ZAPISKI 
SREDNJEVEŠKA GROMBERSKA GOSPOSCINA 
Uro hoda iz Zgornje Polskave proti Smartnu obvladujejo razvaline grom-
berškega gradu lepo pohorsko okolico. Pohorske višine so bile že zelo zgodaj 
zatočišče, ljudem iz pogosto prenevarnih južnih nižinskih podpohorskih leg. 
Iliri so živeli v tinjskih gradiščih, Rimljani v Smartnem na Pohorju.1 Doba 
preseljevanja ljudstev in pozneje ogrski pohodi v 10. stoletju so ponovno 
povzročili, da se je množilo prebivalstvo v višjih pohorskih krajih in da sta 
bili zato tu zgrajeni tin j ska in šmarčka cerkev.2 Zelo zgodaj je moral biti 
zasnovan tudi Gromberk kot alodialni svet Gromberških, znanih med 1142 in 
1309: Fritel 1164, Volfgang I. 1142—1198, Volfgang II. 1193—1220, Gotfrid 1223, 
Ulrik 1236 in Markvard 1307—1309.3 
Za Volfganga I. je v listini letà 1213 povedano, da je bil 1142 v upravni 
službi vetrinjskega samostana.4 Najstarejše zapisano ime Gromberka (Grunen-
berch) pa je iz 1164.5 Začetki gradu so najverjetneje že iz konca 10. stoletja. 
Nastal je visoko na Pohorju kot obrambna postojanka protï Ogrom. Za njegov 
zgodnji nastanek govori zlasti njegova osamljena alodialnost sicer sredi izrazi­
tega vladarjevega sveta. Iz'prvotnega obširnega gromberškega ozemlja sta se 
že v 12. stoletju izločili obe polskavski gospoščini, vendar je še za dolgo- ostala 
Grdmberku sodna oblast nad njunimi podložniki. Od gromberških gospodarjev 
so dobili še Konjiški Ritznoj, Pipanje, Šentovec in Devino ter slivniška go-
spoščina Klopce. Grombérku sta se pozneje odtujila tudi Gabrnik in Bukovec.8 
Markvard, zadnji Gromberški, je imel 1307 v Pretrežu v fevdu od Benedikte 
Mariborske štiri kmetije, ki sta jih sporazumno odstopila studeniškemu samo­
stanu.' 
Markvardov dedič Alram I. Bistriški (iz Bistrice pri IIzu, severozahodno od 
Fiirstenfelda) je kupil od Friderika Hanaua (Spodnje) Prebukovje (Praitenpuch 
1265—1267). Leta 1318 se je prepiral Alram II. Bistriški po očetovi smrti s svo­
jimi tremi sestrami za dediščino. Gromberk (der fest) in vas (Spodnje) Pre­
bukovje (20 mark dohodkov, kar je vrednost ,4 kmetij), sta mu v celoti ostala. 
Alrama II. sta nasledila sinova Albreht' I. (1361—1411) in Ivan.8 Albreht II. 
Bistriški (1411—1437), ki je odigral pomembno vlogo tudi v mestu Slovenski 
Bistrici, je izročil 1428 svoji ženi pravico do deželnoknežje fevdne desetine pri 
Gromberku, (Spodnjem) Prebukovju, Breznu (Tresn), Lastinji vasi (Lassestorf), 
v kraju »Eck«, v Kalšah (Kalisch), Bukovcu (Buchberg), Zgornji Ložnici pri 
Slovenski Bistrici ter verjetno na Statenberg vezano laneno desetino na Dravskem -
polju, po Pohorju in ob Dravinji in še ribolov po Polskavi in Devini. Leta 
1 Walter Schmid, Die Ringwälle des Bacherngebietes, 1915. — Archaeologlsche Karte 
von Jugoslavien, Blatt Rogatec, 1939. 
i Joseph Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark ГП, 1903, št. 102, 115. 
» Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev IV, 1915, št. 470, 609, 835, 838, 892, 923 
(Kos IV). — Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev V, 1928, št. 2, 214, 656 (Kos V). — 
Hans Pirchegger, Otto Dungern, Urkundenbuch, Ergänzungsheft, 1949, 46. — Listine 
1709 a, 1730b, Štajerski deželni arhiv v Grazu (Sda). 
4 Kos V, 214. 
5 Kos IV, 470. 
' Jože Koropec, Ob spodnjepolskavskem urbarju iz leta 1663, CZN XXXVI, 1965, 87. — 
Jože Koropec, Slovenjebistriški svet v luči prvih deželnoknežjih urbarjev, Kronika V, 
1957, 20. — Jože Koropec, Slovenjbistriški svet v XIV. n XV. stoletju, Kronika ХШ, 
1965 (Koropec), 161. 
7 Sda, listine 1709a, 1730b, 1769. 
3 Sda, listini 1834C, 3853c. — Alfons Dopsch, Die landesfürstliehen Gesamturbare, 1910, 
94. — Hans Pirchegger, Die Herrschaft Feistritz bei Hz, ZHVS XXXV, 1942, 50—57. ' 
18* 
275 

1436 mu je izročil Celjski v fevd 6 kmetij v Kočnem (Kaschen under Grün­
berg) in v njegovi bližini 1 kmetijo v »Stain«, 2 v »Ekch«, 2 v »-Aczespach« in 
2 v »Leczlespach« (kmetija Lacnej v Gabrniku). 
Ko je 1437 Albreht II. Bistriški umrl, sta mu sledila na gromberškem 
gradu oskrbnik slovenjbistriške gospoščine Valter Safner in Erazem Viltuški. 
Vladar je priznal 1441 Valterju Safnerju (nujno vsaj s tiho privolitvijo Vil-
tuškega) 2 tretjim vinske in žitne desetine v (Spodnjem) Prebukovju, 2 tretjini 
žitne desetine pri Breznu in Lastinji vasi, celo žitno desetino od kmetije »-Egk«, 
od kmetije »-Mayerhoff-« v vasi pri Gromberku, od 2 kmetij v Kalšah, celo 
vinsko desetino na Bukovcu, 2 kmetiji v Zgornji Ložnici, ribolov po Polskavi in 
Devini in že znane ostale desetine. V letih 1444 in 1445 sta sprejela celjske 
fevde iz 1436 in gromberške lovne pravice med potokoma Bistrico in Ješenco 
Valter Safner in Erazem Viltuški. Safnerjeva vdova si je dala potrditi 1454 
iste fevde kot njen mož 1441. Leta 1455 je te fevde že dobila Safnerjeva hčerka 
Ana, žena Volfanga Pern er j a. Albreht, Safnerjev sin iz prvega zakona in nje­
gov naslednik na Gromberku, je kupil od mačehe pred 1462 nekdanje že 1436 
znane celjske fevde in še na Statenberg vezane dežemoknežje fevde: 1 kmetijo 
pri studencu nad Spodnjo Polskavo, 2 kmetiji in 2 domca pri Selah in pol 
kmetije pri Zgornji Polskavi. Alberht Safner in Erazem Viltuški sta se omenja­
la zadnjič kot lastnika alodialnega Gromberka 1469.9 
Albrehta Safnerja je nasledil Andrej Greissenecker. Ker je sodeloval v 
Baumkircherjevem uporu proti cesarju, je 1471 zgubil glavo in imetje. Ker je 
1471 umrl tudi Erazem, zadnji Viltuški, se je cesar polastil celotnega Grom­
berka.10 Za Erazmovo dediščino pa se je začel potegovati njegov sorodnik 
Viljem Turjaški Bogati. Leta 1478 in 1494 mu je bila potrjena polovica nek­
danjih deželnoknežjiih fevdnih desetin, vezanih na Gromberk. Drugače pa so 
Turjaške zadovoljili tako, da so odcepili od gromberške gospoščine Bukovec in 
jim ga izročili ter vezali na turjaški Statenberg 1502 iz gromberške zemlje 46 
gorninskih vinogradov na Süssenbergu pri Bukovcu.11 
Od 1471 je bila torej gromberška gospoščina v celoti cesarjeva in za 
njega so! jo upravljali oskrbniki Janez Wolkensfein (1478), Pankrac Gosse-
neder (1482) in kmalu za tem Martin Klöch, gospodar v Zbelovem, Keblju, 
Slivnici in Bistrici pri Ilzu. Leta 1486 je prvič omenjeno sicer starodavno 
gromberško deželsko sodišče. Martina Klöcha je nasledil polbrat Ivan, ki mu je 
cesar potrdil 1492 stare celjske fevde: 8 kmetij v Kočnem, dvor Žlomberk (v 
Gabrniku) in še 4 kmetije na Pohorju (v Rančah). Te 4 kmetije pri gradišču 
Kozji rep (Kozerep) je prejel 1296 žički samostan od Konjiških in jih izročil 
1451 Martinovemu očetu Frideriku Klöchu. Ivan je zapisal 1493 dvor pri Spodnji 
Polskavi in kmetijo v Zgornji Polskavi ptujskim dominikancem.12 
Ivan Klöch je imel štiri hčerke. Leta 1511 so podarile bistriški župnijski 
cerkvi mlin. Na Gromberku je ostala Helena, ki je poročila Ivana Aygla. S 
sestrami si je delila nerazdružljive četrtine gromberških sadnih pravic. Z 
Uršulo je dobil četrtino teh pravic Hans Herzenkraft v Zgornji Polskavi, z 
Apolonijo Sigmund Rosenberg v Frajštajnu in z Barbaro Jernej Weissenegg 
v Vartenhajmu pri Racah ostali četrtini.13 
Leta 1516 je bila gromberška gospoščina revna, saj je bila ovrednotena 
samo s 36,5 funti imenja. Grad je bil močno utrjen, 18. ali 19. septembra 1532 so 
» Koropec, 161. — Hans Pirchegger, Die Herrschaft Feistritz bei Ilz, ZHVS XXXV, 
1942, 50—57. — Albert Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark VII, 1864 (Muchar 
Vu), 198. — Hans Pirchegger, Die Herrschaft Marburg, ZHVS XLin, 1952, 26. — Hans 
Pirchegger, Die Untersteiermark:, 1962, (Pirchegger), 120—123. — Celjska fevdna knjiga, 
ortenburški fevdi 127, 303, 325, prepis v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. — Sda, listini 
5947e, 7182. — Ernst Birk, Urkunden-Auszüge, AKÖGQ X 1853 (Birk), 63. — Albert Starzer, 
Die landesfürstlichen Lehen, BKSGQ ХХХП, 1902 (Starzer), 316—317. 
10 Rudolf Gustav, Marburg, 1847, 68. — Ignaz Rothenberg, Andreas Baumkircher, 
ZHVS VI, 1908, 89—91. — Birk, 191. — Starzer, 175—178. 
", Koropec, 161. — Starzer, 175—178. 
12 Hans Pirchegger, Die Herrschaft Feistritz bei Ш, ZHVS XXXV, 1942, 50—57. — 
Pirchegger, 122. — H.(ans) Pirchegger, Erläuterungen zum Historischen Atlas der öster­
reichischen Alpenländer, 1917, 227. — Albert Muchar, Geschichte des Herzogthums Steier­
mark VI, 1859, 109. — Muchar vn, 361. — Albert Muchar, Geschichte des Herzogthums 
Steiermark VIH, 1867, 102. 
13 Pokrajinski arhiv v Mariboru, stuđeniška listina za leto 1511. 
276 

« " it:** s -a 
^ 
Ol 
>o 
K 
«u 
*•*» 
-S 
<o 
0) 
л-> 
g 
J4> 
Ч! 
3 
^^ïr^ ti 
' • ^ J 4 3 J 
><o кг- ^ « î$ 
.1 ^ .Ä 'K 
Ol 
KI 
Ö 
:—i '^* 
<0 »NJ 
(S 
o 
277 

ga Turki zaman napadali. Njegov gospodar Ivan Aygl je dal 1534 žičkemu samo­
stanu 3 podložne družine v Malahorni in izročil nekako v istem času Bernardu 
Herzenkraftu v Zgornji Polskavi in Ivanu Turjaškemu v Bukovcu za 9 funtov 
imenja ter tako poraivnal stare spore s sodediči. Njegova žena je kot vdova 
poročila 1541 Ozvalda Pragerja iz Jamnika in mu prinesla v zakon posesti, 
vinograde, gornine in gozdove. Leta 1542 je Ozvald že sodeloval pri popisu 
zgornjepolskavske gospoščine.14 
Za Gromberk je opravil imenjsko prijavo 1542 namesto Ayglovih otrok 
Sigmund Wildensitein iz Wildpacha. Grad je bil ocenjen s 500 goldinarji, pri­
stava, njive, travniki in sadovnjak s 120 goldinarji, četrtma deželnega sodstva, 
odvetništva nad spodnjepolsfeavsko cerkvijo, gozda, lova, paše in ribolova 
z 200 goldinarji. 
Bistveni podatki o imenju podložnikov so zajeti v naslednjih tabelah. 
Gospoščina je bila torej dokaj skromna. V njej je bilo komaj 46 podložnih 
enot in 6 osebenjkov. Pa še od tega je bilo 9 podložnih gospodarstev (3 v stari 
vasi-Altendorf) frajštanjskih in jih je gromberška gospoščina le trenutno 
koristila. Gospoščina je imela nadalje 25 gorninskih vinogradov, 2 sta bila 
ocenjena do 5 goldinarjev, 19 do 10 goldinarjev, 3 do 15 goldinarjev in 1 do 
30 goldinarjev. Skupna davčna osnova Gromberka je znesla dobrih 45 funtov. 
Izrazito ali pretežno gromberški so bili samo kraji Kočno, Brezno, Kalše, 
(Spodnje) Prebuikovje, Lastinja vas in Stara vas, medtem ko so v Rančah in 
Zgornji Polskavi prevladovali drugi podložnik! Brezno in (Spodnje) Prebu-
kovje sta imela naziva po drevju, Kočno po kočah pod gradom in Kalše po 
vodnatem terenu. Stara vas je bila soseda slovenj ebistriške Zgornje Nove vasi. 
Lastinja vas pa je dobila svoje ime zato, ker so v njej živeli najbrž alodialni 
in ne fevdni gromberški podložniki, če morda ne kar svobodni kmetje. Vsi 
nazivi, za podložniška gromberška naselja so v nasprotju s poimenovanjem 
samega gradu slovenskega izvora, le da so nekateri zapisani najprej v ponem-
čeni obliki: Pradtenpuch, Altendorf. Grombeški podložniki so bili razen naj-
redkejših izjem (Nachtigall, Wolschlager, Frank, Schlesinger) Slovenci na pri­
mer Grobelnik, Padenik, Ošlak, Mlakar. Podložniška naselja so prastarega 
izvora, vendar domci v njih poznejšega nastanka. Sicer znane krize v kmečkem 
življenju v drugi polovici 15. stoletja gromberški podložniki niso doživljali in 
zato niso nastajale pri njih niti pušče niti se ni pojavila koncentracija kmečke 
posesti. Kljub temu pa so bili podložniki gospodarsko razslojeni. Razmerje 
med osebenjki, kočarji, srednjimi in velikimi kmeti je bilo približno 1:1:4:1. 
Osebenjki so bili gostači, hlapci in dekle — podložniki brez zemlje. Kočarji 
so imeli manj kot 3 glave vprežne živine, veliki kmetje pa vsaj 7 glav vprežne 
živine. Porger, najmočnejši velikih kmetov, je bil po izvoru meščan iz Sloven­
ske Bistrice. 
Pri živinoreji gromberški podložniki niso poznali konjereje, zato pa precej 
ovčjerejo. Gorninski vinogradi so bili majhni. Sogarniki so bili zelo redko 
domači podložniki. Omembe vredna sogornika sta bila šmarčki župnik Janez 
Krabat in Pavel iz Ritoznoja (Ritesinow), kjer je takrat že stala Marjetina 
cerkev. Nekaj gorninskih vinogradov pri Gromberku je imela tudi konjiška 
gospoščina in sicer v Kalšah, Prebukovju, Breznem in Lastinjski vasi. V Spod­
njem Prebukovju je bilo še 15 vinogradov zgornjepolskavske gospoščine. 
V novi davčni prijavi 1543 so zabeležili za Gromberk sledeče dohodke: 26,5 
goldinarjev (vrednost okoli 64 hI vina), 5 graških veder gorninskega mošta 
(okoli 525 litrov; graško vedro je 2 dunajski vedri; dunajsko vedro = 52,5 litrov), 
31 gromberških veder (okoli 813 litrov; gromberško vedro je 20 namiznih četrti 
= 26,24 litrov) tretjine vinske desetine na Süssenbergu in pri (Spodnjem) 
Prebukovju, 84 gromberških kaščnih posod (okoli 2646 litrov; gromberška po­
soda = 2 petini graškega četrta = okoli 31,5 litrov) činžne pšenice, 5 posod 
(okoli 157 litrov) desetinske pšenice, 56,5 posod (okoli 1768 litrov) činžne rži, 
9 posod (okoli 283 litrov) desetinske rži, 212 posod (okoli 6678 litrov) činžnega 
" Sda, Leibsteuer Grünberg 1527. — Arthur Steinwenter, Suleiman II, vor Marburg 
1532, Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasium in Marburg, 1887, 11 — Sda, Gromberška 
listina 8. IX. 1534c — Sda, Imenjska cenitev za Gromberk 1542, 3/4a. — Sda, Imenjska 
cenitev za Zgornjo Polskavo 1542, 22/282. — Sda, Gromberški arhiv, Schuber 1, Heft 1, 
278 

-C 
•p. 
co 
C 
•n 
o 
> 
C. 
cu 
<u 
cj 
o 
cu 
C 
5 
CU 
O. 
o 
<: 
cu 
E 
-а 
CU 
' > 
CO 
C* 
o 
ЈШ 
o 
CO 
o 
•a 
iO 
o 
•a 
o 
(M 
o 
•a 
IO 
. o 
•a 
o 
~ 
o 
•a 
iO 
e 
•a 
C 
3 
t-, 
o 
_; 
> 
>io 
•4" 
o> 
!N 
-ч 
CM 
co 
no 
-H 
,—, TJ 
CM 
6 
C 
TI 
Л 
CS 
IO 
O 
C 
o 
ÌA 
CU 
KO 
co 
s. 
ем 
""^ 
co 
, 1 
^ 
co 
^ 
CO 
cu 
CO 
O 
O. 
•a 
CO 
л 
(M 
co 
o 
C 
cu 
Ш 
O 
CM 
rt 
f~ 
л: 
o 
o 
CD 
'>" 
O 
a 
3 
.D 
O. 
O. 
<N 
1-^ 
, 
,_, 
JX 
CM 
CM 
CU 
K_> 
C 
cd 
CU 
-
cM 
-H 
M 
^J 
,—« 
T? 
CS 
^ JC 
o 
a. 
CM 
•* 
CO 
> 
CO 
O 
û. 
ai 
N1 
CS 
IO 
CM 
CS 
CO 
,—i 
TJ 
en 
ex 
C 
•o 
тГ 
s 
o 
> 
тз 
-M 
тг 
a> 
•5 
o 
a. 
5 
KO 
Xi 
' C 
co 
O 
CS 
co 
JX 
C 
CÜ 
Xi 
O 
сл 
Ol 
CS 
00 
CO 
»—I 
e-
OO 
vO 
es 
co 
co 
co Q. 
O 
O. C 
""* 
"• TJ 
•a" —' 
Ü TJ 
-ч —• 
G .o 
.s-ë 
TJ — 
, 1 
Л 
Л o 
o o< 
2-<N 
CO 
•v 
o 
C 
o. 
3 
00 
—. "O 
CU 
S 
I 
O 
CU 
> 
o 
TJ 
> 
o 
o 
m 
T 
o 
TJ 
o 
CO 
o 
TJ 
vO 
CM 
o 
TJ 
o 
CS 
O 
TI 
i/J 
o 
TJ 
o 
~* 
o 
TJ 
IO 
o 
TJ 
o 
CS 
f^ 
o 
•a 
o 
TJ 
o 
o 
cM 
o 
TJ 
lO 
^-
o 
TJ 
o 
o 
TJ 
m 
TJ 
o 
— 
CM 
co 
Tf 
^н 
•* 
cM 
CS 
o 
~* 
co 
o 
C 
KJ 
o 
^ 
cu 
KO 
CO, 
ili 
»"H 
cM 
co 
co 
CS 
-
^» 
•—I 
co 
-
o 
E 
OJ 
I* 
ca 
I—» 
Te-
co 
-
*—1 
CS 
OO 
CS 
cu 
> 
o 
3 
JO 
a. 
o-. 
T—» 
-
-H 
f—4 
C 
CO 
cu 
-* 
-
es 
es 
CS 
CS 
CS 
CO 
> 
Л 
CO 
o 
ex 
w* 
CS 
•—" 
LO 
ч* 
^ 
^-t 
^* 
tO 
^-1 
-
r 
TJ 
o 
D. 
s 
KO 
x> 
C 
cu 
co 
o 
cu 
-* 
•—1 
•ч* 
1-^ 
~* 
o 
CS 
tO 
1—4 
IO 
*"* 
in 
CS 
tO 
t—1 
ЧГ 
f-
cs 
o 
C 
a. 
сл 
279 

in gozdninskega ovsa, 12 posod (okoli 378 litrov) desetinskega ovsa, 7 ovc, 28 
jagnjet, 46 približno četrfckilogramskih sirov, 2 kopirna, 194 'kur in 470 jajc. 
Nova davčna prijava je bila za poltretji funt nižja. 
Leta 1545 se je prepiral Ozvald Prager, očim Ayglovih otrok, s Herzen-
krafti in Regali za odvetništvo nad spodnjepolskavsko cerkvijo.'5 
Ko je dorastel Ayglov sin Jurij, je prevzel 1551 od varuha gromberško 
gaspoščino in od vladarja 4 fevdne kmetije na Pohorju. Leta 1562 je dosegel 
z bratoma čast državnih vitezov. Jurija javljajo viri na Grombergu do 1579. 
Leta 1563 je prodal travnik v Spodnjih Jablanah. Leta 1570 je dajalo njemu 
zaupanih 7 vladarjevih fevdnih kmetij v Kočnem dve tretjini desetine v ma­
riborski grad in eno tretjino v studeniški samostan. On ni več užival frajštanj-
skih 9 kmetij.16 
Jurijeva sestra Zofija Scheyrer je prodala 1580 gromberško gospoščino 
Krištofu Pragerju na Jamniku. Od 1588 je bil med vodilnimi luterani v mari­
borski okolici. To ga ni motilo, da ne bi 1590 izročil studeniškemu samo­
stanu 'travnik v Prevratu pri Pragerskem. Umrl je leta 1594. Pri Zgornjem 
GromJberžanu nad ruševinami gradu je še sedaj videti v kolarnico vzidano 
njegovo ploščo z letnico 1581 in z grbom Pragerjev. Varuh njegovih mladoletnih 
sinov je bil Lovrenc v Eghu in Hùngerspachu (kmetija Lacnej v Gabrniku).17 
Od 1616 je nastopal na Gromberku Krištofov sin Hans Prager. Leta 1629 se 
je začenjal pogajati za prodajo gromberške gospoščine z zgornjepolskavskim 
Sigmundom Ludvikom Dietricbsteinoin in ob tej .priliki naložil nov urbar. 
Predivo so oddajali v čehuljah, les na vozovih in gnoj v košarah. Gnoj 
so dobili posebej plačanega in ga je bilo treba dostaviti v vinograde v Vinse 
(Ogljenšek), Ritoznoj (Rittersperg) in v (Spodnje) Prebukovje. Sir je moral 
biti vreden 2 krajcarja. Zupani so bili manj obremenjeni. 
V (Spodnjem) Prebukovju so pobirali gornino' od 30 vinogradov. Sogornikd, 
med njimi tudi Uršulina in Tomaževa cerkev na Pohorju, so dajali od pol 
vedra do štiri vedra gornine. Desetino v (Spodnjem) Prebukovju pa je dobival 
eno tretjino studeniški samostan, eno tretjino Gromberk (nekdaj turjaški delež), 
eno šestino Zg. Polskava (za Polskavo in Frajštajn), eno dvanajstino Grom­
berk in eno dvanajstino Vartenhajm. Doslej obravnavani urbarialni podatki 
so le dopolnilo navedbam popisov 1542 in 1543. Novo poglavje v gromberški 
zgodovini pa odpirajo naslednja urbarialna poročila. V gospoščini so bili tudi 
mlin s stopami v Süssenbergu (Ogljenšaku), 3 podložne družine v Pokošah (po 
3 krajcarje, 14 posod ovsa, 2 kuri in 10 jajc), 3 družine v Sikolah in 16 osefoenj-
kov (med njimi tudi kladivni kovač in ogljar v Ogljenšaku). Ti oseb en j ki so 
dajali po 15 krajcarjev, 2 kopuna in služili -po 2—3 dni tlake letno. Nekateri 
med njimi so že imeli njive in travnike. Nadalje je imela gospoščina obširne 
travnike po Dravskem polju. Najemalo jih je 32 koristnikov iz Steažgonjc, 
Brezule, Marjete, Leskovca in Gorice. Kmetje iz Morja, Leskovca, Prepol in 
Starešine so smeli pasti po gromberških dravskopoijskih gozdovih, drugače pa 
so uporabljali te dominikalne gozdove kmečki posestniki iz Spodnje Polskave 
(8), Stražgonjc (8), Leskovca (2), Klope (3), Sikol (6), Pungere (8), Starošinc (7), 
Brezule (2) in Marjete (2). Na novo se je pojavilo tudi 38 gorninskih vino­
gradov v Kohlenbergu (Ogljenšaku) z gorninaimi od pol vedra do 4 veder.18 
Od 1632 so bili novi gospodarji Gromberka Dietrichsteini. Sigmundu 
Frideriku Pragerju, verjetno Hansovemu bratu, je ostalo Pragersko (Pragerhof 
" Sda, Imenjski cenitvi za Gromberk 1542 in 1543, 3/4a. — Sda, Imenjska cenitev za 
Zgornjo Polskavo 1542, 22/282. — Sda, Imenjska cenitev za Slovenske Konjice 1542, Begal 
Nachtrag. — Sda, Urbar gospoščine Slovenske Konjice 1556. — Robert Baravalle, Zur, 
Geschichte der steirisehen Masse I, ZHVS ХХГХ, 1935, 63, 73, 80. — H.(ans) Pirchegger, 
Die kirchliche Einteilung der Steiermark vor 1783, Erläuterungen zum Historischen Atlas 
П/1, 194», 144. 
»• Pirchegger, 122. — Josef Andr. Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon von 
Steiermark I, 1878, 496. — Kopialna knjiga in urbar Szekelyjevih posesti, Kod 13996, 120, 
Nationalbibliothek Wien. — Sda, Urbar gospoščine Maribor 1570. — Sda, Musterungregister 
Gromberk za leti 1578 in 1579. 
17 Pirchegger, 123. — Sda, Grombeska listina 9. I. 1594. — Sda, Ignac Orožen, Das 
Bisthum und die Diözese Lavant I, 1875, 321, 333. — Pokrajinski arhiv v Mariboru, stude-
niska listina za 1590. — Pokrajinski arhiv v Mariboru, listina za 1597. 
18 Pirchegger, 123. — Sda Urbarja za Gromberk 1629 in 1679, Archiv Lamberg. 
280 

o 
a 
>N 
O 
i—< 
T) 
o 
D. 
ш 
> 
п) 
a 
ca 
. "Č? 
C 
O 
CO 
•-3 
OJ 
t— 
ti 
00 
i TO 
co « 
^ C 
v 
u 
> 
o 
co 
OJ 
> 
o 
OJ 
•a 
o 
d 
a 
ca 
o 
'c 
M/J 
•g S 
>G ГГ 
3 « 
1-1 G 
O *4 
CO 
o 
—H 
Ol 
1 
IO 
-
-
•-
00 
1 
LO 
1 
IO 
es 
I 
LO 
CS 
J, 
t--
KO 
CS 
co 
o 
LO 
~ 
—• 
1 
o 
co 
1 
o 
to 
1 
o 
CM 
CS 
1 
co 
oo 
o 
C 
XJ 
o 
CS 
co 
o 
1-4 
-
*—1 
CS 
' 
o 
CS 
CD 
o 
C 
N 
w 
m 
CS 
co 
o 
CS 
co 
^f 
to 
1 
co 
1 
CS 
LO 
o 
4J 
'>• 
o 
3 
cy 
a. 
ci 
CS 
LO 
1 
t— 
•* 
1> 
C 
СЧ 
o 
co 
1 
o 
CO 
1 
o 
CS 
1 
o 
CS 
1 
CO 
CS 
co 
ca 
> 
CO 
co 
o 
a 
oi 
N 
281 

1635). Prati Sigmundu Ludviku Dietrichsteinu so se uprli tudi gromberški pod-
ložniki in osvojili 9. maja 1635 grad Gromberk pod vodstvom velikega kmeta 
Ruprehta Frešerja, ki ga omenja že urbar 1629 in po uporu slovenj ebistriška 
rojstna knjiga kot botra. Grada po 1635 niso več obnavljali. V pristavo 
pri gromberških razvalinah se je naselil pred 1661 Janže Ingolič, sin nekda­
njega oskrbnika framskega gradu Ivana Jurija Ingoliča (1649—1654) s svojo 
žeino Rozino. Vischer je pod imenom Gromberka prikazal 1681 njegovo pri­
stavo. Leta 1677 so pokopali v ptujski proštijski cerkvi Sigmunda Friderika 
Prager j a, zadnjega svojega gradu, gospodarja Pragerskega, ki; se je še do 
smrti zatradi časti imenoval Gromberški in mu postavili zelo bogat nagrobnik.1' 
Jože Koropec 
SODELOVANJE DR. KARLA SLANCA V CHICAŠKEM »GLASU 
SVOBODE« IN DRUGI DOPOLNILNI PODATKI O NJEGOVI 
PUBLICISTIKI 
Za Slovenski biografski leksikon (zv. 10) sem prispeval v biografski skici 
o Karlu Slancu izčrpnejši prikaz njegove družbeno-politične publicistike, ki je 
tako nezasluženo zatonila v pozabo. Opozoriti sem hotel, da je v njegovih bolj 
razpravah kot člankih najti dosti poglobljenega razčlenjevanja druzbenonarod-
nostnih razmer v slovenskih deželah, in obuditi sem hotel zanimanje za njegov 
izjemni političnoidejni razvoj iz liberalnega narodnjaka, kakršni so ustrezali 
našemu meščanstvu v zadnji tretjini prejšnjega stoletja, v socialista, kakršnega 
med njegovimi vrstniki ni bilo drugega 
Zato da bi predstavil duhovno podobo te izredne osebnosti, sem nekoliko 
pazljiveje sledil najprej Slančevim številnim spisom v »Slovenskem Narodu« 
v zadnji četrtini 19. stoletja, nato pa njegovim deloma še v istem listu, a v večji 
meri v pokrajinskih liberalnih glasilih in v socialnodemokratskdh listih raz­
tresenim sestavkom konec prejšnjega in začetek tega stoletja, v katerih se je 
Slane pokazal kot prvi slovenski poznavalec marksizma in se razvil v original­
nega liberalno-socialističnega publicista. 
V svojem pregledu Slančeve publicistike pa sem naknadno ugotovil nekaj 
— tudi hujših — vrzeli, ki jih želim z naslednjim zapisom zapolniti.1 
Predvsem sem prezrl list, ki mu je Slane približno desetletje tako Obsežno 
dopisoval, da ga označimo lahko kot njegovo osebno «-glasilo«. Ta list je chica-
ški tednik »Glas svobode«. 
Na ta list, ki sem ga prej poznal samo po imenu, me je opozorila zagrebška 
»Bibliografija rasprava i članaka 11, IV/2, Historija jugoslavenskih naroda« z 
navedbo (star. 377), da je v njem izšel Slančev spis o »Življenju in trpljenju 
naših očakov« (1906, št. 2-5). V prepričanju, da so slovenski listi v Ameriki 
nasploh le ponatiskovali zanimive sestavke iz zgodovine »starega kraja« ali 
o razmerah v njem, sem si šel ogledat neznani mi Slančev spis, da bi ugotovil, 
od kod so ga prevzeli v »Glas svobode«. A v tem listu sem nepričakovano 
zadel ob prav bogato žilo Slančeve originalne publicistike'in žurnalistike! 
Hkrati pa sem ob prebiranju »Glasa svobode« prišel do pravega spoznanja 
o razsežnosti zgodnjega slovenskega socialističnega časništva v ZDA. Naj naj­
prej postrežen z okvirnimi podatki o prvih treh amerikanskih slovenskih socia­
lističnih časnikih. 
•• A. E. v. B., Die Burg und die Herren von Dietrichstein, Carinthia XXV, 1833, 36. — 
Anton Meli, Der windische Bauernaufstand, HMVS XLIV, 1896, 228—229. — Slovenje-
bistriška rojstna knjiga, 25. I. 1636, 2. Vin. 1661, Župnijski arhiv Slovenska Bistrica. — 
KamniSka rojstna knjiga, 5. X. 1649, Župnijski arhiv Kamnica. — Nagrobnik v zidu fram-
ske cerkve. — Spodnjepolskavska rojstna knjiga, 24. Ш. 1663, Župnijski arhiv Spodnja 
Polskava. — Nagrobnik v ptujski proštijski cerkvi. — Georgius Matheus Vischer, Topo-
graphia ducatus Stiriae, 1681, list 107. 
1 Glanek o Slancu v SBL bi moral vsaj za stran podaljšati, če bi bil poročal tudi 
o prezrtem njegovem pisanju. 
282