| ' i ; ', | Gospodarske stvari. Posnetki iz gozdue postave za ToJTodstTo Štajersko. I. Oddelek. (Dalje.) §. 5. PrepoTedano je, z gozdom tako raTnati, da pride po njem sosednji gozd v neTarnost, da mu Tetrovi škodujejo. Zlasti se ima tam, kjer bi taka nevarnost po popolnem izaekanju kterega gozdnega dela navstati utegnila, Tsaj 20 dunajskih sežnjeT širok pas starega lesa, tako imenoTan gozdni ali veterni plašč ali plot tako dolgo pustiti, dokler sosednji gozd po gozdoznanstvenih piaTilih t posekanje ne pride. Gozdni plašč ali plot se sme med tem le prebiravno posekavati. §. 6. Na zemljišču, ki bi pri popolnem izsekanju t širokih ravnah lahko Tzletelo, t. j. prst po Tetrovib ali plobab izgubilo, kakor tudi t strmih in visokih legah, se smejo gozdi edino le v ozkib pasih ali progah, ali po počasnem prebiravnem posekavanju podiiati, in se imajo brž zopet z mladim lesovjem zasaditi. Visokigozdi na gornjem robu gozdne rauti (vegatacije) se smejo le po prebiravnem izposekanju obdelorati. §. 7. Ob bregib Telikib vod4, če niso iz skaloTja in na gorskib strminah, kjer se je udoroT bati, se les le sme rediti, ako se skrbi, da se vsa neTarščina za zemljišče odatrani. Na takih krajih štore ali porobke krčiti in koreničje izdirati, je le doToljeno, ako se zabrani, da se po krčenju narejeni razori dalje ne širijo. §. 8. Prestopki ukazoT, ki so t gpredaj btoječih §§. 5, 6 in 7 navedeni, se kaznujejo z 20 do 200 gld. Poškodbe drugih pa morajo oni poviniti, ki so jih zakiivili. §. 9. Gozdi, na ktere so gozdni Tžitki ali gozdne služnosti naložene, se moiajo ne le vzdržati, ampak tudi na primerni spodredivni uačin trpežno obdelovati. Kakošnih in koliko gozdnib užitkoT kdo ima, dolocuje gospodarski načrt po tu izrečenih načelih na željo opravičenega ali obloženega ustanovljen, ki je bil pa tudi le na željo jednega ali drugega od okrožne oblastnije, in kjer takih ni, od naj nižje politične oblastnije po zaslišanju obeb strank, na podlagi osnoTe, po nepristranskih zvedencih narejeae ali prevdarjene, potrjen. Ako se sploh ali pri tej priliki pokaže, da se opravičeni in obloženi le t tem ne zlagata, kako da se imajo služnosti same na sebi nespodbijane izvrševati, gre o tem določiteT gori imencTanim političnim oblastnijam. §. 10. ŽiTino na paao goniti t one gozdne predele, ki so pomlajenju namenjeni, in v kterib bi žiTina na paši že rastočemu lesu ali ravno spodrejevanemu škodo narediti mogla, je prepovedano (TaroTani gozdi, prepoTedani leai). Pa tudi t druge gozdne predele se je ne gme več zaganjati, kolikor si ravno ondod potrebne paše najde. Varovani gozdi imajo praviloma pri spodrejevanju visokib gozdov saj šesti del, pri nizkem ali srednjem gozdnem spodrejevanju pa peti del celega gozdnega zemljišča iznašati. Lastniki gozdov in tisti, ki imajo do paae pravico, morajo živino na paši po pastirjih ali na kaki drugi primerni način od varovanih gozdov odvračati. Tudi se ne sme posamesna živina, ampak kolikor mogoče v čredah pasti. Živina se mora po takem p o t u na pašo goniti, da gozdu škode ne dela, in če je treba, tudi po daljsem potu ali ovinkib. (Dalje prih.) Z žirino, posebno ž mlečniini kravami, gre previduo in lepo ravnati. Kolikor se je že o tem zlatem pravilu pisalo in govorilo , toliko se še vsak dan p r o t i njemu greši. Toraj ga je treba veduo sopet in sopet ponavljati in kazati, kake škodljive nasledke da ima njegovo zanemarjenje. Vsak čas pa ima svoje posebne pvilike se proti njemu pregrešiti. Tako je zdaj po z i m i živini, posebno pa mlečnim kravam, m r z e 1 p r e p i h zraka skozi hlev in 1 edena pitna voda pravi strup. Premrzel napoj ne škoduje samo s tem, da mlekaricam zmanjša množino vsakokratne molže, ampak more tudi zdravju zelo nevaren in škodljiv postati. Zato je dobro, če se brez posebnih stroskov in nepriličnosti zgoditi more, kravam mlekaricam pijačo nekoliko pogreti. Kajti akoda, ki jo prblajenje, bodi si po zračnem, mrzlem prepihu, ali ledenem napoju pri mlečnih kravah napravi, ni le kratkega upliva, ampak razteza se včasih na cele tedne. Marsiktera žlabtna živinica se tako po nemarnosti in brezskrbnosti lastnikovi pokvari. Mlečne krave se tudi ne smejo ne s paše ne z vode prenaglo poditi. Naj ne grejo hitreje nego je njibov navadni bod. Lepo in prijazno ravnanje s kravami mlekaricami je čudovitnega upliva na obilnost vsakokratne molže, pa tudi na mladiče, kdar je živina breja. Zlovoljen, j e z 1 j i v člorek naj bi živini še blizo ne prišel. Kdor more v jezi in togoti kravo z nogo pebniti, zasluži sam iz bleva izpehan biti. Tak naj bi nikdar več žlabtni živini blizo ne smel. Ako čredo od 20 krav, ki so bile dosedaj v slabib rokab, izročiš p r a v e m u človeku, ki zna in hoče z živino lepo ravnati, bo ta v jednem mesecu množino namolznega mleka toliko povišal, da bode za to potegnen denar poplačal njegovo plaeo. To je skušnja, ki se je več nego jedenkrat ureaničila. (,,Pr. Ldw."