KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec**, _ • ^ Lidovà knihtiskarna, Wien V.,llargaretenplatz 7. OOlUtkO, QOSpOCiflirS^VO Rokopisisenajpo- . . šiljajo na naslov: Ul prOSVetO Anton Machàt, Wien V., Uargaretenplatz 7. Leto I. Dunaj, 30. novembra 1921. Št. 37. Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K lOO1— polletno : K 50'— četrtletno : K 26'— Za Jugoslavijo celoletno: 16 Din. polletno : 8 „ četrtletno: 4 , Skrbi. Bleda, suha žena skrb hodi po svetu. Na vsa vrata trka, nikomur ne prizanaša. Najmočneje trka na vrata revežev, ponižanih, razžaljenih, razdedinjenih, ogoljufanih za njihov up in njihove sanje. Taki ogoljufani so v posameznih stanovih, ljudskih plasteh, pa tudi med posameznimi narodi in državami in celo skupinami držav. Iz krvave kopeli svetovne vojne prihajajo in ko so enkrat okusili in vohali kri, je hočejo še vedno več. Na vseh koncih nevarno vre. Pod popelom tli. Treba je samo viharja, da pepel razpiše ih svet bo zopet v plamenu, še v mnogo hujšem kakoršnega smo ravno preživeli. In če se vprašamo, kdo je tisti zli duh, ki žene človeštvo v prepad, ki mu sesa kri, ki goni brata proti bratu, da se koljeta med seboj, ko je vendar v vsaki duši zapisano: kar nočeš, da bi drugi ljudje tebi storili, tega tudi tl njim ne stori. Če iščemo najglobji vzrok tudi današnjih skrbi, povsod naletimo na isto neusmiljeno silo na — kapitalizem, na vlado denarja nad človekom, na željo po trdem zlatu, ki nima ne srca ne duše. Ljudje to silo tudi drugače imenujejo namreč imperializem V bistvu pa je vse isto. Kjer dve ali tri take sile trčijo skupaj, je naravna posledica blisk in grom in boj in stok in solze. Na daljnem vzhodu si stoje nasproti Japonci, Amerikanci in Angleži do zob oboroženi. Japonec ima premalo zemlje. Ljudstvo se je silno razmnožilo. Otoki so premajhni. Amerika mu Je zaprla pot na svoje ozemlje. Moral je obrniti pogled v drugo smer. Začel je stegovati prste po otokih v Tihem morju, zagrabil je z grabežlijvo roko na azijska tla. Tam je nekdaj naletel na Rusijo in jo premagal v rusko-japon-ski vojski. Bolševizem je Rusijo tako oslabil, da sedaj na Daljnem vzhodu ne pride več v poštev. To priliko je zopet izrabil Japonec in si prisvojil še več zemlje. Na Kitajskem je postal gospod. Z Anglijo sta si razdelila azijsko celino. Da bi mogla to svojo posest tudi obdržati, je bilo treba biti oborožen posebno na morju, čas med vojno je Japonec porabil, da je sezidal in izpopolnil svoje brodovje. Drugi so se tepli, on je bil tisti, ki se je s tem okoristil. Amerika je z veliko skrbjo opazovala ta razvoj. Začela se je bati za svojo moč. Njena industrija je silno razvita. Odjemalcev mora iskati povsod, kjer jih upa kaj najti. Tudi v A-ziji in na Kitajskem jih išče. Tako sta tu trčila skupaj na eni strani amerikanski, na drugi japonski in angleški kapitalizem. Kakor se je v svetovni vojni izvojeval boj med nemškim in angleškim kapitalizmom, tako tudi nasprotstvo med amerikanskim in japonskim kapitalizmom skriva v sebi nevarnost vojne. Za zabavo se ne oborožujejo. Toda naenkrat so se vstrašili svojega početja. Spoznali so, da se svet preti zrušiti pod težo dolgov, da mu je treba odvzeti težko breme. Sklicali so konferenco v Washingtonu in se začeli posvetovati, kako bi najlažje omejili oboroževanje. Iz vsega se vidi, da drug drugemu nič kaj posebno ne zaupajo. Anglija ne onusti svojega stremljenja ostati največja pomorska sila. Zato se je spustila v boj z Nemčijo. Zakaj naj bi si sedaj pustila izviti težko priborjeno zmago? Njej ob^strani stoji Japonska. Proti tem dvema je Amerika preslaba. Zato je od nje izšel predlog o omejitvi oboroževanja. Če so že glede oboroževanja na morju take težkoče, se zde težkoče omejitve oboroževanja na suhem naravnost nepremostljive. To dokazuje nastop francoskega ministra Brianda. Francozom je zlezel strah pred Nemci v vse kosti. Povsod vidijo nemško nevarnost. Tega strahu bodo rešeni še le tedaj kadar bo Nemčija popolnoma uničena. Na to delajo. Briand je na svoj fini francoski način odklonil Òmejitev oboroževanja. Za Francozi caplja Italija. Njej je jugoslovanski strah zlezel v kosti. To prav nič ni čudno, ker junakom od Kobarida ni treba ravno posebno velike doze tega zdravila. Tako bo najbrž tudi Italija hotela ohraniti svojo vojsko in jo naprej oboroževati. Za manjše narode in države pa bodo seveda zahtevali razorožitev. Zakaj imenujemo vse to skrbi? Zato ker gremo zopet novi vojni nasproti. Take konference, kakoršna je sedaj v Washingtonu, so vedno nekaj sumljivega. Že to, da se vrše, dokazuje, da ni vse v redu. Pred svetovno vojno so bile tudi take konference. Omenjamo samo mirovne v Hagu. Kljub temu pa se je človeštvo z vsako konferenco za korak približalo vojni kot bi bili diplomatje ravno na konferenci spoznali, da je samo en izhod — orožje. Velika skrb pa leži tudi v drugem dejstvu. Svetovne sile na vzhodu limajo, na zapadu, v Evropi pa je nevarnost, da pojde vse narazen. Anglija in Francija sta si navskriž radi Angore v Mali Aziji in radi pretiranih francoskih zahtev na-pram Nemčij5 Italija in Francija sta si v laaeh, ker je Briand laško vojaštvo zelo slabo ocenil. Laški študentje so napadli francosko poslaništvo v Turinu. Druga nasprotstva med na o-di in državami v Evropi so znana. Saj jih . a-riška konferenca ni mogla odpraviti, ampak jik je noglobila. To so velike svetovne skrbi. Tem se pridružijo potem še tiste manjše, ki gospodarijo v vsaki hiši. Nas muči in mori gospodarski položaj, neznosna draginja. Kaj bo, ko vlada vstavi prispevke k prehrani in bo hlebček kruha stal 250—300 kron? Ali bo n- .a PODLISTEK Kovač Franc: Iz davnih dni. Zamišljeno sedi Janez pl. Erkensteiner, prošt Podkrnoški v usnjatem naslonjaču enakomerno prelistavajoč orumenele liste starega urbarja. Sklepa račune o pobrani desetini svojih podložnih Oblečen je v črn, rudeče obrobljen talar, Pektorale, naprsni križ, znamenje proštovega dostojanstva mu visi na zlati verižici na prsih, redki, dolgi sivi lasje mu segajo na tilnik. Nevoljno stresa sivo glavo in gubanči čelo. Od časa do časa nekoliko preneha računati in pogled mu splava skozi okno po lepi okolici tja do Ulrihove in Magdalenske gore. Zopet lista v urbarju: „Ta še ni oddal desetine, oni mi je še od lanskega leta tri ostrvi detelje na dolgu, oni zopet pravi, da ne more, ker mu je toča pobila, ta ima še za delati o i meni tri dni tlako. Tako ne gre naprej. W cifram mora prej ko mogoče pobrati zaostalo.*1 Vstopi Wolfram, njegov oskrbnik, oblečen v kratke, široke pludraste hlače iz črnega žameta, s kratkim mečem ob boku in baretom v roki. ..Ravno prav, da prideš, sem te hotel že poklicati," pravi prošt prišlecu, ki ponižno so klanjajoč poljubi prstan na proštovi roki. Wolfram je bil njegov daljni sorodnik, sedaj proštov oskrbnik. V svoji mladosti je nrc- bil nekaj let pri belih očetih benediktincih v Osojah, hoteč se posvetiti meniškemu stanu. Pa bistro oko patra novicenmojstra je kmalu zapazilo, da gojenec nima poklica za ta vzvišeni stan in lepega dne so patri neposlušnemu novicu dali vedeti, naj sleče meniško haljo. Vstopil ie v cesarsko vojsko, služil dokaj let na granici in se bil s Turki ter dosegel stopnjo častnika. Ko se je naveličal bojev in nemirnega vojaškega življenja, je vstopil v službo kot valpet pri Podkrnoškem proštu. »Odkod prihajaš? Mnogo ti imam za naročiti. Jesen je tu in zadnji čas, da skrbiš, da se pobere zaostala desetina. Pregledoval sem urbarje in vidim, da jih je še mnogo, ki dolgujejo še za lansko leto. Glej, da boš bolj vestno vršil svojo službo!" »Milostljivi gospod prošt, bil sem danes v Celovcu in čudne reči se gode tam. Nemška vera, kateri pravijo čisti evangelij, ima že v Celovcu mnogo pristašev. A najbolj žalostno jo to, da se je celo mestni svet poprijel nove vere in nastavil v cerkvi pri Sv. Duhu luteranskega duhovnika, kateremu je ime menda Martin Knorr, ki vsako nedeljo pridiguje in ljudje ga trumoma hodijo poslušat." »Kaj pa jim govori, ali si kaj zvedel?" »Da naša vera ni prava, da le on uči pravi in čisti evangelij, da je naša služba božja malikovanje in take reči. Nadalje govori o evangelijski prostosti in ta pogubni nauk se razširja tudi na deželo, da ljudje mislijo, da ni treba nič več dajati desetine in hoditi na tlako." »Da, tako se je razširil krivi nauk tudi pri nas, ta nauk, ki odreka pokorščino cesarju in sv. cerkvi. In vendar so bili naši slavni predniki Podkrnoški vedno zvesti cesarju in sv. cerkvi že od takrat, ko je cesar Arnulf ustanovil našo proštijo. In sedaj? Krivi preroki zapeljujejo ljudstvo." »Res, milostljivi gospod prošt. Toda, odkar se je začel širiti krivi nauk, je ljudstvo napačno umelo nauk o evangelijski prostosti. Zato za vsak slučaj počakajmo s pobiranjem de- P />. A J*-» /■■* ** % In Wolfram odide molče z globokim poklonom. Zamišljeno obsedi prošt in zre nepremično pred se, vrteč z levico prstan z svetlim kamenem na desnem mezincu. Knjigo žanre in jo položi v regal. Nato vstane in se izprehaja po sobanah, včasih obstane in posluhne, kot bi se česa novega domislil. Ne gre mu iz glave, k*ar mu ie Wolfram povedal. Poklekne pred razpelo, katero mu je podaril v znak posebnega prijateljstva opat O-sojski. To razpelo je bilo umetno delo, katero je izrezljal slavni Thiemo, ki je umrl za sveto vero, umorjen od nevernikov. Zatopi se v molitev; glava mu klone globoko na prsi, čuje se samo pritajen šepet goreče molitve: »Ti, Kristus Odrešenik, pripelji zapeljane zopet na pravo pot!" krona več vredna in bo draginja padla, ko pa v trgovini zasledujemo jasno stremljenje, cene na -domačem trgu izenačiti s cenami na svetovnem trgu? Do sedaj smo še precej nižji. Ali se bo sploh še mogoče izkopati? Ali pa pride splošen polom in z njim nered, negotovost, boj? Kdo more na to odgovoriti? To je bleda, suha žena — skrb. In še ena skrb čepi za pečjo naših slovenskih domov: kaj bo z nami? Ali se bomo reš.li? Ali bomo mogli ostati to kar smo? Ali pa so že začeli zabijati žreblje v našo krsto, že zasipati naš grob? Danes, ko to pišem, se je začel advent. Ta čas ne pozna obupa, malodušnosti,, pozna samo zaupanje in pričakovanje. Ostali bomo, kar smo, če bomo sany hoteli ostati. Ne bodo nas zagrebli v grob, če se sami ne bomo vanj vlogli in se pustili zagrebsti. To je odgovor na naše skrbi. In ker poznam odporno s:!o \ » roškega Slovenca., utrjeno v trpljenju in boju, še trenutka nisem dvomil. Velikih svetovnih skrbi ne moremo odpraviti, skrb svojega srca pa lahko umorimo z zaupanjem v svojo moč in v zmago pravice. „S ovenski itak znajo." Če kaže, so v boju zoper slovenske pravice tudi Kranjice dobre priče. Nič ne de, če si pred letom dni lahko bral na vseh plotovih: marš vn s Krajnci! Neki učitelj namreč piše v „K. D.“, da mu je neka Kranjica rekla, da svojih otrok ne pošlje v slov. šolo in da se otroci v narodni šoli nič ne naučijo, slovensko pa itak znajo. Ker je dopisnik učitelj, ga vprašam: Kje se je on naučil pismene, slovenščine, če jo sploh zna, ali morebiti doma od svoje matere? In še tole: Koroškemu učitelju, Slovencu po rodu, ki slov. narečje gladko govori, so ponudili slov. časopis. Pa je rekel: Žalibog ne razumem. Verjamem mu, da tega ni rekel zgolj iz zaničevanja do svojega materinega jezika, ampak ker res ni vajen slovensko brati. Je pač hodil v Koroško utrakvistično šolo. Pa že slišim vaš ugovor o „novoslovenšči-ni“. Le počasi, drugače moramo tudi nemški pismeni jezik imenovati „novonemščino“. Kajti tudi to se razlikuje od raznih narečij, kakor noč od dneva. Tudi Nemec, ki bi od doma znal samo narečje in bi hodil recimo samo v kako francosko šolo, bi ne razumel nemške knjige ali časopisa. ,.Novonemščine“ se mora šele naučiti. Kakor čudno se tudi sliši, vendar je resnica: tudi materinega jezika se je treba učiti. Vsak pismeni jezik se razlikuje od narečij in je mnogo bogatejši na izrazih (besedah). I ega se je treba učiti. Cernu se sicer Nemci v šolah uče nemško? Mari bi se učili zgolj jezikov svojih sosedov: francosko, poljsko, češko, angleško, italijansko, slovensko, madžarsko! In Francozi, zakaj se v svojih šolah uče francosko? Saj francosko itak od doma znajo! Zato je več kot smešno, če celo učitelj rabi ali zagovarja besede: Kaj se bodo otroci v šoli učili slovensko, slovensko itak znajo! Kaže samo veliko nevednost ali pa hudobnost in namenoma ljudi slepi. Mi koroški Slovenci hočemo samo, kar je navada po vsem kulturnem svetu: Da se mora otrok v šoli najprej naučiti svojega materinega jezika, potem šele tujih jezikov. Kdor pa zaničuje svoj materni jezik, ni ureden svoje matere. Naši otroci naj se najprej nauče dobro slovensko brati in pisati, potem naj se šele uče nemškega jezika, o katerem nismo nikdar trdili, da nam Korošcem ni koristen. , , Zgodba o oni Kranjici pa ničesar ne dokaže. Dokler je bila na Kranjskem, nemškega jezika rabila ni. Za svoje otroke pa naj se ne boji. V koroških šolah se bodo nemškega jezika že naučili tudi če bodo šole take, kakor jih hočemo mi koroški Slovenci. Da pa se koroški o-troci v koroških utrakvističnih šolah ne nauče slovensko brati in pisati, je dognana stvar. Pa to je ravno namen teh šol ponemčevalnic, da nam otroke ponemčijo in napoje z nemškim duhom. In zato je vsak Slovenec, ki še spoštuje jezik svoje matere, za reformo (spremembo) koroške utrakvistične šole v našem smislu. Za vse enaka pravica! Pod tem naslovom jè napisal deželnega glavarja namestnik V. Schumy uvodnik v 261. štev. „Freie Stimmen", v katerem zavzema stališče napram našim zahtevam, ki jih je stavilo politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence v Celovcu deželni vladi dne 18. avgusta t. 1. Predvsem moramo od vladnega zastopnika zahtevati, da rabi, kadar govori o koroških Slovencih in zastopnikih njihove organizacije, oficijelni naslov, ki mu mora biti kot vladnemu funkcijo-narju dobro znan; kot namestniku deželnega glavarja mu ne pristoja pisati o zastopnikih jugoslovansko mislečih koroških Slovencev in je namen takega nazivanje le preveč prozoren, za vladno osebo ne ravno časten. V drugo moramo konstatirati, da ureditev vprašanja zaščite nemške manjšine v Jugoslaviji, katero spravlja g. Schumy v zvezo z našimi zahtevami, ne spada v kompetenco koroške deželne vlade ozir. njenih funkcijonarjev, marveč je to zadeva dotične manjšine same, da se pobriga za svoje pravice in v kolikor se tiče meddržavnega značaja, zvezne vlade na Dunaju. Deželnega glavarja namestnik Schumy bi moral kot vladna oseba bolje vedeti, da pri tem deželna vlada nima ničesar opraviti, marveč je opravičena edino zvezna vlada na Dunaju intervenirati pri drugih vladah inozemstva in ščititi interese pripadnikov nemške narodnosti, ravnotako, kakor tudi pokrajinska vlada v Ljubljani nima prav nobenega upliva na ureditev zaščite slovenske manjšine na Koroškem, marveč je za edino merodajna osrednja vlada kraljevine SHS. v Beogradu. Ako pa so gosp. Schumyju Nemci v Jugoslaviji res tako blizu srca in jim v resnici hoče dobro, mu priporočamo, da posreduje potom koroške deželne vlade — saj upliva in odločujoče besede mu ne manjka — pri zvezni vladi na Dunaju, da sklene v strho zaščite nemške manjšine v Jugoslaviji z beogradsko vlado sličen meddržavni sporazum, kakor sta ga sklenile Avstrija in Če-hoslovaška potom brnske pogodbe. S tem bi g. Schumy ne napravil samo veliko uslugo Nemcem v Jugoslaviji, marveč hvaležni bi mu bili tudi mi koroški Slovenci, akoravno smo prepričani, da bi ga naša zahvala prav nič ne ganila. Še večjih zaslug in večje slave pa bi si g. Schumy pridobil** ako bi besede, ki jih je napisal na čelo omenjenega članka: ,.Z a vse enaka pravic a“, postale geslo koroške deželne vlade in dal s tem lep vzgled drugim; saj mu je gotovo znan izrek: Besede mičejo, zgledi vlečejo! Torej na dan z dejanji! Z a v s e enaka pravica! m TEDENSKI PREGLED (š) Avstrija. Državna hramba je začela zasedati južni del Burgenlanda. Cet ne sprejemajo ravno z velikim navdušenjem menda zato. ker se prebivalstvo boji ogrskih tolp in dni, kakoršne je že enkrat doživelo po umiku avstrijskega vojaštva. Morda pa so tudi še drugi vzroki Ljudstvo je konservativno in se težko navduši za drugo državo. Saj to vemo iz Koroške Jugoslavija. Vladna kriza ki je grozila zadnji v;as, je poravnana. Jugoslovanske čete se v Albaniji amikajo na črto določeno od sveta posla.nkov. Komisija, ki ima na licu mesta pregledati mcir, je odpotovala v Albaniio. Vesti o poroki kralja Aleksandra niso utemeljene. Mala erterra se je nosvetovala zaradi preskrbe nekdanjega cesarja Karla. Hemobilizacija je bila dne 26. novembra popolnoma izvršena. Parlament je sprejel proračun za 1. 1922. V ostravskem premogovnem ozemelju grozi štrajk. Med Čehoelovaško in Mazursko se vrše trgovinska pogajanja medtem pa so Mažari začeli s sovražno propagando proti Čehom pri ent-ntk Č^ho lovaška nič ne bo prispevala k vzdrževanju Karla. Mažarska. Vladna kriza še vedno Baja. Povodom debate o nedotakljivosti ( muniteti) zaprtih kaHi-stičnih poslancev je prišlo v parlamentu .'o hudih razbrneni in nemirov. PovHinik Karlovih čet Ostenburg je zbežal v Svico in grozi da bo priobčil navodila ki jih je majska vlada dajala tolpam, če ga bodo zasledovali. Nemčija Nemiri v Berlinu se ponavljajo. Zaprti komunisti so začeli gladovni štrajk. Socialisti-le-vičarji pripravljajo nov nuč. V pruski zbori.ici obštruirajo. V poslance mečejo prašek za kihanje in smrdljive bombe. Med Prusijo in Bavarsko grozi resen spor, ker hočejo Bavarski vzeti nadzorstvo nad kaznilnicami, kjer so zaprti komunisti. Reparacijska komisija je zapustila Berlin z odlokom: Nemčija mora plačati. Italija. V Trstu je izbruhnil splošen štrajk. Mesto je brez luči. V pristanišču počiva vse delo. Tudi tiskarji štrajkajo. B Ml IN ONI ^ Zadela. „K. D.“ slavi v dopisu iz Sveč t gosp. župnika Šusterja kot vnetega duhov nika in človekoljuba. Res, rajni gospod Šuster je bil zvest svojemu Bogu, bil pa je tudi zvest svojemu slovenskemu rodu. Narodno odpadni-štvo je obsojal in zaničeval. ,.K. D.“ končuje: Farani! Spomnik postavite mu tak, da vsaki skuša biti mu jednak! — Podpišemo. Apaška kotlina. Malokateremu Korošcu bo znana. To je del nemškega ozemlja ob Muri na Štajerskem, ki je pripadel Jugoslaviji. Rešitev Burgenlanda in glasovanje v Oedenbur-gu je dalo Nemcem v Apaški kotlini novo u-panje na združitev z našo republiko. Začeli so klicati kot jugoslovanski državljani avstrijsko vlado in avstrijske stranke na pomoč. Utemeljujejo to z besedami: „Wir kdnnen ja nicht anders als der Stimme unseres Blutes gehor-chen“. (Mi ja ne moremo drugače kakor ubogati klic svoje krvi.) — Mi jih dobro razumemo, ker sami vemo, kaj je klic krvi in njena sila. Mi bi bili zadnji, ki bi jim ne privoščili, da pridejo v očetovo hišo, čeravno vemo, da velik del med njimi ni po rojstvu nemški. Izraziti pa moramo tudi svoje veselje nad tem, da jih jugoslovansko časopisje radi klica krvi ne zmerja z iredentisti. Za klic krvi nihče nič ne more, saj si ni vsak sam izbral svoje matere. Iredenta nastopi še le tedaj, kadar ljudstvo dejansko stremi za odcepitvijo. Primerjajte nas t Apačani in potem sodite, kje je iredenta! Bridka šala. Na shodu v Velikovcu 10. okt. je rekel govornik S. Schiestl: „Slovencem se .ne krati njihova pravica" (das Redit unserer Slovenen wird nicht verkummert). Bržkone je imel pri tem v mislih tudi bližnjo Narodno šolo v Št. Rupertu, ki mora biti že drugo leto zaprta. Pa je le res! Pred kratkim smo poročaH, da je nek poštar kmetu ponudil slovenske časopise, če mu prinese mleko. Tedaj smo dvomili, da bi se mogel uradnik tako daleč spozabiti. In vendar je res, ker nam dan na dan prihajajo pritožbe, da naročniki lista ne dobivajo. Če nam iz Grebinja pride še ena pritožba, bomo zadevo oddali poslancu Machatu. Bi radi videli, ali v svobodni republiki uradniki lahko delajo kar hočejo. Ne trdimo, da se je zgo-rajšnji slučaj zgodil v Grebinju. Ugotavljamo pa, da nam največ pritožb prihaja iz Grebinja. g) RAZNE NOVICE m 100 kron navrh. Nemški listi poročajo: Zastopnik iz Vorarloerga je pripovedoval na zborovanju trgovske zbornice na Dunaju naslednji slučaj: V Svici je vmel na stojnici za sadje tablico z napisom: „1 kila grozdja 2 franka 50. Kdor kupi, dobi 100 avstr, kron po vrhu". Posebnega navala na grozdje ni bilo, in da se prepriča o resnici, je zahteval 1 kilo grozdja. In res, ko je bilo grozdje stehtano se trgovka skloni in vzame iz košare, ki jo je imela pod prodajalno mizo, bankovec za 100 avstrijskih kron in ga da obenem z grozdjem osuplemu kupovalcu. List „Die Woche" pristavlja: Zgodba ima to slabo stran, da je resnična. Laneno olje /oper grižo jemljejo no več krajih na Gorenjskem bolniki pri griži po nasvetu dr. Edv. Globočnika iz Kranja in to po večkrat na dan malo do veliko žlico obenem narejajo dnevno klistiro s 50 grami (pol fra-kelna)gorkega lanenega olja. Bolnikovo stanje se na to znatno zboljša, bolečine in pritisek v črevih kakor tudi krvavenje odjenja, bolnik se pomiri in spanje se vrne. Proti rozkošju. V Jugoslaviji imajo povsod ženske organizacijo, kakoršna so bila naša ženska društva za časa plebiscita. Te organizacije se imenujejo „Koio srbskih, hrvatskih, slovenskih sestara (sester)'4. Na poziv „Kola" se je začelo med ženami v Srbiji gibanje proti razkošju in preveliki potrati. V Leskovcu in Po-žarevcu in drugih mestih so imele žene svoja zborovanja in skienile, da ne bodo ničesar novega kupile in se odrekle vsakemu razkošju tako dolgo, dokler stoji država v borbi za po-vzdigo vrednosti dinarja. — Tako gibanje bi bilo potrebno tudi pri nas, deloma celo med kmeti na deželi, da ne govorimo o mestih, kjer se z ostudno nesramnostjo vsiljuje razkošje tistih, ki so še le od včeraj bogataši. Potem se pa čudijo, da sovraštvo revežev postaja vedno bolj strupeno in socialna nasprostva vedno nevarnejša. Deziderij Landra. Pred kratkim je stal pred sodiščem v Parizu zločinec, kateremu zaman iščemo para v zgodovini. Izšel je iz današnje brezverske, materialistične dobe, ki ceni in spoštuje samo to, Ra, mu. c z rokami otipati. Duh, duša, odgovornost, življenje po smrti, Bo^ vse to ji je stara bajka. Kaj čuda, da izidejo iz take dobe zločinci Landrujeve vrste. Ta zver v človeški podobi je imela od 1. 1914 do 1. 1918 nič manj kakor 283 nevest. Izmed teh jih je 10 na neznan način izginilo. Sluti se, da jih je Landru zvabil v svojo vilo. tam ubil, njihova trupla razsekal in potem bržkone sežgal. Hladnokrven stoji pred sodniki in mirno odgovarja na njihova vprašanja. Zakaj tudi ne? Živel je užil, kolikor mu je moglo dati življenje. Konec pride, konec vsega. Vse eno ali prej ali slej. Boga in dušo pa itak taji. Cesa naj se torej še boji? Iz takega močvirja usta-jajo zločinci. Pri tem je najbolj žalostno in vznemirljivo, da velik del današnje družbe drvi za njimi, četudi k sreči ne doseže propalosti Landrujeve. Krava požrla pet milijonov. Gospodar Voj-dala je pripeljal ondan na trg v Krakovu voz slame, 'l isti čas, ko je odšel očka Vojdala v mesto po opravkih, je prodala njegova žena nekemu meščanu slamo, a ni vedela, da je shranil mož v nekem otepu 5 milijonov poljskih mark. In ker tudi kupec ni vedel, da je v slami cel zaklad bankovcev, je napravil iz slame re-zanico, ki jo je njegova sivka s kmetiškim zakladom vred mirno in zadovoljno spravila pod -varno streho. Pa je bilo po petmilijonskem bogastvu. Ljudsko štetje v Jugoslaviji. Letošnje ljudsko štetje izkazuje, da prebiva v Jugoslaviji 9,56.000 Jugoslovanov, 190.181 drugih Slovanov, 508.494 Nemcev, 494.163 Madžarov, 479.890 Arnavtov, 178.315 Rumunov in 9585 Italijanov. Torej je prebivalcev neslovanske narodnosti skupaj 1,854.704 ali 16%. Pod tujo oblastjo pa je ostalo 3% milijona Jugoslovanov, ali 30% vsega prebivalstva. Vsi narodi povdarjajo in zahtevajo samoodločbo. A kako potegniti meje, da bi bilo vsem vstreženo? Nič ne bo ostalo drugega kakor pa da medsebojne zadeve uredimo na podlagi stroge in vsestranske pravičnosti in strp jivosti. Ali se bomo večno kavsali in ravsali med seboj? Davek za obiskovalce borze. Borza je tista hiša na Dunaju, kjer ljudje sklepajo največje kupčije. Trgujejo z vsemi stvarmi, najbolj pa z vrednostnimi papirji, obligacijami in valutami. t. j. s tujim denarjem. Narodni zbornici je bil predložen zakon, da mora vsak obiskovalec borze plačati mesečno 100 K davka v zlatu ali 100.000 K v papirju. Nato je borza začela štraj-kati in je štrajkala skoraj cel teden. Zato vam tudi mi zadnjič nismo mogli povedati koliko je sedaj vreden naš denar. Vlada se pntisku borze ni vklonila. Narodna zbornica je sprejela zakon o davku. Štrajk nič ni pomagal. Borza je zopet odprta in vrši svoje posle kakor prej samo marsikateri špekulant si bo najbrž do’'ro prpmMil, predno bo prestopil prag templa, kjer kraljuje malik — denar. DNEVNE VESTI IN DOPiSl Osebna vest. Odvetnik dr. Boštjan Šavbah se je iz Borovelj preselil v Slov. Bistrico na Štajerskem, ker mu naša vlada ni dala kruha, kljub temu, da je kot rojen Korošec avstrijski državljan. Rojen je v tistem delu Koroške, ki je od vsega začetka že bila prisojena avstrijski republiki. Kličemo mu „srečno“ in upamo, da nas tudi v prihodnje ne bo pozabil. Zasedanje deželnega zbora. Za 9. decembra ob 3. uri popoldne je sklican deželni zbor k prvi seji. Zasedanje bo trajalo najbrž 10 dni. Bistrica v Rožu. Vsled nastale draginje so stari in onemogli ljudje v hudih skrbeh in obupno gledajo v prihodnjost. Imamo tudi take, ki so že več mesecev in več let bolni in ninujo* zanj, ker se zavedajo, da morajo vsi napeti vse svoje sile, če hočejo rešiti republiko grozečega poloma. Krivičen je zemljiški davek zato, ker je določen na podlagi katastralnega čistega dobička. Tega pa ponekod, posebno v goratih krajih sploh ni. Nasprotno ljudem bi morali dati še nagrade, da zemljo obdelujejo. Pobijali so tudi očitek, da so kmetje obogateli. Nekateri so res navidezno obogateli, ker imajo veliko papirja. Tega pa nihče ne pomisli, da je orodje in poljedelske priprave v slabem stanju in da vsled neznosne draginje ni mogoče ničesar popraviti. Kaj potem pomaga papir, če je pa posestvo v resnici izgubilo na vrednosti. Tržne cene na Dunaju. Ooveje meso kg 350—680 K, telečje meso kg 420—560 K, ovčje meso kg 350—420 K, svinjsko meso kg 780— 950 K, goveja mast kg 550—680 K, surovo maslo kg 2000—2400 K, jabolka kg 130—140 K, orehi 750 K, jajc ni na trgu, pod roko stane komad 100—110 K, kruh stane hlebček 34 K, bele štrunce 84 K, lahki konji 45.000—60.000 K, težki konji 160.000—220.000 K, konji za klanje 1 kg žive teže 140—260 K, seno metrski stot 5000—5600 K, detelja metrski stot 8500—10.000 kron, krompir kg 64—72 K, kuretina, komad 700—900 K. Cene v Jugoslaviji. Mleko 9—10 K, Jajca 9—10 K, slanina 88 K, mast 92—96 K, moka 00 19,40 K, moka 0 19 K, krompir 5 K, kava 88— 96 K, sladkor 58 K, cikorija 28—30 K, riž 32— 36 K, milo 44 K, olje 68 K, premog 79 K. Koliko je vreden naš denar? Za 1 dolar je treba dati 6588 K, za frank 442,80 K, za dinar 84,50 K, za jugoslovansko krono 21 K, za liro 262,90 K, za čehoslovaško krono 70,22 K, za švicarski frank 1238,75 K, za polsko marko 1,83 K. Naš denar je najmanj vreden. Borza 28./XI. 1 dolar 7128 K, 1 belg. frank 465,80 K, 1 n. marka 27,47 K, 1 lira 290,90 K, 1 dinar 99,50 K, 1 p. marka 1,88 K, 1 šv. frank 1353,75 K, 1 čsl. krona 79,47 K. Izkaz darov za Pogorelce na Blatu. Krai-ger Filip, Lancava, 500 K; nabrani darovi v Kotmarivasi 4474 K; Falle N., Lipa nad Vrbo, 1000 K; Hran. in posojilnica v Celovcu 1000 K; nabrani prispevki v Zahomcu 2320 K; Mlinar Anton, M. Sobota, 17.153 K; Švanar Anton^ Gorje, Zilska Bistrica, 200 K; Jernej Blaž v Mlinčah, 1000 K ffl SMEŠNICE H V trgovini Rada bi izbrala nekaj teb mičnih vratnikov. Mislim, da so najnovejše mode? — Trgovec; Oprostite gospa, to niso vratniki, to so senčniki (širmi) za svetilke. • Slikarski učitelj vstopi v učilnico, kjer je bilo kajenje strogo prepovedano. Pa vidi slikarskega učenca z ravno nabasano pipo v roki. Učitelj: Kakšen čuden čopič (penzel) imate tukaj? Kaj hočete s tem napraviti? — Učenec: Oblake hočem s tem napraviti. * General je dobil visoko odlikovanje. Nekdo je vprašal, s čim si ga je zaslužil. — Ali ne veste, mu je drugi odgovoril, da je hrabri vojščak v desetih bitkah izgubil glavo za domovino? Pri ljudskem zborovanju v Parizu je vprašal govornik patetično: Zakaj se ne zganejo veliki možje Francije? Zakaj ostanejo hladni in neobčutljivi ob veliki stiski naše dežele? — Zato, ker so v bron vliti, je zavpil zasmebljiv glas izmed množice. • Japonsko. Mlad Japonec, ki je bil prvič v Evropi In sicer v Berlinu, je rekel svojemu vodniku: Človek bi mislil, da so vsi Nemci doktorji. — Kako to? — Ker ne morejo eden drugega srečati, ne da bi si medsebojno ne potipali rok in se vprašali: Kako Vam gre? Listnica uredništva. Rožan št. 100. Prav tako! Smo zelo hvaležni. Tudi drugi lahko tako naredijo. Kolikor smo izvedeli od družbe ne dobite samo koledarja, ampak tudi vse druee knjige. Zato n.tiče nismo priobčili. Bog živi! — J. Primožič, Ljubljana. Denar sprejeli.j IIDOVA KNIHTISKARNA Llisiiiiiininiiiii SE PRIPOROČA ZA HITRO. OKUSNO IN CENO IZDELAVO VSAKOVRSTNIH DRUŠTVENIH, TRGOVINSKIH IN DRUGIH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I.T.D. UfIEN V., MARGARETENPLATZ 7 ladajatclj : Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žiokovsky J«sip. — Tisk« Lido v« tiskarna (kam. drulba), Wien, V., Margaretenpiats 7.