teden dni sem bil pri nekem kmetu in njegovi ženi - žal, se imena ne spominjam več — nato pa sem se vrnil nazaj v Sevojno, ker mi je Mele (Ivan Mele iz Pesja op.p.) dejal, da tamkaj ne vodijo nobene evidence, pa tudi dolgčas mi je bilo za našimi. Potem sem odšel v vas Breljino, nato pa v Trstenik. Seveda sem si vseskozi želel, da bi se zaposlil, da ne bi bil v preveliko breme domačinov, ki so nas izredno gostoljubno sprejeli. In res, kmalu se mi je ponudilo delo v tovarni v Kraljevu."
Martinu Menihu se še danes orosijo oči, ko pripoveduje o dogodkih, ki so zatem sledili v Kraljevu, kjer so Nemci postre-lili več tisoč ljudi. Pri tem je imel sam izredno veliko srečo, da je ostal živ. V tovarni je bil na delu le dvakrat, tretji dan pa je namesto v tovarno odšel na pogreb neke slovenske učiteljice, ki je bila prav tako pregnanka. Po tistem strašnem dogodku Martin Menih ni odšel več v tovarno. Ampak se je maja naslednjega leta zaposlil v Vrnjački Banji, in tam ostal vse do druge polovice aprila. Potem se je začela njegova dolga pot domov. Prek Beograda, Barija, Starega Kaštela in Ljubljane.
In koga boste letos sprejeli? Sem ga nato vprašal. Ob mojem obisku Martin Menih še ni vedel, kdo bo njegov gost. Kajti tisti, pri katerih je živel, ko je bil v Vrnjački Banji, so že umrli. „Pa saj to sploh ni pomembno," je odvrniL »Kdorkoli oo prišel, ga bomo sprejeli enako gostoljubno. Seveda ne tako kot nas oni sprejmejo, ko pridemo k njim. Kajti takšnega sprejema mi enostavno nismo sposobni napraviti.
Pred petintridesetimi leti so nas sprejeli kot svoje brate in sestre, delili z nami vse, enako prisrčno in gostoljubno nas sprejmejo danes, ko jih obiščemo. Živeli so v pomanjkanju, ker je bila pač vojna. Vendar so z nami delili vsak košček kruha. Zato je danes in bo vselej naša dolžnost, da jih sprejmemo nadvse gostoljubno".
Ste že naročeni na tednik NašČeis?
• PRAZNIČNI POGOVOR — PRAZNIČNI POGOVOR
Uresničiti moramo naloge iz srednjeročnega razvojnega načrta
O dosežkih in nalogah občine Slovenj Gradec smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta Petrom Planinšcem
Pred praznikom občine Slovenj Gradec smo obiskali predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomiraevenega inženirja Petra Planinšca. Pogovor je tekel o uspehih, ki so jih bili dosegli delovni ljudje in občani Mislinjske doline v obdobju med dvema praznikoma, o trenutnem stanju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter o razvojnih predvidevanjih do leta 1980.
Tovariš predsednik, kako ocenjujete razvoj Mislinjske doline v obdobju med dvema občinskima praznikoma?
„Lani, ob občinskem prazniku, smo izročili svojemu namenu več novih gospodarskih zmogljivosti. Ti delovni kolektivi, ki so do nedavnega delali in ustvarjali v neprimernih prostorih ter z zastarelo tehnologijo, predvidevajo z letošnjim gospodarskim načrtom kot s sprejeto resolucijo, prav tako pa tudi s srednjeročnimi programi, pospešen prihodnji razvoj. Tu mislim na tovarno meril Slovenj Gradec, ki je ob lanskem občinskem prazniku predala svojemu namenu nove prostore za obrat plastike in kovinski obrat, ter na tovarno pohištva Pameče, temeljno organizacijo združenega dela LESNE Slovenj Gradec, in druge.
Poudariti je treba, da gre tudi negospodarstvo, kolikor je pač mogoče, vštric z razvojem gospodarstva. V zadnjem razdobju smo zgradili več novih vrtcev, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bila zgrajena nova osnovna šola itd. Pomembno je tudi, da v celoti uresničujemo program referendumskih del, in to na vseh področjih."
Kakšen pa je trenutni položaj gospodarstva v občini Slovenj Gradec?
»Rezultat lanskoletnih prizadevanj kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je, da je gospodarstvo Mislinjske doline kolikor toliko uspešno sklenilo leto 1975, čeprav res le s skromnim ostankom dohodka.
Bolj spodbudni so rezultati gospo dajenja v prvih treh mesecih letos. Zaustavljeno je hitro naraščanje osebi nih dohodkov, zaloge so nižje kot so bile v enakem razdobju preteklega leta, za 83 % se je povečal izvoz ob 40 % manjšem uvozu. Če bi bili rezultati gospodarjenja takšni tudi ob koncu letošnjega leta, bi bili lahko resnično zadovoljni.
Povedati pa je treba, da se nekaj delovnih kolektivov bori tudi s težavami. Tako imajo v Tovarni meril Slovenj Gradev in v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela slovenj-graške LESNE težave predvsem zaradi zalog."
Kakšna pa je letošnja investicijska dejavnost v Občini?
»Odprtih je kar precej gradbišč. Tako Tovarna meril Slovenj Gradec končuje z drugo fazo rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje, in sicer s posadabljanjem lesnega obrata. Slovenjgraška Lesna oz. njena temeljna organizacija združenega dela Transport in servisi bo začela z gradnjo novih prostorov za mehanično delavnico v industrijski coni v Pamečah. Tudi v temeljni organizaciji združenega dela NTU Tovarne usnja Slovenj
Gradec se dogovarjajo za povečanje proizvodnih zmogljivosti itd.
In še področje negospodarstva. To soboto začenjamo z deli pri rekonstrukciji in modernizaciji ceste v Doliču. Pričakovati je mogoče da bomo začeli že v kratkem graditi naprej telovadnico pri Šolskem centru Slovenj Gradec, jeseni pa naj bi iz sredstev krajevnega samoprispevka zastavili gradnjo telo-vadlnice pri osnovni šoli »Rado Iršič" v Mislinji.
Seveda pa ne gre prezreti najnovejše pridobitve na področju gostinstva in turizma v občini - prenovljenega hotela »Pohorje", ki bo nedvomno vplival na nadaljnji razmah te dejavnosti v Mislinjski dolini, obnovljen Kompasov hotel »Pohorje" pa je tudi polepšal videz ožjega dela mesa."
Peter Planinšec, predsednik izršnega sveta
Znano je, da je v javni razpravi dogovor o temeljnih družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1976-1980. Tovariš predsednik, kdaj bo dogovor sprejet in kakšne bodo prihodnje razvojne usmeritve Mislinjske doline?
»Pripravljen je predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1976 - 1980, ki gaje Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec že sprejel in dal v javno razpravo vsem delovnim in krajevnih skupnostim v občini Slovenj Gradec. Pričakujemo, da bomo ob koncu meseca junija pripravili dokončen predlog srednjeročnega načrta tako, da bi bil lahko ta dokument sprejet v mesecu juliju.
Poudariti velja, da so delovne skupnosti le uskladile razvojne načrte, ob upoštevanju realnih razvojnih možnosti. Bo pa posebej težko uskladiti vse želje samoupravnih interesnih skupnosti z možnostmi in finančnimi sredstvi, ki naj bi jih prispevalo gospodarstvo občine Slovenj Gradec v prihodnjih petih letih za razvoj samoupravnih interesnih skupnosti.
Že med dosedanjo javno razpravo o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1976-1980 v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih je bilo poudarjeno, da so problemeloti in naloge tako veliki, da je treba v želji, da bi jih čimprej rešili, podaljšati krajevni samoprispevek še za naslednjih pet let. Pa tudi delovni kolektivi bi morali prispevati del sredstev za negospodarske investicije.
Želel bi samo to, da bi naloge, zapisane v dogovor o temeljnih družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1976-1980, v prihodnjih petih letih tudi kar najbolj dosledno uresničili!"
BIFE KOPALIŠČE, Velenje	Odprt, vsak dan od 7. do 22. ure
VAS VABI IN NUDI: vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, točeno temno in svetlo pivo JEDILA NA ŽARU: ribe, mešano meso, ražnjiči, čevapčiči itd.
RADIO VELENJE
PRIBLIŽATI POSLUŠALCEM
Zbor delavcev - svet delovne organizacije Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje je pred nedavnim razpravljal o vsebinskem konceptu programa Radia Velenje. Lokalna radijska postaja je namreč enota združenega dela v sklopu te delovne organizacije. Samoupravni organ je sklenil, da je potrebno Radio Velenje čimbolj približati poslušalcem in se odločil, da o predlogu vsebinskega koncepta radijskega programa razpravljajo v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih sredinah. Na ta način se bomo v velenjski občini vsi skupaj odločili, kaj naj naša radijska postaja oddaja. Ta odločitev pa bo prispevala k temu, da bomo radijski program, za kakršnega se bomo odločili, postopoma uvajali.
Na zboru delavcev — svetu delovne organizacije pa smo sprejeli tudi pravila o urejanju in izdajanju časnika Naš čas ter o oddajanju radijskega sporeda. Gre za dokument, ki urejuje pomembno področje podružbljanja obeh medijev. Z njimi smo uredili strukturo časopisnega in programskega sveta, njegove pristojnosti in način glasovanja, naloge uredništva ter pogoje za objavo sporočil, ki so pomembna za javnost, ter način objavljanja javnega odgovora v smislu zakona o javnem obveščanju.
Sklenili smo, da bomo v Našem času objavili pravila in predlog za vsebinski koncept programa Radia Velenje. Vsebinski koncept radijskega programa bo v razpravi do konca junija, zato vabimo naše poslušalce, da o njem razpravljajo. Razprave pa bo organizacija Socialistične zveze pripravila v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in organizacijah združenega dela.
UVOD
Pri OZD Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje dluje enota združenega dela Radio Velenje. Prvi spored je radijska postaja oddajala lani 2. julija, nato pa 6 tednov samo vsak teden ob četrtkih od 15.30 do 18. ure. Četrtkovemu programu smo dodali še nedeljskega in sicer ob nedeljah oddajamo od 10. do 13. ure. Skupaj na teden oddaja Radio Velenje 330 minut (5 ur in 30 minut), od tega je polovico govornega programa, nekoliko več kot četrtino glasbenega, preostali del pa zajema obvestila, turistične zanimivosti in ekonomskopropagandni spored.
V ŠIROKI AKCIJI DOLOČITI KONCEPT RADIJSKEGA PROGRAMA
Radio Velenje je brez dvoma neposreden, učinkovit in aktualen ter hiter medij za obveščanje občanov. Zaradi uveljavljanja delegatskih odnosov je v velenjski občini vse bolj razgibana dejavnost družbenopolitičnih organizacij, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, društev in množičnih organizacij, kulturnih in drugih institucij ter samoupravnih interesnih skupnosti. Med ljudmi - v javnosti, pa ta razgibanost še nima prave odmevnosti in iz tega pogojene angažiranosti, čemur je vzrok nezadovoljivo obveščanje. Čeprav imamo v Velenju že več mesecev svojo radijsko postajo, ki oddaja dva programska dneva na teden, pa ugotavljamo, da se organizacije, družbenopolitične skupnosti in drugi dejavniki ne poslužujejo dovolj obveščanja preko radia Velenje, poslužujejo pa se drugih načinov informiranja, ki pogosto niso učinkovita, poglobljena, hitra in objektivna. Da bi v občini bolje koristili Radio Velenje pri informiranju, saj je to eden od bistvenih elementov za poglabljanje socialističnih družbenih odnosov in za uresničevanje samoupravljavskih pravic, je potrebno v široko zasnovani akciji določiti politični in kulturni koncept programa naše radijske postaje. To je ena od najboljših oblik podružbljanja sredstev javnega obveščanja in obenem dobro zagotovilo, da bo Radio Velenje služil namenom, zavoljo katerih smo ga ustanovili.
O predloženem predlogu vsebinskega koncepta Radia Velenje bi morali v velenjski občini razpravljati v političnih in samoupravnih
sredinah, kajti s takim dogovorom bomo zaokrožili njegovo vsebino in se vsi skupaj odločili, kaj nai oddaja naša velenjska radijska postaja, da se bodo hitreje in dosledneje uveljavili procesi družbenega upravljanja in odločanja, da bodo občani bolj obveščeni in da bo v večji meri omogočeno kroženje informacij in njihova izmenjava.
RAZVOJNE MOŽNOSTI RADIA VELENJE
Radio Velenje bo tudi v bodoče prenašal svoj spored na UKV območju, na frekvenci 88.9 megahercev. Ker se bo naša radijska postaja postopoma začela oglašati več dni v tednu (najmanj štiri), pa bomo nekaj ur pred začetkom po končanem velenjskem sporedu prenašali enega od radijskih programov iz Ljubljane. S tem bomo dosegli večjo kontinuiteto poslušanja.
Tehniška opremljenost radijske postaje v Velenju povsem ustreza zahtevam in normativom jugoslovanske radiodifuzije in je prilagojena za snemanja ter oddajanja na ultrakratkovalovnem območju. Vsa studijska in druga oprema je takšna, da se bo Radio Velenje lahko takrat, ko bo zgrajena mreža nacionalnega programa, takoj vključil vanjo. Zagotovljena je tudi slišnost za širše območje, saj bo s postavitvijo UKV oddajnika na Plešivcu (Urška) oddajanje Radia Velenje možno sprejmati po vsej Koroški (tudi v zamejstvu), Savinjski dolini, celjski kotlini in še dlje. Ta oddajnik bo predvidoma začel obratovati v drugi polovici tega leta.
Razvojne možnosti so bile upoštevane predno smo začeli kupovati tehnično opremo in urejevati studijske prostore Radia Velenje. Tem možnostim pa bo potrebno prilagajati radijski spored in ga postopoma uvajati, glede na potrebo in seveda kadrovske ter finančne možnosti.
STROKOVNO MNENJE
Dne 25. februarja so si ogjedali studijsko tehnične in oddajne naprave radijske postaje strokovnjaki Radiotelevizije Ljubljana. Na ogledu so bili Miha Pavlič, inž., Dare Vilar, dipl. inž., Anton Ješe in Jože Mastnak, dipl. inž. Vodja TOZD tehnične produkcije programov RTV Ljubljana Jože Mastnak je po tem ogledu napisal naslednje strokovno mnenje:
Celotni koncept Radia Velenje je tako prostorsko kot tudi po tehnični opremi zelo smotrno zasnovan. Izvedba te zasnove je zaradi popolnega sodelovanja pristojnih oseb Radia Velenje s konstruktersko in izvedbeno ekipo zelo dobro uspela. Prostorsko učinkujejo studio, tehnična režija in vzporedni prostori zelo estetsko in so akustično dobro obdelani.
Po tehničnem konceptu je studio izveden s svojo tehnično opremo v skladu s poostrenimi tehničnimi normativi, ki veljajo za izgradnjo slovenskih lokalnih radijskih postaj in sicer tako, da se lahko zaradi svojih tehničnih karakteristik kadarkoli vklopi v četrto UKV mrežo slovenske radiodifuzije. Izvedbeni koncept ustreza standardom Jugoslovanske radiotelevizije.
Sedanja studijsko-tehnična baza bo omogočala ob primerni razširitvi tehnične opreme za reporterje realizacijo vseh vrst oddaj, tako s področja aktualnega poročanja, kakor tudi zahtevnejših reportaž ter direktnih, živih oddaj.
GOVORNI PROGRAM
Govornemu programu bo v oddajah Radia Velenje morala biti posvečena osrednja pozornost, karakter lokalne radijske postaje je
y	. v
namreč takšen, da mora svoj program primerno posvetiti lokalni informaciji v vseh programsko možnih oblikah. Zato mora biti temljna usmeritev govornega programa takšna, da bo samo-upravljavec kar najbolj popolno obveščen, omogočiti pa mora tudi, da samoupravljavec preko Radia Velenje obvešča druge o svojih mnenjih, predlogih, stališčih in izkušnjah in uveljavlja ter sporoča svojo kritiko.
STRUKTURA GOVORNEGA PROGRAMA
Da bi zadovoljili osnovnim vsebinskim zahtevam govornega programa, mora biti njegova struktura kar najbolj razgibana. Zato naj bi govorni program Radia Velenje vseboval naslednje oddaje:
KRONIKA
Naloga vsakega radijskega dneva je, da poslušalce informira o zadnjih dogodkih. Zato naj oddaja ,,Kronika" vsebuje „fleš" (kratka) poročila, ki jih sproti pripravijo novinarji in sodelavci -dopisniki. V poročilih pa je potrebno zajeti dogodke v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, šolah, organizacija in društvih, ustanovah, samoupravnih interesnih skupnostih itd. V oddaji »Kronika" bodo posredovana tudi športna poročila in poročila o prometnih in drugih nesrečah, kaznivih dejanjih itd. Kronika pa mora zajemati še važnejše dogodke s področja regije.
ŠALEŠKI MOZAIK
Ta oddaja traja največ 10 minut, njen namen pa je dvojen: neposredni stik s poslušalci in nastop ljudi v radijskem sporedu, ki angažirano pripovedujejo o svojih problemih, o svojih mnenjih. Novinar, ki je z mikrofonom med ljudmi, bo s pomočjo sogovornikov ustvaril oddajo, ki bo sproščeno prikazala probleme v občini, temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, v zdravstveni ambulanti ali lekarni, trgovini kinu ali še kje drugje.
ZA OKROGLO MIZO GOVORIJO
Osrednja oddaja Radia Velenje bo ,,Za okroglo mizo govorijo". Trajala bo največ 40 minut. V njej bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugin institucij poslušalcem Radia Velenje pojasnjevali aktualno problematiko. Oddaja je na sporedu vsak drugi teden.
AKTUALNO
V	oddaji »Aktualno", ki bo na sporedu vsak teden enkrat, komentator s komentirano besedo prikaže aktualni dogodek iz gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in drugega trenutka. Komentar je lahko širše zasnovan, ne samo lokalno. K pisanju komentarjev za oddajo »Aktualno" je treba pritegniti tudi zunanje sodelavce, vidnejše družbenopolitične delavce in poznavalce aktualnih razmer.
MIKROFON JE VAŠ
Uredništvo Radia Velenje bo enkrat na mesec pripravilo s pomočjo poslušalcev oddajo »Mikrofon je vaš". Oddaja bo trajala največ 30 minut. V njej pa bodo sodelovali občani, funkcionarji in drugi odgovorni ljudje. Občani bodo vpraševali o zadevah, ki jih tarejo in zanimajo, mi pa bomo poskrbeli, da bodo nanje odgovarjali tisti, ki so z zadevo najbolje seznanjeni.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
V	tej oddaji, ki bo zvočno opremljena, bomo govorili o delu, življenju, dosežkih, problemih, samoupravljanju ip. v tovarnah oziroma OZD in TOZD. Oddaja traja največ 20 minut.
RADIO VELENJE VAM SVETUJE
Oddaja bo informativnega značaja, ki bo poslušalce seznanjala in svetovalca, katere prireditve, kino predstave, koncerte, športne tekme in manifestacije naj v naslednjih dneh obiščejo na področju Velenja, Šoštanja Šmartnega ob Paki ter seveda v vseh okoliških
krajih.	•-''* i g
LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Oddajo »Ljudje v krajevni skupnosti" bomo namenili krajevnim skupnostim. V njej bodo nastopali občani in govorili o delu, dosežkih in težavah v posamezni krajevni skupnosti. Oddaja traja največ 20 minut.
UREDNIK MED VAMI
Urednik radijskega programa oziroma uredništvo bo po potrebi pripravilo odgovore na pisma poslušalcev, ki jih bo posredovalo v tej oddaji.
TRIBUNA
V kratki, največ 10 minut trajajoči oddaji, bomo posredovali sklepe, stališča in mnenja družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in njenega izvršnega sveta ter samoupravnih interesnih skupnosti. To oddajo bomo izkoristili tudi v tem smislu, da bodo predstavniki ali drugi člani omenjenih organov, razlagali probleme, sklepe, programe itd.
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
S pomočjo domačih turističnih društev in celjske turistične zveze bomo poslušalcem svetovali, kam naj gredo na izlete in kaj naj si ogledajo. V oddaji pa jih bomo tudi seznanili o prireditvah s širšega celjskega območja.
ZAKLJUČEK
Predloge za oddaje govornega programa Radia Velenje je potrebno, kot smo že v uvodu poudarili, obravnavati v družbenopolitičnih in samoupravnih sredinah. Navedene in še morebitne druge predlagane oddaje govornega programa bo potrebno postopoma uvesti v spored Radia Velenje. V govorni program ne kaže uvesti posebnih oddaj za mladino, študente, kulturnih in literarnih oddaj, ker se bodo vsa vprašanja iz teh področij vzporedno obravnavala v vseh posameznih oddajah govornega sporeda.
GLASBENI PROGRAM
Disko in fonoteka Radia Velenje je že smiselno in strokovno urejena ter dokaj dobro založena. Postopoma, glede na materialne možnosti, pa bo potrebno dodajati nove skladbe. Vendar že sedanja izbira zadošča, da spored Radia Velenje poživimo in popestrimo z glasbo. Naša stalna naloga bo v tem, da bomo v program uvrščali glasbo, s katero bo zadovoljna večina naših poslušalcev.
Radio Velenje bo predvsem razvijal naslednje oddaje glasbenega programa:
PREDSTAVLJAMO VAM
V	glasbenem programu Radia Velenje bomo skrbeli, da bo bogastvo domače kulturne ustvarjalnosti ustrezno zastopano in ohranjeno. Zato bomo v tej glasbeni oddaji predstavili naše glasbene skupine in posamezne glasbenike. Z oddajo »Predstavljamo vam" bomo spodbujali domačo glasbeno amatersko dejavnost.
IZBIRAJTE SAMI
Oddaja bo na sporedu vsako nedeljo in traja 30 minut. Namen te oddaje je dvojen: dobiti stik z našimi poslušalci, predvsem mlajšimi, z njihovo pomočjo pa bomo ugotovili, katero glasbo najraje poslušajo. To pomeni, da bomo del fono in diskoteke izpopolnjevali skupaj - naši poslušalci in programski delavci Radia Velenje. Glasbeno oddajo »Izbirajte sami", ki je že sedaj na sporedu in dobro poslušana, pa bomo izkoristili za angažirano usmerjenost, saj nam poslušalci - mlajši - za to oddajo večkrat pišejo o njihovem življenju in delu.
DESET MINUT PO DOMAČE
V	tej oddaji bomo vrteli domače viže, vključevali pa bomo tudi lastne posnetke lokalnih glasbenih skupin.
VRTIMO GLASBO IZ NAŠEGA STUDIA
Da bi čimbolj zadovoljili veliko večina želja naših poslušalcev, bomo v tej oddaji posredovali različne glasbene zvrsti, od resne do zabavne, popevkarske in popularne. Ne bomo pozabili na poslušalce iz naših bratskih republik, zato bodo s poslušanjem te oddaje tudi oni prišli na svoj račun, ko bomo vrteli glasbo z melosom iz različnih predelov Jugoslavije.
POSLUŠALCI RADIA VELENJE ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO
To je oddaja po vzoru osrednje radijske postaje, ko poslušalci čestitajo in pozdravljajo znance, domače in prijatelje. Čeprav poslušalci sami izberejo želeno skladbo, bomo programski delavci morali skrbeti, da bo oddaja glasbeno pestra in raznolika ter da se skladbe ne bodo prevečkrat ponavljale.
EKONOMSKO
PROPAGANDNI PROGRAM
Kot sestavni del vsebinskega koncepta programa Radia Velenje je tudi ekonomskopropagandni program, ki bo služil za propa-
gandno obveščanje občanov. V njem bomo posredovali reklamiranje lokalne proizvodnje in dejavnosti, kakor tudi proizvode, ki so kupcu na voljo na širšem jugoslovanskem tržišču.
Koncept posredovanja tega radijskega programa bomo sproti razvijali in dopolnjevali. Posredovan mora biti v takšni obliki, da bo radijskega poslušalca pritegnil.
ZAKLJUČEK
Ta predlog daje možnosti, da bo program Radia Velenje kompletiran in širše odprt k delovnim ljudem in občanom. Zato še enkrat poudaijamo potrebo po razpravi v družbenopolitičnih in samoupravnih sredinah.
Kakovostna dopolnitev vseh treh programov (govornega, glasbenega in ekonomskopropagandnega) pa zahteva višje stroške. Čeprav delovni kolektiv Informativnega centra Velenje teži za tem, da bi se radijska postaja o^asila večkrat v tednu, pa zaostajamo tako na področju materialnih možnosti, kakor tudi kadrovskih. Dva novinarja in urednik za izdajanje tednika ter pripravo 30-minutnega radijskega sporeda sta občutno premalo.
Zaradi takšnega dejanskega stanja bo potrebno postopno uvajati radijski spored, za katerega se bomo v velenjski občini vsi dogovorili. V vseh teh okvirih pa morajo biti postavljene tudi zahteve do delavcev našega delovnega kolektiva.
Skladno z določili zakona o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS št. sprejema zbor delavcev - svet delovne organizacije Center za 7/73) ter v zvezi s 36., 37., 38., 39. in 40. členom statuta, informiranje, propagando in založništvo Velenje, naslednja
PRAVILA
o urejanju in izdajanju časnika »Naš čas« ter o oddajanju radijskega sporeda »Radia Velenje«
SPLOŠNO DOLOČILO
1. člen
Ta pravila urejajo strukturo časopisnega in programskega sveta, njegove pristojnosti in način glasovanja, naloge uredništva ter pogoje za objavo sporočil, ki so pomembna za javnost ter način objavljanja javnega odgovora v smislu Zakona o javnem obveščanju.	6 8
DRUŽBENI ORGAN
2. člen ustanovljen
družbeni organ, ki se imenuje
Pri delovni organizaciji je časopisni in programski svet.
Časopisni in programski svet šteje 11 članov, izmed predstavnikov delovne organizacije, ustanovitelja, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela.
Število predstavnikov v časopisnem in programskem svetu je sledeče:
-	3 predstavniki delo rfe organizacije
-	1 predstavnik ustanovitelja, t. j. Skupščine občine Velenje
-	1 predstavnik, ki ga delegira občinska konferenca SZDL Velenje
-	1 predstavnik, ki ga delegira občinska konferenca ZKS Velenje
-	1 predstavnik, ki ga delegira občinski sindikalni svet Velenje
-	4 predstavniki, kijih delegirajo zainteresirane organizacije združ. dela
3. člen
Časopisni in programski svet:
-	odloča o temeljnih vprašanjih izvajanja vsebinske zasnove časopisa Naš čas in sporeda Radia Velenje
-	obravnava in odloča o drugih vprašanjih, ki se pojavijo v zvezi z izdajanjem in urejanjem časopisa ter pripravljanjem in oddajanjem radijskega sporeda glede temeljne vsebinske zasnove
-	daje predloge o izboljšanju vsebine ter periodike izdajanja časnika oziroma emitiranja radijskih oddaj v okviru materialnih in kadrovskih možnosti
-	daje mnenje o postopku imenovanja direktorja in glavnega urednika ter < govornih urednikov
-	skrbi za neposredno povezavo časopisa Naš čas in Radia Velenje z delovnimi ljudmi in občani, z namenom, da se zagotovi njihov vpliv na delo in razvoj časopisa ter lokalne radijske postaje
-	daje soglasje k sprejemu teh pravil.
Naš čas obvezno objavi sklepe, mnenja in predloge časopisnega in programskega sv^ta v zadevah iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Mandatna doba članov časopisnega in programskega sveta je 2 leti. V primeru, da se član časopisnega in programskega sveta med mandatom izseli iz območja, kjer je bil delegiran ali če ne prihaja redno na seje, se ga nadomesti z novim članom, ki predstavlja enako zainteresirano organizacijo kot prejšnji član.
5.	člen
Člani časopisnega in programskega sveta imajo vse pravice in dolžnosti, ki jim jih daje zakon o javnem obveščanju, statut delovne organizacije, ta pravila ter katere jim zaupa časopisni in programski svet v okviru delovnega področja.
6.	člen
Člani imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej, da razpravljajo odločajo ter drugače sodelujejo pri delu časopisnega in programskega sveta.'
7.	člen
Člani imajo pravico, da so obveščeni o dnevnem redu in da se jim o zadevah, ki so na dnevnem redu, pošlje potrebno gradivo, kakor tudi, da so obveščeni o vseh vprašanjih, pomembnih za opravljanje njihove funkcije
Clam imajo pravico zahtevati, da dobijo na vpogled poročila, utemeljitve posameznih predlogov in druga obvestila, ki se nanašajo na delo časopisnega in programskega sveta.	6
8.	člen
Vsak član ima pravico, da na seji, kakor tudi zunaj nje, dostavlja predsedniku predloge'o zadevah, ki spadajo v pristojnost časopisnega in programskega sveta ter predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda seje.
9.	člen
Vsak član ima pravico na seji izražati svoje mnenje, predloge in stališča v zvezi s posameznimi točkami dnevnega reda.
10.	člen
Člani - predstavniki delovne organizacije pri delu časopisnega in programskega sveta ..upoštevajo. te meljna_ stališča, ki izhajajo iz ciljev in interesov delovne organizacije kot celote.
Člani - predstavniki širše družbene skupnosti pa v časopisnem in programskem svetu zastopajo in posredujejo stališča in interese organizacije, ki jih je določila za delegate ob upoštevanju temeljne vsebinske zasnove programov Informativnega centra Velenje in drugih programov razvoja dejavnosti obveščanja, kakor tudi razvoja lokalne radiodifuzne dejavnosti v SR Sloveniji.
11.	člen
Člani so dolžni o delu časopisnega in programskega sveta ter o svojem delu obveščati organizacije, ki so jih delegirale in katerim so odgovorni za svoje delo. Člani - predstavniki delovne organizacije pa so o tem dolžni poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru delavcev - svetu delovne organizacije Informativnega centra Velenje.
12.	člen
Ce se član iz kakršnegakoli razloga ne more udeležiti seje, je dolžan o tem obvestiti predsednika časopisnega in programskega sveta, takoj ko izve, da bo zadržan.	, ,,
Ce mora član predčasno zapustiti sejo, je dolžan odhod naznaniti predsedniku
13.	člen
Ce član ne opravlja svoje dolžnosti, ga sme predsednik opomniti. V kolikor opozorilo nima učinka, lahko časopisni in programski svet sklene, da bo predlagal organizaciji, ki gaje delegirala, odpoklic takega člana.
14.	člen
Določila v 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12 13., 14 15., 16., 17. in 18., 20., 22., 23., 24. in 25 členu veljajo smiselno tudi za delo sosvetov.
15.	člen
Družbeni organi, za katere veljajo ta pravila, razpravljajo in sklepajo le na sejah. Seje so javne.
16.	člen
Prvo sejo skliče predsednik preteklega sklica in jo vodi do izvolitve novega predsednika.
17.	člen
Na prvi seji družbeni organ izvoli predsednika in namestnika ter razpravlja in sklepa o delovnem načrtu.
18.	člen
Predsednik sklicuje seje na lastno pobudo ali na pobudo:
-	zbora delavcev — sveta delovne organizacije,
-	ustanovitelja,
-	OK SZDL Velenje,
-	najmanj 1/3 članov.
19.	člen
Člane časopisnega in programskega sveta imenuje ustanovitelj v skladu z določbami teh pravil.
20.	člen
Časopisni in programski svet odloča o vseh zadevah z glasovanjem in sicer po načelu ločenega glasovanja predstavnikov širše družbene skupnosti in predstavnikov delovne organizacije. Odločitev je sprejeta, če je sprejeta v obeh skupinah predstavnikov, ki ločeno glasujejo in sicer z večino glasov.
21.	člen
Predno se prične glasovanje, objavi predsednik predlog sklepa. Načeloma se glasuje o vseh zadevah javno, na predlog kakega drugega člana pa se lahko sklene, da se o zadevi glasuje tajno.
22.	člen
Član glasuje tako, da se izreče „za predlog" ali „proti predlogu" ali pa se „vzdrži" glasovanja.	.
Glasovanje je z dvigom rok. Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsednik pozove člane, naj se najprej izrečejo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in nazadnje, če se kdo vzdrži glasovanja.
23.	člen
Če za predlog glasuje manj kot polovica navzočih predstavnikov širše družbene skupnosti in manj kot polovica predstavnikov delovne organizacije, je predlog zavrnjen. Če glasuje zanj točno polovica navzočih, mora predsednik odrediti ponovno glasovanje. Če se tudi pri ponovnem glasovanju ne doseže rezultat, velja, da je predlog zavrnjen.
24.	člen
Na podlagi rezultata glasovanja objavi predsednik ali je predlog sprejet oz. zavrnjen.
Če je' predlog sprejet, objavi predsednik formulacijo sklepa. Tako oblikovan sklep se vnese v zapisnik. Če kak član ugovaija zoper formulacijo, o umestnosti ugovora odloča družbeni organ. Rezultat glasovanja se vnese v zapisnik.
SOSVETI
25. člen
Časopisni in programski svet lahko zaradi poglabljanja procesov obeh medijev ustanovi sosvete.
Pri časopisu Naš čas so ti sosveti organizirani za posamezne rubrike pri Radiu Velenje pa za posamezne oddaje.
26 člen
Sosveti štejejo od 5 do 9 članov, delegirajo pa jih občani in delovni ljudje preko organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. Njihov mandat traja dve leti.
27.	člen
Zadeve iz pristojnosti obravnavajo člani sosvetov na sejah. Seje vodi predsedujoči.
28.	člen
Sosveti zlasti razpravljajo:
-	o vsebinski zasnovi, družbenopolitični usmerjenosti, kreativnosti m angažiranosti posameznih rubrik v časopisu Naš čas in posameznih sporedih Radia Velenje
-	dajejo predloge za izboljšanje vsebinskega koncepta obeh medijev
-	zagotavljajo vpliv delovnih ljudi na razvoj časopisa in radijske postaje
-	dajejo predloge za razširitev dopisniške mreže.
Zadeve iz prvega odstavka tega člena sosveti posredujejo uredništvu obeh medijev in časopisnemu in programskemu svetu. Oba morata o njihovih ugotovitvah in predlogih razpravljati in zavzeti določene sklepe.
SPOROČILA, POMEMBNA ZA JAVNOST
29.	člen
Vsa sporočila pomembna za javnost, ki jih posredujeta oba medija, mora predhodno odobriti odgovorni urednik. Sporočila morajo biti v skladu z resničnim dejanskim stanjem, ob upoštevanju svobode obveščanja kot temeljnega pogoja za samoupravljanje in slehernega delovnega človeka, vendar z vsebino, ki ne sme biti v nasprotju s socialistično samoupravno ureditvijo v SFRJ.
30.	člen
Odgovorni urednik je ob zakonskih pogojih odgovoren za vsako informacijo, ki je objavljena v časopisu Naš čas in njegovih prilogah ter emitirana v sporedih Radia Velenje. Zaradi tega mora biti na vsakem tiskanem izvodu časopisa Naš čas navedeno ime in priimek odgovornega urednika, naslov delovne organizacije - izdajatelja, tiskarne ter zaporedna številka, kraj in datum natiska.
31.	člen
V skladu z zakonskimi določili delovni ljudje in občani družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva lahko zahtevajo, da se v Našem času in Radiu Velenje objavijo njihova sporočila, če so pomembna za javnost.
Odgovorni urednik skupaj z novinaiji ugotovi pomen in nujnost sporočila, materialne možnosti ter odloči pod kakšnimi pogoji bo sporočilo objavljeno, oziroma, da ne bo objavljeno.
32.	člen
Če odgovorni urednik in novinarji odločijo, da sporočilo ne bo objavljeno, mora odgovorni urednik o odločitvi po prejšnjem členu pismeno obvestiti, zakaj sporočilo ne bo objavljeno.	.
O pritožbi zoper zavrnitev objave odloča časopisni m programski svet.
33.	člen
Za objavo popravka - javnega odgovora sporočila (v nadaljnjem besedilu: popravek) v smislu zakona o javnem obveščanju odgovarja odgovorni urednik.
Kadar se nanaša zahteva za objavo popravka na vsebino, ki je posebnega družbenega pomena, odloča o objavi popravka časopisni in programski svet.
Časopisni in programski svet lahko zavrne odločitev odgovornega urednika za objavo popravka, če smatra, da to ni v skladu s 46. členom zakona o javnem obveščanju.
34. člen
KONČNE DOLOČBE
Ta pravila začnejo veljati osmi dan po sprejetju. Velenje, dne 26. maja 1976
Predsednik LADO ZAKOŠEK
C
PRILOGA I
ZA JAVNO RAZPRAVO — VELENJE, JUNIJ 1976
J
25. IN 26. JUNIJA V VELENJU
Tretji mednarodni kriterij v kotalkanju
Pod pokroviteljstvom rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje prireja kotalkarski klub Velenje 25. in 26. junija v Velenju veliko tekmovanje v kotalkanju, na katerem bodo nastopili tekmovalci, ki so se na državnih prvenstvih uvrstili najmanj na peto mesto. Tako bomo lahko na kotalkališču videli, če bo deževno vreme bo tekmovanje v Rdeči dvorani, najboljše kotalkarje iz Zvezne republike Nemčije,- Švice in Italije in seveda tudi naše najboljše kotalkarje, njim pa se bodo pridružili še mladi kotalkarji domačega kluba. Poleg tega bodo v Velenje prispeli tudi kotalkarji slovenskega športnega društva Polet iz Trsta in reprezentanca federacije delavskih partij iz Bologne.
Organizacijski odbor za izvedbo tega tekmovanja je na drugi seji inenoval častni odbor tretjega mednarodnega kriterija v kotalkanju Velenje 76. Njegov predsednik je predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, ostali člani pa so: predsednik velenjskega kotalkarsko drsalnega kluba Edo Krajšek, Jože Veber, Marcel Medved, Mirko Bizjak, Slavko Geratič, Tone Pečovnik, Jože Gačnik, predsednik zveze za drsanje in kotalkanje Jugoslavije ter Zdravko Troha, predsednik slovenske kotalkarske zveze. Tekmovanje se bo odvijalo v vseh kategorijah: za člane, članice, mladince, mladinke, pionirje in pionirke, in sicer v kratkem ter prostem programu. Vstopnice za to vsekakor izredno privlačno kotalkarsko tekmovanje bodo naprodaj v Mladinski
Šmartnemu
točke v gosteh
Nogometaši Šmartnega so s predzadnjega gostovanja v letošnji sezoni prinesli dve pomembjni točki, ki jim še naprej zagotavljata drugo mesto in dajeta realno upanje, da bodo tudi na koncu ostali na samaim vrhu. V Ptuju so premagali ekipo Drave z 0:1(0:1).
Šmarčani so dosegli edini zadetek iz enega hitrih protinapadov v prvem delu igre, potem ko je Kompan prodrl po levi strani in našel Prašnikarja, kije z glavo premagal domačega vra-taija. Igralci Drave so imeli več od igre, toda gostje iz Šmartnega so se spretno branili in zavračali vse njihove napade ter zadržali prednost vse do konca. V naslednjem kolu igra Šmartno doma z Muro iz Murske Sobote. ŠMARTNO: Filipovič, Kompan, Klamfer (J.Železnik), F.Podgoršek, G.Omladič (Podvratnik), A.Podgoršek, M. Železnik, Hri-bernik, Benetek, Prašnikar, A. Omladič.
J.KRAJNC
knjigi v Velenju ter v Turističnem tekmovanja biroju v Rdeči dvorani. V dneh značke.
bodo naprodaj tudi
Nesrečno izgubile
Rokometašice Velenja so v predzadnjem kolu igrale doma proti ekipi iz Brežic in izgubile tekmo s tesnim rezultatom 18:17(9:7).
Domačinke so bile boljše ves prvi polčas in vodile z več goli razlike. Tudi po odmoru je kazalo, da bodo osvojile obe točki. V zadnjih minutah pa so bile gostje boj' zbrane in najprej izenačile ter uspele zmagati.
Znova so se najbolj izkazale Pocajtova s 6 goli in Podpečanova, ki je dosegla 5 golov. V zadnjem kolu bodo Velenjčanke igrale z ekipo Usnjarja v Šmartnem pri Litiji.
Na lestvici so na sedmem mestu z 19 točkami in vse kaže, da bodo tudi ob koncu prvenstva to mesto tudi zadržale.
Tudi mladi velenjski kotalkami se marljivo pripravljajo za bližnji mednarodni kriterij v kotalkanju.
HogometolN^ reptibiiškl prvaki
V počastitev dneva mladosti je bilo v Velenju in Ljubljani repub-
liško finalno tekmovanje šolskih športnih društev v športnih igrah.
Republi&i prvaki - nogometaši RŠC s treneijem Karlom Nežmahom. Foto: Kladnik
Premalo mest v vrtcih
V	velenjskih vrtcih Najdihojci, Kekcu, Mojci Vrtiljaku, nebotičniku ter v vrtcu v Pesjem je trenutno 680 otrok. Že sedaj palma komisija za sprejem novih malčkov pred seboj že prek 200 prošenj. Seveda bo podobno kot lani in leta poprej tudi letos precej mamic ostalo brez organiziranega varstva za svoje otroke, saj bodo letos sprejeli le 148 otrok.
V	posamezne enote pa bodo sprejeli naslednje število otrok: V Najdihojco 4 otroke, letnik 1972 in 8 otrok letnik 73. V Vrtiljak 17 otrok (70) in 14 dojenčkov od osmega meseca dalje. V Kekca 20 otrok, letnik 73, dva otroka letnik 72 in šest otrok letnik 1971.
Največ otrok bodo sprejeli v enoto Mojca, i in to kar 34, letnik 74, v enoto nebotičnik pa 12 otrok, letnik 1970.
Poleg tega bodo sprejeli 24 otrok letnik 72 in 20 otrok letnik 73 v nova oddelka pri enoti Vrtiljak.
Komisija za sprejem otrok v vrtce bo prošnje reševala po kriterijih, ki smo jih v našem tedniku že objavili, predtem pa jih je potrdila skupščina občinskeelo skupnosti otroškega varstva. Po 20. juniju pa bo seznam novosprejetih otrok obešen na vratih v enoti Najdihojca.
Proizvodno gradbeno podjetje
GRADNJA ŽALEC
INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko še cenejša, če uporabljate pravilne materiale.
Uporabljajte naš nov tedelek
MONTAŽNO
TROPREKATNO GREZNICO in prihranili boste na denarju in času.
KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirjate tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek na ceni, času in delu je od 40—60 % v primerjavi s klasično izvedbo.
PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782.
Enota:
Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722—027.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
V	Velenju je v organizaciji ŠŠD Rudarskega šolskega centra tekmovalo v nogometu 11 ekip osnovnošolcev in 10 ekip srednješolcev. V odbojki pa seje pomerilo med seboj 9 ženskih in 9 moških ekip srednješolcev.
V	zaključno tekmovanje so se uvrstile tudi tri ekipe RŠC kot področni prvaki celjske regije v nogometu in v odbojki - moški in ženske.
Največji uspeh so dosegli nogometaši RŠC, ki so vse svoje nasprotnike premagali z visokim rezultatom - v predtekmovanju Tehniško gradbeno šolo Ljubljana z rezultatom 9:0(4:0) ter Šolski center Krško z rezultatom 5:0(4:0). V finalu pa najprej Elektrogospodarski šolski center Murska Sobota z rezultatom 4:1(3:0) ter osvojili naslov republiškega prvaka.
Izkazali so se tudi odbojkarji -najprej so premagali Gimnazijo Novo mesto z rezultatom 2:0 in
Pomorsko šolo Piran z istim rezultatom. V finalu pa so izgubili z Gimnazijo iz Raven na Koroškem in z Novogoričani ter osvojili tretje mesto.
Člani šolskega športnega društva RŠC so se izkazali tudi kot zelo dobri organizatorji, saj so letos že drugič skrbno pripravili in izvedli zahtevno dvodnevno tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot 400 mladih športnikov.
Pokrovitelj tekmovanja je bil Ru-darskoelektroenergetski kombinat Velenje, ki je vsem zmagovalnim ekipam podelil simbolične rudarske svetilke.
Nova zmaga velenjskih rokometašev
Velenjski rokometaši so V soboto na domačem igrišču premagali ekipo Fužinarja z Raven na Koroškem z rezultatom 25:19. Domači igralci so prikazali zelo dobro in učinkovito igro, saj so se vsi vpisali med strelce. Gole so dosegli: Javornik 8, Zajec 4, in Silovšek po 4, Duplšek 3, Klemenčič 2, Zem-ljak, Vlaste, Sladič in Vrtovec pa po enega.
Hud poraz Šoštanja
Ljubitelji rokometa v Šoštanju so pričakovali, da bo domača ekipa po drobi igri v prejšnjem kolu proti Jelovici tudi z gostovanja v Mariboru prinesla obe točki. Zgodilo pa se je ravno obratno. Vrnili so se praznih rok in z enim najtežjih porazov v tej sezoni, saj so izgubili kar s 30:21(12:12).
Prvi polčas so držali korak z domačo ekipo. V drugem delu pa je Branik zaigral hitro in domiselno ter neusmiljeno polnil mrežo gostov. Poraz Šc~ zaslužen. 1
Sahisti REK Velenje sedmi
Rudar ni brez možnosti
Prvenstvo v vzhodni conski nogometni ligi se bliža koncu. Nogometaši velenjskega Rudarja imajo še vedno možnost za uvrstitev v slovensko nogometno iigo, saj jim je drugo mesto zagotovljeno, kar daje možnosti za kvalifikacije za izpraznjeno mesto v SNL z moštvom Ljubljane.
V	20. kolu so premagali Nafto iz Lendave z rezultatom 2:1. Velenjčani so bili ves čas boljši in bi z malo več sreče dosegli izdatnejšo zmago. Gola sta dosegla Hrkič in Nedeljkovič.
V	nedeljo igra Rudar v Mariboru proti Braniku odločilno tekmo, ki bo dokončno odločila o prvaku lige. Branik ima še vedno tri točke prednosti.
• NAJBOLJŠI REZULTAT
Na mednarodnem atletskem mitingu za Hanžekovičev memorial v Zagrebu je velenjska atletinja Andreja Šverc dosegla v teku na 800 m rezultat 2:08,9. V konkurenci najboljših Jugoslovank in Romunk je to izvrsten rezultat in njen najboljši letošnji dosežek.
Na Bledu je bilo v soboto in nedeljo 28. republiško sindikalno prvenstvo za letošnje leto. Tega velikega šahovskega tekmovanja se je udeležilo 45 ekip, med njimi tudi šahisti tovarne gospodinjske opreme Gorenje in rudarskoelektroener-getskega kombinata Velenje. Zmagali so šahisti RTV Ljubljana, ekipa REK je osvojila odlično sedmo mesto, Gorenj-čani pa 21.
Za REK so igrah Dušan Vu-kič, Cvar, Brešar in Vedenik, za TGO Gorenje pa Goršek, Rep-še, Godec in Špeh.
Na pravkar končanem tur-niiju četrtokategorikov,ki gaje organiziralo šaleško šahovsko društvo, je bilo končno stanje naslednje: 1. Špeh 10,5 2. Po-gorelčnik 10, 3. Ambrož 9,5,4. Hojan 9. itd. Navedeni štirje igralci so s tem osvojili tretjo kategorijo.
hotel oaka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
-d H . -'j
ObveSča vse ljubitelje MINI GOLFA, da bo v torek, dne 15. 6. 1976 ob 14.30 uri, nagradno tekmovanje v MINI GOLFU. V primeru dežja bo tekmovanje v petek, dne 18. 6. 1976 ob isti uri.
Najboljših deset igralcev prejme nagrade. Vpisnina samo 9 din
Pridite tudi vi!
i o
- 9
O Q
NAŠ CAS je ustanovita občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1, maja 1965 do 1. januarja 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotograf^ ne vračamo — Tisk Ljudska pravica Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ CAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
ANGELA ROECK SE DANES ŽIVI ZA SVOJEGA SINA
Mama, pohiti, da ne bo prepozno
Obiskali smo jo ob njeni 88-letnici, pripovedovala pa je o zadnjih dneh Ivana Biba Roecka, njenega sina
Prejšnji teden je obhajala svoj 88. rojstni dan. Mirno lahko rečem, da ji tegs ne bi nihče prisodil, sploh če še pomislimo, da je imela Angela Roeck, mati revolucionaija Biba Roecka, zelo težko življenje. Obiskali smo jo. Na Tomšičevi 5 v Velenju ima prikupno stanovanje. V vsakem kotičku je red in čistoča in vidi se, da vse ureja skrbna roka, ki ima za to velik smisel.
Ko sem jo obiskala, je urejala šopke, ki jih je dobila za svoj praznik. Prav ponosna je bila na vsak cvet in z največjim veseljem je sprejela tudi šopek, ki sem ji ga prinesla.
Niti se ji nisem dobro predstavila, že je odhitela v kuhinjo, da mi kaj ponudi. Le s težavo sem jo prepričala, naj raje sede in mi pove kaj o sebi.
Angela Roeck je imela resnično težko življenje. Prva svetovna vojna ji je vzela moža. „Padel je nekje v Sibiriji, saj ne vem točno kje. Malo pred smrtjo pa je napisal, da je utrujen do smrti in da ne bo več dolgo zdržal. In res ni! To je bilo njegovo zadnje pismo".
Ostala je sama s trinajstletno hčerko in dveletnim sinom Bibo. Zanjo so bili to težki časi, a vsi, ki jo poznajo, bi lahko potrdili, da Angela ni nikoli tožila. Delala je v trgovini in gostilni, ki so jo imeli njeni starši.
Njen sin Biba Roeck se je vpisal na gimnazijo v Celju. Mati je pogosto našla komunistično in marksistično čtivo, ki ga sin ni skril. Dejala je: „Bs, iba je bil pravzaprav zelo nepazljiv. Bral je neprestano in pogosto je zvečer zaspal ter skril čtivo kar pod blazino. Skrila sem, ker so bile kar naprej hišne preiskave." Kadar je mati vprašala Bibo kaj o tem, ji je dejal: „Mama to te pa naj ne zanima." Razumela je! K njemu domov so prihajali tudi drugi fantje, ki so bili podobnih misli kot Biba. Mati Angela je točno vedela, o
čem se pogovarjajo, a je sina razumela in ga o tem ni spraševala.
Leta 1936 je odšel Biba v Ljubljano. Nameraval je študirati medicino. Angela Roeck pravi, da je posvečal njen sin takrat večjo skrb protifašističnemu gibanju. In tako so ga leta 1941 aretirali, ko so imeli sestanek v nekem mlinu v bližini Celja. Naslednjega dne je prišel k njej orožnik. Morala je na žandar-merijsko postajo. Tam so ji povedali, kje je njen sin. Poleg tega pa so jo še zasmehovali. Angela Roeck je dejala: „Sploh vam ne morem povedati, kako mi je bilo pri srcu. A tega nisem pokazala niti z eno kretnjo." Ko je bil njen sin zaprt že enajst dni, sojo poklicali v Celje. Ves ta čas je bil dejansko brez hrane. Pripreljali so ga k njej. Skoro ga ni spoznala. Le s težavo ji je nekaj zamomljal. Opazila je,
da se v tem trenutku boji le še zanjo. Večkrat ga je obiskala in mu kaj prinesla.
DOVOLJ JE BILO, DA STA SE GLEDALA
Sredi decembra so ga odpeljali v Maribor Biba Roeck je bil tik pred ustrelitvijo. Matije na vse načine poskušala, da ga reši. Poslal ji je pismo: „Mama, pohiti, da ne bo prepozno!" Res je odšla še isti dan in uspelo ji je govoriti z vodjem zaporov v Mariboru. Ta pa ji je povedal, da bodo njenega sina ustrelili. Kar hudo mi je .bilo, da jo sprašujem in jo spominjam na tiste čase. Ob tem pa je povedala, da ni potočila za Bibo niti solze, vendar ne more opisati bolečin, ki jih je čutila. Vsakič, ko se je peljala v Maribor, je trepetala in se spraševala, če njen sin še živi. Bala se je zanj, hkrati pa je bila ponosna, daje tak. Prezirala je sovražnike, ki sojo na vsakem koraku zasmehovali in počenjali nečloveške stvari. Sina je našla največkrat izmučenega do smrti. In pogosto sta se samo gledala. Stražnik, ki je bil-ves čas zraven ju je zasmehoval, če se nimata res nič pogovoriti. Odgovorila je: „Nama je dovolj, da se gledava!" Ob tem je dejala: „Kako pa naj bi se bila pogovarjala, ko pa se tisto, kar bi se bila rada midva, nisva mogla, zato nama je bilo kar dovolj, da sva se videla. Ko sem ga takrat zopet ugledala sem doživljala strašne trenutke. Srečna sem bila, da še živi, obenem pa mi je bilo strašno pri srcu, saj sem slutila, da je najino snidenje morda zadnje. Vedno znova in znova pa sem upala, da se bo vse uredilo. Upala sem, da bo ostal živ. Misel na smrt je bila preveč kruta."
Angela Roeck je obiskala svojega sina tudi tisti dan, ko so ga ustrelili. Stražniki so jo zadrževali ves dan, nato pa so ji rekli, naj gre domov. Sina ji niso dovolili obiskati. Poslušati je morala streljanje. Vendar je bila čisto mirna. Sedaj pravi, da prav gotovo ne bi mogla
biti taka, če bi vedela, da pomeni tisto streljanje smrt njenemu sinu.
BOLEČIN SE NE DA OPISATI
Dva dni po tistem jo je obiskala Bibova sošolka. Takoj, ko je vstopila, je dejala: sedite! „Spoznala sem, kaj se je zgodilo in jo vprašala, če je Biba mrtev."
Ko je zvedela ni jokala. V sebi pa je čutila bolečino, ki jo čuti še danes, bolečino, ki se z besedami ne da opipdsati. ' _ Odšla je k sestri in ji povedala, da je sama. Želeli so, da ostane pri njih, a je odklonila. Nikogar ni želela ob sebi, saj je ostala sama. Obiskala je hčerko in ji padla v objem. Hčerka je jokala, mati pa je ostala trdna. Nekaj dni ni mogla z nikomer govoriti. Samo je zrla predse. Dobila je sporočilo iz taborišča, da je Biba ušel in se tako ponesrečil. Ni verjela, saj je vedela, da od tam ne more nihče uiti.
Čez nekaj dni je dobila sporočilo, da naj pride po žaro s sinovim pepelom. Dobila je navadno konzervno škatlico, za katero je morala podpisati, daje prejela sina. Tudi sedaj so jo zasmehovali in se norčevali iz nje. Ostala je mirna. Doma je položila žaro na posteljo, obnjo pa palmovo vejico. S sinom je želela ostati sama še eno noč. Naslednji dan je bil pogreb. Spremljalo ga je veliko Šoštanjčanov. Njegova mati ga ni spremljala s solzami, ampak z besedami: „BIBA NI VEČ! NJEGOV SPOMIN IN NJEGOVO DELO OSTANE!"
Tudi danes govori mati o Bibu Roecku kot o heroju. Svoj materinski čut in bolečino poskuša zakriti. Ponosna je, ker ve, daje njen sin nekaj pripomogel, da živimo v miru in ponosna je, ker je daroval za svobodo največ, kar je lahko dal, svoje mlado življenje.
MIRA TAM>E
• NENADOMA ZAPELJAL NA CESTO
Voznik osebnega avtomobila CE 746-02 Vojteh Režen je peljal 25. tega meseca po Can-kaijevi cesti v Šoštanju. Nenadoma je zapeljal na cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Režen trčenja ni mogel preprečiti. Kolesar Živko De-beljak si je poškodoval desno nogo. Škode je za okoli 300 dinarjev.
• STEKLA ČEZ CESTO
Deklica Alenka Lorger je hitela 27. maja letos na proti materi. Nesla ji je dežnik, ker je močno deževalo. Pri kiosku je pogledala prek ceste in ni bila pozorna na vozila, ki so ji vozila za hrbtom. Stekla je čez cesto in tako jo je zadel osebni avtomobil. Dobila je odrgnine po obrazu in se udarila na desno koleno.
• NEPRIMERNA HITROST
Voznik osebnega avtomobila Franc Voh je peljal 29. tega meseca po Kidričevi cesti. V križišču z Efenkovo cesto je nameraval zaviti proti marketu. Cvetko Postružnik, voznik kolesa s pomožnim motoijem, ki ga je nameraval obvoziti, je pripeljal s preveliko hitrostjo in tako trčil v prednji desni blatnik Vohovega vozila. Škode je za okoli 2.000 dinaijev.
• TRČIL
V PARKIRANE AVTOMOBILE
Voznik osebnega avtomobila CE 849-00 Jože Hudournik je peljal 30. maja iz Šentilja proti Šoštanju. Skozi Zavodnje je vozil z neprimerno hitrostjo. V blagem desnem ovinku ga je zaneslo, zato je močno zavrl in je vozilo z blokiranimi kolesi zaneslo na parkirni prostor pred gostilno Napotnikov hram. trčil je v avtomobil Vladimira Videmška. Ta avtomobil je odbilo in je tako zadel v avtomobil Branka Lugara, ta v avtomobil Rudija Strahovnika. Jože Hudournik je vozil pod vplivom alkohola. Škode je za okoli 5.000 dinaijev.
popolne iir^nosti
Obljubili so mi stanovanje in zdaj sem skoraj že najsrečnejši človek na svetu, mi je pred nedavnim dejal znanec, ki se skupaj z ženo in majhnim otrokom stiska v podnajemniški sobi. Rad sem pritrdil njegovim besedam, saj sem bil tudi sam dalj časa v podobnem položaju. Ko sem prvič prestopil prag novega stanovanja, sem se usedel na sredo sobe in če bi znal vriskati, bi bil to storil na ves glas. Toda počasi se je datum moje vselitve oddaljeval in začel sem pozabljati, da imam novo stanovanje. Vendar ne po svoji krivdi, ampak zaradi drugih. Verjetno tistih, ki so objekt gradili.
Že prvi dan smo ugotovili da so bile rolete izredno površno narejene. Palica, na katero je pritijeno blago, je bila tako sloka, da smo sprva mislil, da je nad oknom le zaradi okrasa.
Okna je bilo treba umiti. Ugotovil sem, da to lahko storita le dve osebi, ena mora biti moški, kajti v nasprotnem se lahko zgodi, da bo okno oziroma steklo zletelo iz okvira. Ko se ni sneg niti še dobro stalil, se je dvignil pod na balkonu. Spet je sledila reklamacija. Do nastajanja tega sestavka me ni obiskal še nihče. Ko sem nekega dne brezskrbno sedel pred televizorjem, je nekaj zaropotalo. Planil sem iz dnevne sobe in se v predsobi skorajda zaletel v ženo, ki je pritekla iz
Gornja slika prikazuje del okolice stanovanjskih blokov A-l in A-2 v soseski Šalek-Gorica. 10. maja je namreč na oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje prišla vloga za tehnični pregled in izdajo gradbenega dovoljenja za blok A-l. Tehnični pregled naj bi na željo investitorja (Vegrad) opravili 25. maja. Seveda tehnični prevzem ni bil opravljen, ker okolica bloka še zdaleč ne daje videza urejenosti. Ko sem se v nedeljo odpeljal v omenjeno sosesko z željo, da bi napravil posnetek neurejene okolice, sem se moral precej potruditi, preden sem se lahko približal objektu. Okrog in okrog so namreč še vedno (vsaj v nedeljo so bili) precej široki in globoki jarki, ki onemogočajo obiskovalcu, veijetno bi tudi stanovalcem, normalen dostop.
kuhinje. Vprašujoče sva se spogledala, kaj je, pogledala še v kopalnico in videla, da na steni manjka nekaj ploščic. Ležale so na tleh. Razbite. „Oh, sreča. Samo to. Bala sem se že, da je spet potres," je nato pomirjeno odgovorila žena.
K stanovanjskemu bloku sodi tudi njegova okolica - zunanja ureditev. Še preden sem se vanj vselil, so govorili, da bodo na spodnji strani bloka naredili garaže, ki bodo lahko služile tudi kot zaklonišče. Dobili smo le parkirni prostor, na katerega spravimo le deset, največ dvanajst avtomobilov, če pazimo na vsak centimeter tega nadvse dragocenega prostora. Pa še za ta prostor ne vemo, če je čisto naš, saj na njem parkirajo tudi šoferji iz
sosednjega bloka. Pravica hitrejšega!
Obljubili so tudi ali vsaj slišati je bilo govorice o tem, da bodo pred blokom uredili za otroke otroško igrišče. Ker po letu dni še nič ne kaže, da bo to res, če sem v zmoti zaradi tega mojega prepričanja se prizadetim opravičujem, smo prepričani, da bodo najprej uredili zelenico, nato jo bomo udarniško razkopali in preuredili v otroško igrišče. Da bomo dobili fontano -vodnjak, smo že prepričani, saj je krog iz betonskih kvadrov že narejen.
Po vsem tem se povprečni stanovalec resnično zelo razveselili trditve, ki jo je slišal na enem izmed sestankov, da se v Velenju ne bo mogel nihče prej vseliti oziroma izvajalec del ne bo dobil prej uporabnega dovoljenja, tudi tehnične preglede bo zato treba opravljati še bolj temeljito, dokler ne bo vse narejeno tako, kot je treba. Tudi ureditev zunanje okolice.
Kot kaže tako misli tudi glavni republiški inšpektor, v četrtek, 27. aprila, sem se namreč skupaj s člani komisije in vsemi tistimi, ki sodijo zraven, udeležil tehničnega prevzema novega stanovanjskega bloka B-82 ob Jenkovi cesti. Ze nekaj tednov je bilo namreč slišati govorice, mnogim so pač nepreveijene govorice najbolj pri srcu, da je blok že zdavnaj narejen, vendar nekdo -
občina (? ) ne dovoli vselitve. Ta občina pa ni nihče drug kot glavni republiški inšpektor, ki pač odgovorno opravlja svoje delo. Komisija je začela svoje delo ob devetih, ob trinajstih pa je bil že sestavljen zapisnik z vsemi pripombami v zvezi z gradnjo tega objekta. Ker investitor (Vegrad) ni izpolnil zahteve gradbenega dovoljenja o ureditvi zunanje okolice, ni1 mogoče predlagati izdaje uporabnega dovoljenja, je med drugim zapisano med pripombami glavnega inšpektotja. Tudi pripombe sanitarnega, komunalnega, požarnega inšpektorja, predstavnika oddelka za ljnudsko obrambo in elektroenergetskega in-špektoija ter izvedenca za toplovodno ogrevanje so bile takšne da zadržujejo izdajo uporabnega dovoljenja.
Tako bodo tisti srečneži, ki so dobili stanovanja v tem bloku, morali počakati še nekaj časa, da se bodo lahko vselili v novi dom. Mislim, da na vprašanje: zakaj? ni potrebno več dajati odgovora.

i
Nastop gimnazijskih pevskih zborov v velenjskem don kulture
VABILO NA KONCER
V času od 6. do 11. junija bodo -sprejela dekle gimnazijskega pevskega zbora v goste vrstnice z gimnaz Theodor-Heuss iz Esslingena pri Stuttgartu. To bo že dru gostovanje tega zbora pri nas. Tokrat gre za vrnil lanskoletnega obiska naših pevk, ki so se udeležile medu rodnega mladinskega srečanja v njihovem kraju in so b gostje omenjene gimnazije.
Izmenjava obiska obeh zborov ima globlji namen. Ne gre zgolj kulturni učinek, ampak stopa v ospredje smoter zbliževanja mlad ki temelji na načelu enakosti, humanosti in spoštovanja s ciljem, prispevajo svoj delež k mednarodnemu sožitju in svetovnemu mu
To osnovno misel, ki spremlja oba zbora in druge mladins skupine obeh krajev, zavestno podpirajo ustrezni činitelji obeh me Želijo, da bi sodelovanje razširili in poglobili še na druge zvr kulturnega, športnega in turističnega udejstvovanja mladih.
Ko je esslingenški nadžupan pred časom obiskal Velenje, je vzhičen nad gospodarskim napredkom in urejenostjo našega okol Ob ogledu TGO Gorenje so ga presenetile mogočne stiskalnice fir „Mueller", narejene prav v Esslingenu. Tako je bila odkrita tu gospodarska povezava obeh mest. Nasploh se je izkazalo, da je b predstava o naši domovini in ljudeh dokaj pomanjkljiva ali ce zgrešena. Goste je zelo zanimal naš socialistični in samouprav razvoj.
Dekliški zbor velenjske gimnazije je imel v Nemčiji več nastope Med drugim je nastopil za zdomce. Gostitelji so pripravili ct priložnostno srečanje s predsednikom vlade Baden-Wuertenberg. vladni palači je pred novinarji, ki so bili na tiskovni konferenci gospodarskih vprašanjih, prvič zazvenela slovenska pesem. Ob dn priliki so pevke zapele na sprejemu pri ministru za kulturo.
Povsod so bile iezrečene besede o sožitju, o tem, da je le svobodnem in humanem svetu možen obstoj človeka. Pesem združuje ljudi, jih plemeniti in dviga ter gradi most med narodi danes in za jutri.
Pevke iz Esslingena bodo po skupnem koncertu, ki bo ponedeljek, 7. junija ob 19. uri v Domu kulture v Velenju, preb dan z gostiteljicami v Logarski dolini in preko Plitvic odpotovale morje.
Želimo, da bi o našem kraju in ljudeh in o lepotah naše domovi odnesle tudi tokrat najboljše vtise.