i 11297
Celje - skladišče
D-Per
545/1982
H
I
1119820632,JfiN
COBISS ©
Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 1Q	Roaaška Slatina_____________Januar 1982
r
dr. France Prešeren
Zi've naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak	\
prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
Osmega tebruarja bo preteklo stotriintrideset let, odkar je umrl naj večji slovenski pesnik in človek, ki tvori s svojim delom zgodovinski mejnik v razvoju slovenskega ljudstva iz ljudstva neomikanih tlačanov v narod, sposoben kulturnega tekmovanja z vsemi ostalimi narodi v Evropi. Zato je 8. februar tudi slovenski kulturni praznik.
r
Preberite!
Zahtevni, a vendarle uresničljivi cilji
V soboto družabno srečanje steklarjev _____________3
Besede spreminjati v dejanja!________________3
Proizvodnja, izvoz, osebni dohodki ■ ■.____________5
Remont kislinske polirnice	6
Velika obveznost tozda Dekor	7
Naša prodajalna v Rogaški	8
Bodimo ljudje! ____________9
Vtisi iz Kassla	10
V decembru 1362 delavcev 11
Veliko načrtov in želja!__11
Uspešno delovanje folklore	12
Šolanje otrok v Rogaški	13
Lani uspešno, letos bogato in razvejano ______________
O ta tiskarski škrat!	14
Po poteh Pohorskega bataljona_____________ ^
Nagradna križanka št. 91	16
Po sprejetju gospodarskega načrta steklarne za letos...
Zahtevni,
a vendar uresničljivi cilji
Čeprav še nimamo narejenega zaključnega računa steklarne za leto 1981, saj bo narejen proti koncu februarja, upravičeno pričakujemo dobre poslovne in gospodarske rezultate. Napovedujejo jih podatki o obračunu za lansko obdobje januar-november.
O lanskoletnih poslovnih in gospodarskih rezultatih bomo dobili izčrpne analize in o njih razpravljali na zborih delovnih ljudi ter pri tem ugotavljali poleg naše lanskoletne uspešnosti tudi pomanjkljivosti... In četudi je poslovno leto 1981 že za nami, pa zato lanskih slabosti ne moremo več popraviti, nam spoznanja, kaj vse je bilo narobe in zakaj, lahko vendarle zelo pomagajo pri našem letošnjem delu!
Zakaj toliko besed o nuji, da odpravimo pomanjkljivosti, boste ugotovili, ko boste prebrali naš gospodarski načrt za letos in tele vrstice!
Okvirni gospodarski načrt je sprejet...
Okvirni gospodarski načrt naše organizacije združenega dela za letos je centralni delavski svet že sprejel. Je zelo zahteven, tako da bo treba za uresničitev njegovih ciljev marsikaj narediti in tudi marsikaj popraviti.
Za lansko leto ocenjujemo, da bo naš celotni prihodek presegel 570 milijonov dinarjev, čeprav smo ga načrtovali le 530 milijonov. Za 40 milijonov večji celotni prihodek bi pomenil prekoračitev plana za 8%.
V gospodarskem načrtu za letos pa načrtujemo 730 milijonov dinarjev celotnega prihodka ali za 28% več od ocenjenega za lansko leto.
Z boljše razumetje zahtevnosti letoš-
njega gospodarskega načrta poglejmo v tabeli 1 njegove najznačilnejše kazalce, primerjane z ocenjenimi dosežki za leto 1981!
Iz tabele 1 je razvidno, da smo sprejeli visoke proizvodne in finančne obveznosti, vendar so naše možnosti realne ali stvarne. Seveda le pod pogojem, da bomo vsi skupaj vse leto vlagali vse možne napore.
Nižja rast cen
Pogoji za gospodarjenje bodo letos drugačni, kot so bili lani. Kar se tiče domačega trga, bo pomembna predvsem sprememba v oblikovanju cen za naše proizvode. V letu 1981 smo jih dvakrat popravili in sicer 1. januarja za 19% in 1. julija za 25%. Drugače pa je letos, saj smo novo leto začeli z lanskimi cenami, ker so sedaj - do konca januarja - vse cene »zamrznjene«. Pozneje, po izteku januarja, bo namreč nujno soglasje pristojnih republiških organov!
Tabela 1: Najznačilnejši primerjalni kazalci o gospodarskem načrtu steklarne »Boris Kidrič-za leto 1982 in ocena finančnih dosežkov v letu 1981 (v dinarjih in ZDA dolarjih!)
Primerjalni kazalci	Načrt za leto 1982	Ocena za leto 1981 -	Indeksi Načrt ’82 Ocena ’81
Celotni prihodek	730,000.000	570,000.000	128,1
Porabljena sredstva	231,995.000	165,468.000	140,2
Amortizacija	20,005.000	12,810.000	156,1
Dohodek	478,000.000	391,722.000	122,0
Cisti dohodek	397,820.000	326,533.000	121,8
Bruto osebni dohodki	255,275.000	204,221.000	125,0
Akumulacija	119,525.000	104,569.000	114,3
Izvoz v ZDA dolarjih	8,000.000	7,515.000	106,5
Izvoz v dinarjih	370,000.000	301,533.000	123,1
- Za skupino industrija nekovin, v katero spadamo tudi steklarji, so letos povečanja cen predvidena med 9 in 20 odstotki. Za steklo je, tako, predvideno povečanje cen za 15%, vendar velja to za vse leto. To pa pomeni, da je predvideno povečanje cen za 15% tudi v dveh obdobjih. In pomeni, da prvega povečanja cen praktično ne moremo pričakovati pred začetkom marca... In čim pozneje dobimo za nove cene soglasje, toliko dlje bomo prodajali po lanskih cenah.
Tudi na zunanjih tržiščih smo glede novih cen pod lanskim povečanjem... Lani smo inozemske cene povečali za 10%, medtem ko naj bi letos inozemske cene povečali le za 5,25%, a bomo vseeno imeli pri izvozu bistveno pozitivno razliko v različnem tečaju ZDA dolarja in nemške marke. Januarja lani je bil, na primer, devizni tečaj nemške marke 15,12 dinarja, letos v januarju je bil že 18,62 ali za 23,15% večji. Še boljša pa je tečajna razlika pri ZDA dolarju, katerega tečaj je bil lani v januarju 29,40 dinarja, letos pa je že kar 42,07#dinarja ah za 43% večji...!
Te spremembe deviznih tečajev kažejo na dejstvo, da smo dejansko začeli voditi bolj realno politiko tečaja dinarja.
Načrtujemo povečan izvoz v dinarski vrednosti za nekaj več kot 23% od ocenjenega za leto 1981, medtem ko pričakujemo v dolarski vrednosti izvoz za 6,5% večji od ocenjenega za lansko leto... In tak, seveda načrtovan izvoz predstavlja 56% celotne načrtovane proizvodnje steklarne v letošnjem letu!
Iz vsega povedanega o cenah je očitno, da povečanje cen nikakor ne more zagotoviti načrtovanega celotnega prihodka, ki naj bi se letos povečal v primerjavi z ocenjenim za lansko leto za 28%.
Večja proizvodnja brušenega svinčenega stekla
Že v uvodu sem omenil, da bo letos gospodarjenje napornejše in da bo res treba vložiti veliko naporov...
Za dosego načrtovanega celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, kakor
Vse sodelavke in vsi sodelavci iskreno vabljeni!
V soboto družabno srečanje steklarjev
Pred zaključkom redakcije te izdaje časopisa smo prejeli sporočilo konference sindikata steklarne »Boris Kidrič«, ki se - telegrafsko napisano - glasi:
Vse sodelavke in vsi sodelavci steklarne »Boris Kidrič« ste iskreno vabljeni na
družabno srečanje
vseh članov kolektiva steklarne,
ki bo v soboto, 30. januarja,ob 17 uri
v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini.
Družabno srečanje bo združeno s krajšim kulturnim “sporedom. Najbrž ne bo med bralci iz steklarne nikogar, ki se vabilu na takšno prireditev ne bi odzval!?
so prikazani v tabeli 1, 'pričakujemo, da se bo vsa kosovna proizvodnja letos povečala za 4,2%.
Pri tem naj bi ostala proizvodnja kri-stalina na približno lanski ravni, močno pa naj bi se povečala proizvodnja brušenega kristalnega stekla in sicer kar na 1,720.000 kosov ali za 24,2%.
V tej količini, seveda, že tudi upoštevamo proizvodnjo 300.000 kosov naših novih tozdov v Vrgorcu in Kardeljevem. Hkrati bo povečal proizvodnjo tudi tozd Dekor v Kozjem, kajti dvanajst novih strojev za brušenje bo pričelo obratovati že v februarju, nadaljnjih osem brusilnih strojev pa bo pričelo obratovati do konca letošnjega leta.
Pri načrtovanju našega izvoza v skupni vrednosti 8 milijonov ZDA dolarjev moram opozoriti na sestavek Franca Jankoviča v časopisu »Steklar«, v katerem je analiziral prodajo na inozemskem trgu... Zavedati se moramo, da postaja to tržišče iz dneva v dan bolj zahtevno in da bo sedaj treba upoštevati predloge in priporočila tujih kupcev še bolj, kot smo jih upoštevali doslej. Zato svetujem, da v lanskoletni decembrski izdaji »Steklarja« preberete na 5. strani Jankovičev sestavek » ... Še bo,lj izboljšati kakovost izdelkov!«
Načrtovan celotni prihodek, če pri tem ne bomo prekoračiti načrtovanih stroškov ali porabljenih sredstev, nam bo omogočil ustvariti za 22% večji dohodek od ocenjenega za lansko leto. Taka načrtovana rast dohodka pa nam omogoča, ob upoštevanju republiške resolucije o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, povečanje sredstev za osebne dohodke za približno 25 odstotkov. Ta resolucija, namreč, predvideva hitrejšo rast osebnih dohodkov za delavce tistih organizacij združenega dela, ki izvažajo na kon-
vertibilna območja, ker je zanje njihova dovoljena rast odvisna od deleža izvoza v celotnem prihodku...
Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca je bil v naši steklarni lansko leto približno 10.450 dinarjev, z načrtovanim povečanjem dohodka letos pa naj bi bil povprečni mesečni neto osebni dohodek približno 12.700 dinarjev.
Uspešno poslovanje in dobro gospodarjenje nam je v lanskem letu v precejšnji meri omogočilo tudi redno oskrbovanje z reprodukcijskim materialom, predvsem z uvoznim, in redno oskrbo z električno energijo ter s kurilnim oljem. Zato praktično nismo imeti izpadov v proizvodnji. Nemoteno smo
lahko uvažati pač zato, ker smo izpolnjevati izvozne zadolžitve...
Prav to, tu na koncu poudarjeno pa bo tudi v letošnjem letu naša glavna skrb, kajti le izpolnjevanje izvoznih zadolžitev nam bo tudi letos omogočilo redno oskrbovanje z reprodukcijskimi materiali, z električno energijo in s kurilnim oljem ter s tem tudi načrtovani dohodek ter tako tudi načrtovana sredstva za osebne dohodke.
Naše letošnje proizvodne naloge so torej zahtevne. Vendar jih z dobrim delom lahko uresničimo. Seveda pa se bomo morati pri tem obnašati še bolj varčno, gospodarno in predvsem bolj odgovorno!
VOJO DJINOVSKI, dipl. inž.
Pred vami je akcijski program osnovne organizacije ZK delovne skupnosti
Besede spreminjati v dejanja!
Izhodišča za akcijski program osnovne organizacije ZK delovne skupnosti skupnih služb steklarne »Boris Kidrič« so bili referat sekretarke Biserke Farkaš na programsko-volilni konferenci ter nekateri napotki celodnevnega sestanka sekretarjev vseh osnovnih organizacij zveze komunistov. Upoštevane pa so bile tudi značilnosti delovne skupnosti skupnih služb in naše organizacije združenega dela v celoti. Osnutek programa je najprej obravnaval sekretariat osnovne organizacije, sprejet pa je bil na njenem sestanku 24. decembra lani. Objavljamo ga v celot’ za lažje spremljanje, uresničevanje in preverjanje sprejetih nalog. Te so predstavljene v ustreznih podnaslovih!
3______________________________________________________________
Odpraviti izostajanje s sestankov!
Ugotovili smo stalno izostajanje nekaterih članov zveze komunistov s sestankov osnovne organizacije ZK. Slišati je bilo tudi kritiko v zvezi s tem, sprejeli pa smo sklep, da so sestanki osnovne organizacije obveza. Vsak član Zk jih mora sprejeti kot obliko za informiranje, za dogovarjanje in usklajevanje stališč in kot mesto za priprav-
ljanje vseh pomembnejših akcij v delovni skupnosti skupnih služb, v steklarni, v krajevni skupnosti, v občini in v celotni naši družbeni skupnosti. So pa tudi oblika za izobraževanje in dogovarjanje o akcijah, ki so povezane z delegatsko aktivnostjo na vseh področjih.
Najbolj pasivne ali nedelavne člane zveze komunistov bomo povabili v januarju na resen pogovor o njihovi nadaljnji dejavnosti v zvezi komunistov. Pogovor bo vodil sekretar osnovne organizacije v prisotnosti najmanj dveh članov njenega sekretariata. V primeru nadaljnje pasivnosti takih članov bomo z njimi postopali skladno z določili statuta ZKJ.
Uvedli bomo tudi način opravičevanja za izostajanje s sestankov in natančno evidenco o prisotnosti na njih...
Naloga je stalna, njeni nosilci pa so vsi člani osnovne organizacije zveze komunistov.
Nagrajevanje po vloženem delu
Ugotovili smo, da so v preteklosti komunisti dajali premalo pobud za razreševanje problemov na področju nagrajevanja po delu. Imamo ustrezne predloge pravilnikov za to področje, ki jih bo sicer treba še dodelati in po javni razpravi v steklarni tudi sprejeti.
Rok za pripravo dopolnjenega gradiva je dva meseca. Sledi naj v marcu najprej obrazložitev na sestanku naše osnovne organizacije, zatem pa naj gredo pravilniki v javno razpravo in v sprejetje na zbore delovnih ljudi.
Za nosilce te naloge so določeni člani sekretariata: Franc Jankovič, Alojz Juhart, Jože Pelko in Jože Žnidarec.
Delovanje delegatskega sistema
Ugotovitev, da delegatski sistem slabo deluje, ni značilna le za naše delovno okolje, temveč je širših izmer. Vzroki za to so poznani! Naše delovanje moramo usmeriti v bližnje volitve novih delegatov v organe samoupravljanja in v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti. Njihovo evidentiranje je končano, pregled kandidatov, ki jih je objavil tudi časopis »Steklar«, pa kaže na ustrezno prisotnost komunistov v vseh predlaganih delegacijah.
Sklenili smo, naj vodstva delegacij odgovorno prevzamejo po bližnjih volitvah komunisti. Na sestankih osnovne organizacije so komunisti - delegati obvezni poročati o delu in problemih delegacij najmanj vsake tri mesece, po potrebi pa morajo to narediti pogosteje. Se posebej odgovoren odnos smo
sklenili zahtevati od delegatov v sindikatu in v zvezi socialistične mladine ter v organih samoupravljanja. Udeležba delegatov, ki so člani zveze komunistov, je na sejah delegacij obvezna.
Ta naloga je stalna, njeni nosilci pa so vsi komunisti v delovni skupnosti skupnih služb.
Idejno-politično izobraževanje
Osnovna organizacija ZK se bo vključevala v občinske programe idej-no-političnega izobraževanja komunistov. Nosilci koordinacije naj bodo vodje IO v vsaki osnovni organizaciji ZK. Komunisti naj izkoriščajo za svoje izobraževanje tudi sredstva javnega obveščanja. Nujno je tudi bolj poglobljeno delo v steklarni, ki tudi predstavlja način izobraževanja ter boljšega poznavanja okolja, v katerem delamo...
Naloga je stalna!
Kadrovanje
V	naslednjem mandathem obdobju bomo kadrovanju za vsakršna dela in opravila ter kadrovanju za družbene in politične funkcije namenjali vso možno skrb; tako na ravni steklarne, kakor tudi v vrstah komunistov! Ocenili smo, da v delovni skupnosti sedaj kadrovanje uspeva in da je ustrezno vodeno, zato si moramo le prizadevati, da bo tako tudi v naslednjih letih.
Nujno bo tudi oditi ustrezno štipendijsko politiko, da bomo zadostili vsem novim zahtevam po kadrih in zlasti glede na naš srednjeročni razvojni načrt, ki predvideva uvedbo najsodobnejše steklarske tehnologije ter izredno veliko povečanje zmogljivosti.
V	temeljnih organizacijah moramo poskrbeti za smotrno zaposlenost vseh
delavcev. Zaradi tega bo treba omogočati prerazporejanje delavcev iz tozd v tozd in to na taka dela, da bodo kar najbolj koristno zaposleni.
Naloga je stalna, njena nosilka pa je kadrovska služba delovne skupnosti skupnih služb.
Dohodkovni odnosi
Dosedanje napore za urejanje te problematike smo ugodno ocenili. Naša stalna naloga je dograjevanje dohodkovnih odnosov. Stremeti moramo za tem, da bodo le-ti odraz dejanskega stanja in naših hotenj. Zato smo za urejanje tega vprašanja odgovorni vsi, še zlasti pa so odgovorni vodilni delavci!
Informiranje za odločanje in poročanje o našem delu v časopisu Steklar
Ugotovitev, da smo komunisti do sedaj delali preveč zaprti vase in da se o našem delu ni veliko slišalo, moramo preseči! Zato smo sklenili, da so člani sekretariata osnovne organizacije ZK in njen sekretar dolžni o njenem delu poročati v časopisu »Steklar« enkrat mesečno ali po potrebi. Ta naloga je zato stalna.
O informiranju za samoupravno odločanje je bila izrečena pozitivna kritika. Materiah so kvalitetni in pravočasni, sodelovanje vodilnih delavcev je zagotovljeno. Naša naloga na tem področju pa je, da še izboljšamo kakovost samoupravnih informacij...
Za pomembnejše odločitve se mora osnovna organizacija ZK sestati na skupnih sestankih in to še pred skupnim sestankom vseh družbenopolitičnih organizacij, da bi tako mogli izobli-
Je takšen transport.po dvorišču kriv prevelikega loma? - foto Z. Novak
kovati poenotena stališča, ki bi jih pozneje morali zagovarjati vsi komunisti na razširjenih sejah.
Nosilci te stalne naloge so Franc Vehovar in člani sekretariata skupaj z vsemi komunisti.
Pridobivanje novih članov
To mora biti naša stalna skrb, zato moramo ponovno uvesti že nekoliko pozabljen način dela. Sekretariat naj letos evidentira nove kandidate za sprejem v zvezo komunistov!
Za nove člane ZK moramo v zadnji tretjini leta organizirati seminar, člane občinskega komiteja ZKS pa moramo aktivirati, da bodo ustrezno razložili mladim vlogo zveze komunistov in njene naloge. Predvsem pa moramo spodbuditi novosprejete člane za ustvarjalno delovanje v zvezi komunistov.
Usklajevanje dela osnovnih organizacij ZK
Ocena o učinkovitosti koordinacijskega dela med osnovnimi organizaci-
jami ZK za preteklo mandatno obdobje je negativna, zato se mora to takoj spremeniti. Koordinacija ali usklajevanje dela osnovnih organizacij ZK mora biti učinkovito, za terminiranje njihovega dela pa jg odgovoren Franc Vehovar.
Skupni sestanki sekretariatov naj zaradi izenačevanja stališč do vseh problemov postanejo stalna praksa v metodah dela zveze komunistov v steklarni. Za boljšo informiranost pa je treba zagotavljati zapiske s seminarjev za sekretarje osnovnih organizacij na občinski ravni.
Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita
Ugotovili smo, da imamo vse obrambne načrte izdelane in da je to področje dobro urejeno. Zaradi tega smo prejeli tudi priznanje v občinskem merilu.
Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita morata biti naša stalna skrb, nosilci nalog na tem področju pa so individualni poslovodni delavci.
Planiranje
Kakovost samoupravnega planiranja je v steklarni na zavidljivi ravni, saj predstavlja planiranje osnovo za spremljanje in ocenjevanje vsega dogajanja v njej. Tromesečno obravnavamo rezultate poslovanja, sicer pa mesečno primerjamo dosežene rezultate z načrtovanimi. Zato moramo vztrajati, da tako tudi ostane!
Naloga je stalna, njeni nosilci pa so plansko-analitična služba in vodilni delavci.
Spremljanje in uresničevanje politike zveze komunistov
Naša naloga je tudi dejavno spremljati ter uresničevati politiko ZKJ in ZKS, politiko občinske konference ZKS in naš akcijski program! To se kaže v našem opredeljevanju do vseh problemov v okolju, v katerem delamo in živimo, še posebej pa z našim odnosom do dela in sredstev, s katerimi upravljamo!
Kratke zanimivosti
Proizvodnja,
izvoz, osebni dohodki...
Objavljamo nekaj kratkih zanimivosti o naši proizvodnji v decembru, o izvozu, o osebnih dohodkih in o življenjskih stroških...
V lanskem decembru je vrednost na- narjev, s čemer smo proizvodni plan za še proizvodnje dosegla 51,681.958 di- ta mesec presegli za 23,8%.
Zlaganje spoliranih kozarcev v nosilnico - fozo Z. Novak
V	letu 1981 je celotna naša proizvodnja dosegla vrednost 480,832.000 dinarjev in je bila za 55% večja, kot je bila v letu 1980 ter za 9,3% večja od načrtovane za leto 1981.
V	letu 1981 smo naredili 5,276.639 kosov, od tega 1,388.412 kosov svinčenega brušenega stekla, 172.454 kosov svinčenega gladkega stekla in 3,715.773 kosov gladkega stekla.
Izvozni plan smo izpolnili
V	lanskem decembru smo izvozili za 601.500 ZDA dolarjev izdelkov in tako v vsem preteklem letu uspeli izvoziti za 7,530.000 ZDA dolarjev izdelkov. S tem smo izvozni plan za to leto presegli za 0,2 odstotka.
Povprečni mesečni neto osebni dohodek v steklarni skoraj enak kot v slovenskem gospodarstvu
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je bil povprečni mesečni komula-tivni neto osebni dohodek zaposlenega v gospodarstvu naše republike za
lansko obdobje januar-november 10.984 dinarjev ali za 30,8% večji, kot je bil v enakem obdobju leta 1980. V novembru lani pa je dosegel povprečni mesečni neto osebni dohodek v slovenskem gospodarstvu 12.196 dinarjev.
Po podatkih naših skupnih služb je bil v lanskem obdobju januar-november povprečni mesečni neto osebni dohodek zaposlenega v steklarni 10.436 dinarjev ali za 38,5% večji, kot je bil v enakem obdobju leta 1980... To je vsekakor spodbudno, saj so tako naši osebni dohodki, gledani v povprečjih, zaostajali po izplačilu za november za osebnimi dohodki delavcev v slovenskem gospodarstvu-le za 548 dinarjev ali za 4,98%, medtem ko so še v začet-
ku leta 1980 zaostajali za njimi kar za 24%!
Življenjski stroški v letu 1981 za 42,6% večji kot leto prej
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so se življenjski stroški v letu 1981, primerjani z življenjskimi stroški v letu 1980, povečali za 42,6%. Pri tem so predstavljali po udeležbi izdatkov stroški za hrano štiričlanske delavske družine v naši republiki 38,5%, za obleko in obutev 12,7%, za stanovanje 7,4%, za kurjavo in razsvetljavo 6,0%, za tobak in pijače 4,6%, za stanovanjsko opremo 6,5%, za higieno 4,0%, za kulturo, oddih in razvedrilo in za promet 12,8% 7,5% .
V lanskem letu so se cene prehrane
povečale za 49,4%, za tobak in pijače za 40,6%, za obleko in obutev za 38,2%, za stanovanja za 26,7%, za kurjavo in razsvetljavo za 40,5%, za stanovanjsko opremo za 48,5%, za higienske potrebščine ža 33,4%, za kulturo, oddih in razvedrilo za 35,7% in za promet s storitvami za 41,7%.
Zaradi vsega povedanega je tudi razumljivo, da so bili realni ali stvarni osebni dohodki v SR Sloveniji lansko leto za 9,7% nižji, kot so bili v letu 1980!
Pa še ena vesela zanimivost!
Medtem ko boste prebirali tele vrstice, bodo že končana montažna dela v zvezi z novo opremo v naši kislinski polirnivi v tozdu Dekor v Kozjem. En del novih brusnih vreten že obratuje!
Konec novembra opravljen...
Remont kislinske polirnice
Obrat kislinske polirnice je predstavljal do razšrltve svojih zmogljivosti ozko grlo v proizvodnji steklenih izdelkov. Gradnja kislinske polirnice in zamenjava stroja za avtomatično poliranje s strojem podvojenih zmogljivosti v obratu kislinske polirnice v Rogaški Slatini je sestavni del prizadevanj za večanje proizvodnje... Vzporedno s povečanjem zmogljivosti kislinskega poliranja smo načrtovali in priklapljali dodatne zmogljivosti za nevtraliziranje kislinskih hlapov in odpadne kisline.
Brez prekinitve proizvodnega procesa...
Delo smo opravili ob.nadzorstvu dobavitelja opreme, to je inozemske tvrdke »ACHTAL« iz Zvezne republike Nemčije, in naše investicijske sku-
pine. Zahtevnejša dela smo opravili sami v prostih sobotah in državnih praznikih, ko steklarna ni obratovala. Tako praktično ni bilo prekinitev proizvodnega procesa.
V prvi fazi remonta so delavci podjetja »Ingrad« postavili zidarski oder,
porušili zunanji zid in odstranili dotrajano asfaltno prevleko v prostoru za nevtraliziranje hlapov. Potem so naši delavci odstranili in izvlekli vse naprave iz tega prostora, jih pregledali in popravili. Sledilo je dvigovanje dimnika in njegovo sidrenje v opornih zidovih. Tako je bil prostor popolnoma prazen, zato smo na tla lahko položili zaščitno svinčevo pločevino in namestili odtoke. To delo je potekalo ob pomoči izprašanega in posebej usposobljenega varilca Franca Vrečarja.
Sočasno je v sosednjem prostoru kislinske polirnice skupina elektrikarjev snemala staro električno napeljavo za
Skupina delavcev, ki so poleti opravili redni remont naše kislinske polirnice - foto T. Tomič
razsvetljavo in jo nadomeščala z novo. Nameščen je bil tudi nov cevni sistem za odsesovanje kislinskih hlapov iz tega prostora.
V prostor za nevtraliziranje smo potem namestili vso odnešeno opremo, ki smo jo pregledali in zavarili na mestih, kjer je iztekala tekočina. Izdelali smo tudi novo konstrukcijo za odseso-valni ventilator in dnevne rezervoarje kisline. Naredili smo tudi nov kovinski podstavek za dimnik in postavili nov stolp za izpiranje hlapov s črpalkami. Zamenjali smo še ventilator in ga priklopili na novo električno napeljavo ter vse naprave povezali med seboj.
Nanovo postavljen ventilator je imel sprva premočan vlek, pa je povzročal preobremenitev pogonskega motorja. Dobro, da nam je dobavitelj opreme to reklamacijo priznal!
Med poskusnim obratovanjem smo ugotovili, da bo treba dograditi posamezne elemente, če naj bi sistem za nevtraliziranje deloval še boljše. To so potrdile tudi ekološke meritve.
Vse dopolnitve nevtralizacijskega sistema smo opravili med prazničnimi dnevi konec novembra, pri čemer je
bilo težišče dela v spodnjih prostorih nevtralizacije.
Odstranili smo stare bazene za nevtralizacijo in mešalnike, odklopili smo avtomatiko, odstranili celotno električno in cevno napeljavo. V zgornji prostor smo namestili dodatni stolp za izpiranje hlapov in ventilator z močnejšim motorjem. V spodnjem prostoru smo potem postavili kovinski oder in namestili nanj nov nevtralizadijski bazen, s tremi prekati in mešalniki. Postavili smo tudi nove bazene za odpadno kislino, čisto vodo in pretočnega za dodatno nevtralizacijo. Mešalnik za apno smo obnovili in namestili drugam. Piklopili smo tudi črpalke za apneno mleko in kislino, prestavili vodovod ter povezali ves sistem. Priklopili smo tudi nov sistem za avtomatični nadzor z novo električno napeljavo.
Obnovljen nevtralizacijskl sistem
Sistem za nevtraliziranje kisline se bistveno razlikuje od prejšnjega, ker deluje ne pretočnem principu. Prve izkušnje kažejo, da se sedaj apneno mleko kot baza in nevtralizator temeljiteje
meša z odpadno kislino in to do končne izrabe v nevtralizacij skem postopku. Tudi usedlina kot proizvod te nevtralizacije je sedaj bolj čvrsta, čeprav je tudi res, da nam to povzroča nekaj dodatnih težav pri odvažanju nevtralizacijskega ostanka.
Dokončno sodbo o uspešnosti rekonstrukcije ali obnove v kislinski nevtralizaciji bo mogoče dati po končanem poskusnem obratovanju. V sistem bomo morali vgraditi še dodatno odvajanje nevtralizacijskih hlapov in okrepiti stene nevtralizacijskega bazena. To so sicer dela, ki niso bila predvidena v projektu, so na neobhodna.
Sistem za nevtraliziranje omogoča tudi dograjevanje posameznih sestavin, kot so: silos za apno z dozirno napravo, stiskalnice za dehidriranje ali odvajanje vode iz odpadnih proizvodov nevtralizacije itn.
Sistem je novost, ki zahteva vestno delo vseh delavcev, ki delajo v kislinski nevtralizaciji, in vseh delavcev, ki ga vzdržujejo in ki njegovo delovanje nadzirajo, kajti samo na tak način si lahko zagotovimo čistejše delovno in življenjsko okolje!
PETER RASPOTNIK
Zgraditev novih proizvodnih kapacitet v Kozjem pomeni...
Velika obveznost tozda Dekor
Prijetno je, če lahko ocenimo, da smo bili v iztekajočem se letu uspešni, da smo naredili več kosov kot leto prej, da smo dosegli napredek v kakovosti proizvodnje, da smo pripomogli k splošnim družbenim prizadevanjem za večji izvoz in da smo hkrati v istem letu skoraj že dokončali investicijo ali naložbo v gradnjo novih proizvodnih prostorov, ki pomenijo razširitev proizvodnih zmogljivosti v Kozjem skoraj za 100 odstotkov.
No, prav ta zadnja ugotovitev - povečanje proizvodnih kapacitet za 100 odstotkov - pomeni za nas v Kozjem novo in veliko odgovornost ter nove naloge. Prostorska možnost za povečanje števila delovnih mest za 80 brusilcev mora pomeniti temu primemo večjo proizvodnjo, ki jo bomo omogočili z novimi kadri, sposobni bmšenja. Iz prakse vemo, da stihijsko zaposlovanje, to je zaposlovanje vsevprek, ne daje zaželenih učinkov in da je odgovorna naloga delavcev v Kozjem in sploh naše steklarne izobraževanje bodočih brusilcev za nova delovna mesta v Kozjem.
V tozdu Dekor smo izdelali akcijski načrt, po katerem bi morali do leta 1985 zggotoviti stoodstotno zasedbo njegovih novih proizvodnih kapacitet. Tako računamo, da bomo imeli -letošnje leto skupaj 132 brusilcev, v le-
tu 1983 143 brusilcev, leta 1984 163 brusilcev in leta 1985 182 brusilcev. Število zaposlenih se bo povečevalo skladno z novim, povečanim obsegom proizvodnje, tako da pričakujemo v letu 1982 skupaj zaposlenih 160 delavcev, v letu 1983 180 delavcev, v letu 1984 210 delavcev in v letu 1985 240 delavcev.
V skladu s prizadevanji, da bi ure-
ličili začrtan plan zaposlovanja zadosti kvalitetno, bo naravnana tudi naša štipendijska politika. Zanimanje za steklobrusilski poklic se je pri nas povečalo, tako da imamo v šolskem letu 1981-1982 v Steklarski šoli, ki ima svoj izločen oddelek v Kozjem, 18 učencev. In tudi v naslednjih letih se bomo v glavnem opirali na usmerjanje v srednji in v skrajšani program usmerjenega srednjega izobraževanja. Da bi pa
nekoliko pospešili zaposlovanje zaradi potrebe po zasedbi razpoložljivih delovnih mest z novimi proizvodnimi zmogljivostmi, smo že ponudili ugodnosti za prekvalifikacijo iz poklicev, ki jih je preveč, tistim delavcem, ki se vsak dan vozijo iz Kozjega in njegove bližine v oddaljene kraje na delo. Iz prakse, namreč, vemo, da takšni kadri hitreje napredujejo pri delu, hkrati pa bi takšna preusmeritev tudi v družbenem in gospodarskem smislu veliko pomenila. Le v manjši meri se bomo oprli tudi na klasično priučevanje za ožje profile.
Naloga, ki je pred nami, torej ni majhna. Nova investicija mora dajati, čim bo dokončana, dohodek. To je jasno vsem, zato prevzema del tega bremena tudi sedanji stotridesetčlanski kolektiv našega tozda Dekor, ker lahko samo z dobrim in kakovostnim delom ter z umnim gospodarjenjem ter tudi z dobrimi odnosi v kolektivu prispevamo k hitrejšemu vključevanju novih delavcev, ki bodo dobili delo v časih, v katerih je investicijska dejavnost v naši družbi zelo omejena.
JOŽE BOŽIČEK
Predstavljamo vam:
Naša prodajalna v Rogaški
Gotovo ni med vami nikogar, ki ne ve za našo prodajalno stekla v Rogaški Slatini. Bore malo pa vemo o delu naših sodelavk v njej, o njihovih uspehih, o tem, kakšni kupci jo obiskujejo in kaj o prodaji ugotavljajo in v zvezi z njo predlagajo naše prodajalke... Ker je to edina reprezentančna trgovina »steklarne«, ki prodaja izključno naše izdelke, so lahko določene ugotovitve in izsledki sodelavk v njej zanimivi ter hkrati tudi zelo koristno napotilo za njeno bodoče poslovanje. Zato smo jim zastavili nekaj vprašanj, na katera so odgovarjala hkrati, vse skupaj. Odgovarjale so vodja prodajalne Sonja Kogovšek in prodajalke Borna Markovinovič, Štefanija Ivič in Majda Vertovšek.
Povejte nam nekaj podatkov o prodajalni!
Sedaj že trinajsto leto delamo v teh naših prostorih pri »Pošti«. Prej smo imeli prodajalno v sedanjih prostorih Ljubljanske banke. Trgovina je v sezoni, ki traja devet mesecev, odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure, v zimskih mesecih pa je odprta od 7. do 14. ure. V njej prodajamo pretežno svinčeno steklo, nekaj kristalina, prodajamo pa tudi nakit in ure.
Kdo so najpomembnejši kupci?
Dve tretjini kupcev so tujci, ki so v Rogaški bodisi na zdravljenju ali pa skozi Rogaško le potujejo. Preostalo tretjino kupcev pa predstavljajo naši, domači - jugoslovanski kupci. Obiskali so nas že kupci z vseh celin. Predvsem so to zahtevni kupci, ki pri ogledovanju in kupovanju namenjajo veliko pozornost designu ali oblikovnemu videzu naših izdelkov. Cene so za tujce zvečine sprejemljive, saj so naši izdelki skoraj do polovice cenejši od izdelkov podobnega sortimenta v tujini! Za domače kupce pa, žal, postaja naše steklo vse dražje.
Kako nasplošno ocenjujejo naše izdelke?
Na splošno so jim naši izdelki povše-či, vendar nekateri dolgoletni kupci ugotavljajo, da je njihova kakovost nekoliko padla!? Nekoliko se tudi čudijo, da so izdelki v embalaži dostikrat nepravilno sortirani, saj so različnih višin, debelin oziroma pecljev. Dolgoletni kupci so tudi ugotovili, da je izbor različnih serij in desenov ozek in da se nove serije pojavljajo preporedko. Predvsem velja to za vaze! Moti jih tudi, da izdelkov, ki so razstavljeni v hotelu Donat, v prodajalni ni mogoče kupiti.
Okusi kupcev so različni. Predvsem mladi pogrešajo modernejše oblikovane izdelke. Tako pogosto povprašujejo po cilindričnih in kotno oblikovanih izdelkih; veliko povprašujejo tudi po manj bogato brušenih desenih. Pravijo še, da je premalo lepih gospodarskih serij, kompletov oziroma setov za pecivo, za kompot, za vsakdanjo uporabo ... Pogrešajo tudi suvenirje ter najrazličnejše darilne artikle širokega razpona v ceni, po katerih je veliko povpraševanje.
Kaj je treba kupcem najčešče pojasnjevati?
Naša prodajalna bi prav gotovo lahko služila' za testiranje, v kolikšnem merilu bi nekateri naši novi izdelki šli v denar. Zbrani podatki pa bi lahko tudi služili za razvijanje novih izdelkov in serij.
Izredno se zanimajo za delovni proces v steklarni. Zato bi morebiti kazalo vsakih štirinajst dni in v sezoni vsak teden organizirati oglede naše tovarne z ustreznim vodstvom? Mnogi izmed kupcev, namreč, ne verjamejo, da pri nas delamo steklene izdelke ročno. Menijo, na primer, da so površine le matirane in da so rožice narejene strojno! Vse steklo tako, kot se reče, mečejo v en koš... Zato bi bilo verjetno potrebno tudi spremeniti sistem etiketiranja in vsako etiketo vidno označiti z opozorilom, da je izdelek ustno pihan, ročno brušen itn. Da je, torej, zares ročno narejen.
Nasploh tudi ugotavljamo, da prodajalci stekla oziroma naših izdelkov v veleblagovnicah in v drugih trgovinah pri nas in na tujem vse premalo poznajo izdelke, ki jih prodajajo, pa zato ne morejo ustreči kupcu, ki si želi o njih nadrobne podatke. In ne vidimo vzroka, zakaj bi jim jih ne dali! Reš pa je, da potrebujemo za kaj takega katalog, brošuro ali nekaj podobnega, kar bo predstavilo našo steklarno, naravo našega dela v njej, poudarilo ročni način dela, predstavilo uporabnost in vrednost izdelkov in podobno. Nekaj takega zares pogrešamo.
Kot zanimivost morda še to, da Zlatarna Celje, katere izdelke prodajamo, vsako leto organizira seminarje za poslovodje trgovin in oddelkov, na katerih jih seznanja s proizvodnim progra-
Takšen je pogled na našo trgovino v Rogaški Slatini! -foto Z. Novak
t
Razmišljanje
Bodimo ljudje!
Nekaj časa pred Novim letom smo pisali v šoli spis, katerega tema je bila »Novoletni čas - čas želja«... Dolgo časa sem sedela zamišljena, ko nisem vedela, kaj naj pravzaprav napišem. Ali naj napišem tisto, kar pravimo drug drugemu - »Želim ti mnogo sreče!«..? Ne! To mi ne zveni dovolj iskreno! Ali naj napišem tisto posebno željo, ki jo imam; je pa namenjena vsem, ki jih ne poznam in ki jih poznam, imajo pa eno skupno ime: ljudje? Da! To bom napisala in poskušala pojasniti svoj odnos do življenja; do tistega, za kar bi želela, da je življenje,,!
Jaz nočem poznati pojem »srečno in nesrečno življenje«! Za mene obstaja samo življenje; takšno, kakršnega si sami želimo, za kakršnega se borimo... Tako živeti, želim vsakomur!
Kdo izmed nas bi želel biti ta posebni človek, ki bi bil zdrav, uspešen, brez težav... a sam? Ali ne bi pogrešali tiste nestrpnosti, upanja, strahu, ki je drugim tovariš? Ali bi mogel živeti neradoveden, med reko ljudi, ki valovi okrog njega, za njegov pojem - nesrečna, pa vendar bolj zadovoljna od njega ? Ne! Mislim, da nihče ne bi mogel biti ta, posebni človek. Zato nikoli ne želim takšne »sreče«, takšnega »življenja«. Želim mu le tiste male radosti in žalosti, ki izpolnjujejo življenje navadnega človeka, ki mu pomagajo, da bi bil in ostal tisto, kar je - človek.
Če bo vsakdo med nami človek, potem ne bo prepirov, bojev, ne bo strahu, da nekdo lahko uniči vso zemljo samo zato, ker ni človek, ker ni nismo ljudje... pravi ljudje, ki znajo ceniti življenje, ki poznajo ijegovpomen, njegovo vrednost... Zakaj v tem kratkem življenju, ki ga živimo ne bi bili pravi ljudje?!
Zato ne bom nikomur več rekla: »Želim ti vso srečo!«, ampak bom enostavno rekla tisto, kar želim tudi sama sebi reči: »Bodi človek!«
MARIJA HUSTIČ
X________________________;___________________________________J
mom, s potekom dela, z lastnostmi svojih izdelkov, o tem, kako jih je treba čistiti, kakšna je njihova uporabna vrednost in podobno... Potem so še nekakšni tržni dnevi, ki jih organizirajo tudi druge prometne in proizvodne organizacije!
O vsem tem bi morali razmisliti tudi mi!
Ali ni trgovina nekoliko odmaknjena od glavnega vrveža?
Ker trgovina nima najprimernejše lega in ni sredi vrveža ljudi, ki prihajajo v Rogaško, se tudi zgodi, da prene-kateri gost oddide iz našega kraja, ne da bi vedel za prodajalno naše steklarne. Zato bomo morali resno razmisliti tudi o kakšnem reklamnem prijemu. Morda bi kazalo preseliti prodajalno v središče Rogaške, v novi hotel? In poudariti velja tudi, da je naša trgovina sila nefunkcionalna, saj njen prostor prvotno ni bil predviden za take namene. V njem smo utesnjeni, nimamo ustreznega razstavnega prostora, skladišče v kletnih prostorih je premajhno in v klet včasih prodre kar precej vode. Najbolj pa nas moti, da je v prodajalni poleti neznosna vročina, saj je takrat, ob lepem vremenu, po ves dan izpostavljena direktnemu sončnemu sevanju, pa je zato včasih v njej temperatura celo nad 40 stopinj Celzija!
V kakšni meri lahko prodajalec vpliva na prodajo izdelkov?
Predvsem je pri tem pomemben pristop...! Za vsakega kupca si je treba vzeti čas, mu razložiti tudi več, kot ga
zanima. Biti prijazen, to je pravo, kajti tuji kupci so vajeni pedantne in vljudne postreže... Mi se trudimo po svojih močeh. Menimo, da smo v tem uspešne, saj pričajo o tem tudi mnoge
pohvale iz knjige vtisov, zapisane na naš račun... Trgovine ne zapremo nikoli, dokler so še V njej kupci; po potrebi jo odpremo tudi za večje skupine, če gostje pokažejo za to zanimanje. Zavedamo se, da smo prodajalke zaradi kupcev in ne obratno, kar se - na žalost - vse prepogosto dogaja v naših trgovinah.
Kaj pa vaše težave pri delu?
Če izvzamemo delovne razmere, ki so res neprimerne, imamo še en problem. To je naša nemoč, da bi redni letni dopust izrabljale poleti. Takrat je trgovina odprta vsak delovni dan od jutra do večera in ker nimamo zamenjav, ne moremo na dopust. V trgovini pa morata biti vselej po dve prodajalki.
Prikrajšane smo tudi za tople obroke, česar kakršni koli denarni nadomestek ne odtehta.
Moti nas tudi tu in tam nepravočasna dobava stekla in včasih slaba založenost z izdelki. Zlasti se to dogaja med glavno turistično sezono in ob pomembnih praznikih v Avstriji, Italiji in ZR Nemčiji. In nekoliko nas moti-
Kupci si pozorno ogledujejo izdelke... foto Z. Novak
»
4
*
*
jo tudi dokaj dobro založene police z našimi izdelki ob srečelovih.
»Pokrivajo« se same!
Kljub temu, da delajo sodelavke v prodajalni le z 18 odstotnimi maržami, kar je njihov poglavitni vir dohodka, uspešno poslujejo in gospodarijo... Drobni prodaji, namreč, priznavamo 18 odstotne marže, medtem ko priznavamo prodaji na debelo 10 odstotne marže. In naša trgovina opravlja oboje!
Navajeni na serijsko proizvodnjo stekla, se obnašamo do tega materiala dokaj ravnodušno. Obravnavamo ga pač kot potrošno blago in pozabljamo na možnosti za višje stopnje njegovega oblikovanja, kar mu lahko dä resnični umetniški značaj.
Muzeji z bogatimi zbirkami stekla iz preteklosti zahtevajo eksponate ali razstavne primerke današnjega časa na primerni umetniški ravni. In na srečo se tokovi usmerjenega obdelovanja spet vračajo po zaslugi posameznikov nazaj, v tiste čase, na katere smo zaradi dveh vojn skoraj že pozabili. V čase, v katerem umetnik izrazi v steklu obdobje, v katerem živi...
Rutinsko tisočletno prenašanje izkušenj iz roda v rod ob vse večji avtomatizaciji dela in proizvodnje zamira. Tehnologija stekla je danes sicer že nadrobno raziskana in poznana, zatika pa se pri uresničevanju idej. Lahko mirno rečemo, da je prav malo steklarn, ki kažejo ob svojem proizvodnem delu zadosti razumevanja za tovrstno napredovanje in ki vidijo v tem tudi svoj napredek!
Visoka cena steklene mase je narekovala konstruiranje malih topilnih peči, za kakršne se že vrsto let ogrevajo umetniki Evrope in Amerike... V čem je novost?
Umetniki se vedno bolj odločajo za študij oblikovanja v steklu. Prvo delovno skupino za pihanje, slikanje in
V lanskem letu je dosegla v naši rogaški trgovini vrednost stekla po maloprodajnih cenah 9.148.763 dinarjev, medtem ko je vrednost prodaje zlata in ostalih predmetov v lanskih enajstih mesecih dosegla 861.129 dinarjev. To pa pomeni, da bodo naše sodelavke presegle deset milijonov dinarjev prometa, kar je res lep uspeh. In pri tem so v enajstih mesecih z maržo dosegle oziroma ustvarile 1,060.435 dinarjev celotnega prihodka. S tem denarjem so v celoti »pokrile«, kot rečemo, vse
obdelavo stekla v praksi je uvedel profesor Walkema na akademiji v Amsterdamu. Za isto zamisel prosi danes že kakšnih 70 univerz v Ameriki. Iz tega je videti, kako je praktično znanje eden med osnovnimi dejavniki. Pa se zato nemalokrat postavlja vprašanje, zlasti med poznavalci stekla, v čem je glavna sestavina umetniško izdelanega steklenega eksponata? Ali je to ideja, ali je to srečno naključje ali mojstrova rutinska izvedba.
Danes je jasno, da so vse tri komponente ali sestavine enako močne, enako vredne in enako cenjene.
t V Orangerie, to je obnovljeni palači v Kasslu, so bili predstavljeni javnosti razstavni predmeti 120 umetnikov iz enaindvajsetih držav. Vsak eksponat so, seveda, člani mednarodne žirije ocenili, predno so mu sploh odmerili prostor v galeriji. •
V prostornih dvoranah si je bilo mogoče ogledati vse eksponate le v daljšem času. Prednjačilo je predvsem prosto oblikovano steklo z barvnimi dodatki, ki se podrejajo materialu in njegovim zmožnostim. Družita se torej forma - skulptura in barva, ki dajeta zaradi prosojnosti nepopisne učinke. V izvedbi so upoštevane specifične možnosti tega materiala, ki daje svojstvene učinke.
Poleg prosto oblikovanega stekla je razstavljenih veliko vitrajev - steklenih sten ali pregrad, ki imajo svoje
svoje materialne stroške in družbene obveznosti ter sredstva za svoje osebne dohodke in skupno porabo. Ustvarile so celo še nekaj akumulacije!
Torej smemo ugodno oceniti poslovanje naše prodajalne v Rogaški. In gotovo bi veljalo skrbno pretehtati tudi predloge in izkušnje sodelavk, saj vemo, kakšno je poslanstvo naše trgovine ... In dejstvo, da je razen tega še finančno uspešna, nas lahko še dodatno veseli!
ZLATKO NOVAK
začetke v zgodnjem srednjem veku in ki so bili vrsto let dopolnitev cerkvene arhitekture, zlasti v oknih. In sedaj se spet veliko umetnikov v Evropi ukvarja z njimi, ker lahko izražajo svoje slikarske zamisli z barvnim steklom, ki zahteva v svoji vezavi specifično stilizirano rešitev.
Maloštevilne so bile gravure. Portretno gravirane medaljone je razstavljal v svetu zelo poznani Ceh Harcuba, ki to zvrst posreduje študentom na Praški likovni akademiji. Razstavljal pa je take predmete tudi Poljak Bo-rowski.
V posebno čast sva si z ženo štela, da so najine gravure rastavljene nasproti
Roj otrok - gravura za razstavo v Kasslu, katere avtorje sta Dana in Remi Kočica, steklo pa je iz Steklarske šole - foto R. Stepančič
Ob mednarodni razstavi umetniškega stekla
Vtisi iz Kassla
Štiri leta so minila od zadnje razstave umetniškega stekla. Spet so se zbrali ljudje, ki hočejo narediti iz stekla nekaj več, kot nam iz njega nudi industrija. To leto je bila njena organizatorica steklarna Stissmuth v sklopu mesta Kassel v Zvezni republiki Nemčiji. Mesto me je med ogledovanjem njegovih značilnosti močno spominjalo na našo Ljubljano. Ne samo zaradi reke Fulda, ki teče skozenj, temveč tudi zaradi zelenja, ki krasi ta pomemben turistični kraj.
*
*
*
del svetovno znanih umetnikov. In ker so najini eksponati povezani z našim krajem - z Rogaško Slatino in še posebej s Steklarsko šolo, mislim, da sva s tem dvignila tudi njun ugled!
Seveda se postavlja vprašanje, kakš-
Kadrovske zanimivosti
no korist ima od vseh na razstavi prikazanih, a neponovljivih unikatov steklarska industrija?
Izredno zahtevni delovni postopki, brez katerih takih izdelkov nikdar ne bi bilo, odkrivajo nove možnosti in re-
šitve, ki jih je mogoče v redni proizvodnji s pridom izrabiti in s tem plasirati ali uvrstiti na tržišče zahtevne serije, po katerih so steklarne tako zelo poznane.
REMI KOČIČA
V decembru 1362 delavcev
V lanskem decembru je bilo v steklarni »Boris Kidrič« 1362 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 420, v tozdu Dodelava 168, v tozdu Kristal 361, v tozdu Dekor 130, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 19, v tozdu Naše steklo 13 in v delovni skupnosti skupnih služb 175.
V decembru so prišli...
V decembru so prišli v posamezne organizacijske enote tile delavci: v tozd Osnovna izdelava: za odnašalca Mirko Ferbišek in Josip Miklaužič ter za krogličarje: Marjan Gamilec, Avgust Podhraški, Josip Špiljak in Stje-pan Vešligaj; v tozd Dodelava: za bri-salki stekla Rasija Sejdije in Slavica Gluhak ter za brusilca III v grobi bru-silnici Franjo Drenški; v tozd Kristal za steklobrusilca Silvester Kovačič, v tozd Dekor v Kozjem za steklobrusilce I d. k. Osman Bašič, Branko Pajk in Romana Vetrovšek; v tozd Servisne dejavnosti za finomehanika II Vladislav Rusi in za zidarja-šamoterja Fra-
njo Podhraški. Vsem omenjenim sodelavcem, ki so prvič med nami, želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
V decembru so odšli...
V lanskem decembru so nas zapustili: iz tozda Osnovna izdelava odnašal-ci: Damir Halužan, Alojzija Štih in Konrad Tepeš; iz tozda Dodelava poslu -ževalka rezalno-brusilnega stroja Milica Dimeč in iz delovne skupnosti skupnih služb vratar Mirko Šipec.
Rodili so se...
Našim sodelavkam in sodelavcem so se rodili: Goran Bele - sin Zlatice,
Petra Gajšek - hči Cvetke, Vedran Grahovar - sin Josipa, Rok Kučiš - sin Marte, Alenka Mikolič - hči Franca, Karmen Natlačen - hči Marte in Zvonko Turner - sin Anice.
Staršem za veseli dogodek čestitamo, novorojenčkom pa želimo zdravja in mnogo sreče v življenju!
Poročile so se...
Poročile so se tele naše sodelavke: Marta Gajser - poročena Križan, Mari-"ja Guntner - poročena Kr kleč, Marija Novak - poročena Kučiš in Anica Žerjav - poročena Turner.
Vsem novoporočenkam želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva!
Sestavila:
ZDENKA SITER
Akcijski načrt mladine za leto 1982
Veliko načrtov in želja!
Preteklo leto je bilo za organizacijo ZSMS v steklarni uvodno in nekakšna preizkušnja novega sistema njihovega organiziranja. Z reorganizacijo osnovnih organizacij po tozdih smo poskušali delovanje mladine približati v delovne skupine oziroma neposredno v obrate ter s tem pridobiti na učinkovitosti in zainteresirati mlade za skupno, organizirano delo. Z doseženim smo lahko le delno zadovoljni, saj je bilo premalo razprav, sodelovanja z bazo - to je z mladimi v obratih, čeprav je bilo prav to cilj reorganlziranja.
Celotno delo mladinske organizacije je preveč slonelo na posameznikih. Zato bomo morali dajati v bodoče največji poudarek povečanju zainteresiranosti mladih, kar nam bo uspelo s pridobitvijo vidnejše vloge v družbenopoliti čnem delovanju.
Kljub vsemu pa smo v preteklem letu izpeljali delovni program naše mladinske organizacije in naloge,
sprejete^v okvirih občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah! Udeležili smo se športnih steklarskih iger v Hrastniku, zagotovili smo udeležbo naših mladincev na mladinski delovni akciji STEKLARJI YU in v občinski brigadi, organizirali smo izlet in ogled smučarskih skokov ter organizirali srečolov ki je poleg članarine edini vir za financiranje osnovnih organizacij.
In kakšen je akcijski program osnovnih organizacij ZSMS za letos?
Na idejno-političnem delovnem področju bomo zagotovili še večjo in vidnejšo vlogo mladih v družbenopolitičnem življenju v steklarni, sami in skupaj z občinsko konferenco ZSMS bomo organizirali idejno-politično izobraževanje mladih, v delo bomo vključili mlade komuniste, ki naj bi bili gonilna sila delovanja mladih, in bolj intenzivno se bomo vključevali v organe samoupravljanja ter v podpiranje zahtev osnovnih organizacij ZSMS.
Na področju obveščanja in propagande se bomo potrudili za boljše izkoriščanje glasila »Steklar« za obveščanje o delovanju mladih in pridobili mlade za dopisovanje v ta časopis. Iz-
delali bomo oglasno desko in vitrino za diplome ter pohvale ter oboje namestili na primernem prostoru. Dopisovali bomo tudi v občinsko glasilo in v radio Šmarje.
Na področju mladinskih delovnih akcij bomo sodelovali v občinski brigadi in brigadi STEKLARJI YU, prizadevali si bomo, da bodo v večji meri sodelovali v brigadah študentje ter s tem manj obremenjevali proizvodne delavce. Organizirali pa bomo tudi delovne akcije v steklarni na pomlad, da bomo pomagali pri ureditvenih delih.
Na področju splošnega ljudskega
Razveseljivo dejstvo
odpora in družbene samozaščite se
bomo vključevali v akcije »Nič nas ne sme presenetiti!« in izpoljevali naloge občinske konference ZSMS s tega področja ter podobne naloge našega odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Zagotovili in izpeljali bomo akcijo za pridobivanje članov teritorialne obrambe in sodelovali bomo na tovrstnih pohodih.
Na športnem področju se bomo udeležili mladinskih športnih iger steklarjev, sodelovali bomo na občinskih športnih tekmovanjih, pobudniki in nosilci bomo akcije za gradnjo šport-
nega igrišča v steklarni, vendar pri tem upoštevali stvarne možnosti za to, in nabavili novo športno opremo za dve moštvi.
Na kulturnem področju bomo sodelovali pri sprejetju štafete mladosti ob prazniku - obletnici Titovega rojstva, prizadevali si bomo organizirati kulturno društvo, ki naj bi s svojimi dejavnostmi sodelovalo na vseh kulturnih in družabnih prireditvah v steklarni in v krajevni skupnosti.
In, kakor lani, bomo tudi letos poskušali organizirati za mlade izlet v Planico na ogled smučarskih skokov!
Uspešno delovanje folklore
S kakšnimi prav posebnimi kulturnimi aktivnostmi se krajani Rogaške ne moremo pohvaliti. Prej bi mogli reči o tem nasprotno. Zato je toliko bolj vzpodbudno, če opažamo, da pa se nekateri med nami res zavzeto udejstvujejo v kulturi. Mednje prav gotovo sodijo člani folklorne skupine »Minerali«, ki že tretje leto bogati naš kulturni vsakdan.
V tem prispevku poskušamo v kratkem predstaviti dejavnost folklore pri nas, želje članov skupine, njihove težave in uspehe. O tem smo se pogovarjali z voditeljico in mentorico te dejavnosti v Rogaški Marto Pelko.
Začeli so v novembru 1979...
Na pobudo predsednika osnovne organizacije ZSMS Rogaška Slatina Janeza Ivanuša so v novembru 1979 začeli s folklorno dejavnostjo, ki ima v turističnem kraju, kakršen je Rogaška, lepo prihodnost. Začetki so sicer težki, vendar se z vztrajnostjo in zagnanostjo da tudi brez kakšnih sredstev marsikaj doseči.
Od tistih, ki so se dela lotili z vso vnemo, so še sedaj dejavni v folklori Bojan Pirš, Albin Šrimpf, Bojan Ribič, Bojan Hrepevnik in Zorica Humski kot člani skupine in Marta Pelko, ki skupino vseskozi uspešno vodi. Kot študentka je bila Marta v Ljubljani članica folklorne skupine Tine Rožanc, potem ostala folklori še nadalje zvesta, tako da ji je sedanje delo na tem področju v veliko veselje in zadovoljstvo.
Duša ansambla oziroma najpriza-devnejša člana, ki s svojim delom in zagnanstjo vplivata tudi na ostale v skupini, sta Albin Šrimpf, ki je sedaj predsednik krajevne organizacije ZSMS v Rogaški Slatini, in Bojan Pirš, seveda pa velja pohvaliti tudi priza-
devnost ter vnemo vseh drugih članov.
Začeli so z gorenjskimi plesi in s točkami, primernimi za proslave. Najprej so plesali ob glasbi s plošč in magnetofonskih trakov, sedaj že imajo dve glasbeni spremljavi. Kmalu po začetku delovanja skupine se jim je, namreč, pridružila Marinka Mastnak, nekaj časa pa že sodelujejo s skupino tudi tamburaši iz Rogatca.
Brez težav tudi ne gre...
Folklorna dejavnost se oslanja na et-ničnoljudska izročila, pa naj gre za glasbo, koreografijo ali oblačila. In prav to, poslednje — oblačila - je povezano z velikimi stroški.
Razen tega, da za izdelavo potrebnih oblačil niti ni ustreznega materiala, so tudi izdatki za najraličnejše dodatke za dokončno opremo narodnih noš zelo veliki. Tako stanejo, na primer škornji, ki sodijo h gorenjski narodni noši, štiristo tisoč dinarjev. Starih seveda!
In vendar so si v skupini znali pomagati. In tudi pomoč ni izostala... Predvsem gre zahvala za izdelavo oblačil kolektivu podjetja KORS in seveda tu-
Takole so se v Zdraviliški dvorani predstavili Minerali z gorenjskimi plesi!
di materam plesalcev, ki so se vsi skupaj potrudili, da je kaj. Vse razumevanje pa je pokazala tudi osnovna šola, saj plesalci vseskozi, od ustanovitve skupine, vadijo v njeni avli... So pa pokazali razumevanje za folklorno dejavnost tudi v drugih kolektivih, za kar se plesalci in drugi člani folklorne skupine vsem najlepše zahvaljujejo.
Še posebej so zadovoljni, da imajo plesalci od nedavnega za pokrovitelja kolektiv Zdravilišča, ki že vseskozi kaže širokogruden odnos do kulturne dejavnosti v kraju!
Sredstva dobiva folklorna skupina tudi od občinske zveze kulturnih organizacij, iz drugih organizacij in od posameznih svojih nastopov. Toda z denarjem gre kljub varčnosti skupine vseskozi na tesno.
Razen te, psrednje folklorne skupine, ki šteje sedaj dvakrat po sedem parov, deluje še mlajša skupina, ki jo sestavljajo učenci višjih razredov osnovne šole. To je nekakšna baza ali osnova, od koder bodo pozneje črpali člane za osrednjo skupino. In prav ti
mladi so brez ustreznih noš, kar je zanje precej boleče, saj opažajo, kako so njihovi vrstniki iz drugih republik, s katerimi se srečujejo na srečanjih pobratenih šol že dalj časa, neprimerno boljše opremljeni.
Prav tako bi v folklorni skupini potrebovali instrumente za glasbenike, ki jih spremljajo.
Dvigniti kakovostno raven
Med načrti članov folklorne skupine je sedaj glavni, da hočejo dvigniti kakovostno raven svojih nastopov. Lani 11. decembra so imeli v Zdraviliški dvorani samostojen celovečerni nastop s programom štajerskih, gorenjskih, prekmurskih in belokrajnskih plesov in pesmi. Polna dvorana, med obiskovalci so bili tokrat za spremembo od prejšnjih nastopov v večini domačini, je bila z njihovim prisrčnim in sproščenim nastopom nadvse zadovoljna. Pravo veselje je bilo opazovati mlade člane skupine, 'kako z neskrtim zadovoljstvom so nastopali in nam po-
nudili obilo užitka ob gledanju in poslušanju živopisnih ter izvirnih iger ter plesov.
Za prihodnjo sezono člani folklorne skupine načrtujejo večje število samostojnih celovečernih nastopov v Zdravilišču in v drugih krajih naše občine ter ožje domovine, za katere se že sedaj pripravljajo. Zlasti prizadevno pa vadijo v poletnih mesecih, ko so učenci in študentje prosti rednih učnih obveznosti.
Menim, da smo krajani Rogaške in vse naše občine članom folklorne skupine dolžni pomagati ter jim zagotoviti nemotene možnosti za delo. Velikodušno jih moramo podpirati, saj kraj, kakršen je Rogaška, potrebuje kakovostne kulturne skupine.
Zaželimo, torej, članom naše folklorne skupine tudi v bodoče mnogo uspehov v njihovem udejstvovanju ter jih v takih prizadevanjih tudi primerno podprimo! Prepričani smo, namreč, lahko, da nam bodo ponudili še veliko zadovoljstva in užitkov!
ZLATKO NOVAK
Česa si želijo krajani Nimnega?
Šolanje otrok v Rogaški
Z Gvidom Vertovškom sva bila zadolžena za pomoč volilnemu odboru v Nimnem in za terensko delo med referendumom za podaljšanje samoprispevka...
Volilno okrožje Nimno je na obrobju krajevne skupnosti Rogaška Slatina. Leži ob desnem bregu Vonarskega jezera, ki je sedaj izpraznjeno. Večina prebivalcev tega območja se ukvarja s kmetijstvom na hribovitem svetu, ki se dviga nad jezerom, nekateri pa so zaposleni v delovnih organizacijah v Rogaški Slatini ali na širšem celjskem območju.
Volišče je bilo na referendumski dan v novi stanovanjski hiši Milana Špo-ljarja. Kljub še nedokončani gradnji se je lastnik potrudil in nesebično pomagal pri ureditvi volišča v njej.
Volitve je po vseh predpisih vzorno vodil Jože Kovačič. Ko sva z Gvidom prispela na volišče, nama je povedal, da je do takrat svojo državljansko dolžnost že opravilo dve tretjini izmed sedeminpetdesetih volilnih upravičencev. Zvedela sva tudi, da so nekateri bolni in da ležijo doma, da so drugi ostareli in da zato ne morejo v dolino. Pa sva se s spremljevalcem odločila, da jih obiščeva na njihovih domovih in st z njimi pogovoriva...
Kjerkoli sva se oglasila, so naju go-
stoljubno sprejeli. To je verjetno posledica dejstva, da je Gvido Vertovšek svojo mladost preživel v teh krajih in da sva se z nekaterimi krajani, ki sva jih obiskala, že poznala iz delovne organizacije.
Večina ljudi, s katerimi sva prišla na dan volitev v stik, si je uredila vzorne domove in lepo gospodari na svoji zemlji. To je dokaz, da so si ljudje sami s svojim delom in pridnostjo pomagali k boljšemu življenju. Kot pridobitev sva opazila nov, močnejši električni vod, kar je nedvomno izboljšalo električne napetostne razmere. Tudi nova cesta, ki se vije v dolino ob jezeru, je za kraj pridobitev... Ljudje so pripravljeni prispevati svoj delež za nadaljnji razvoj kraja Rogaška Slatina, h kateremu gravitira ali teži celotno območje Nimna, zato so program samoprispevka izglasovali s 65 odstotki glasov, si pa hkrati želijo tudi ureditev nekaterih zanje bistvenih življenjskih vprašanj. Ta pa so:
Prevoz šoloobveznih otrok naj bi uredili za njihovo vključitev v šolske ustanove v Rogaški Slatini! Sedaj mo-
rajo, namreč, njihovi otroci obiskovati šolo v sosednji krajevni skupnosti Podčetrtek. Pri tem pa so odvisni od nerednih avtobusnih zvez po cesti ob Vonarskem jezeru. Največkrat morajo kar peš do pristave, kjer jim včasih uspe še ujeti redne avtobuse do Podčetrtka, sicer pa morajo kar peš vso pot, to je od sedem do deset kilometrov v eno smer. To je zelo naporno in zlasti za prvošolčke v slabem vremenu in pozimi zelo škodljivo.
Občani predlagajo, naj bi najeli kombi ali mali avtobus, da bi vse šoloobvezne otroke prevažali v šolo v Rogaško Slatino in nazaj.
Občani si tudi želijo primernih rednih avtobusnih zvez z Rogaško Slatino, saj sedanja cesta to omogoča.
Posodobiti pa bi bilo po njihovem predlogu tudi treba sedanjo cesto Bre-stovec-Kamence-Nimno, ki se vije po vrhu hriba, da bi v hujših boleznih lažje prihajal mednje zdravnik.
Menim, da zahteve krajanom Nimnega niso pretirane in da bi za njihovo ureditev zadoščala že manjša finančna sredstva, ki se zbirajo v občinski izobraževalni skupnosti. In če bi dodali še malo dobre volje organov krajevne skupnosti, bi se njihove želje-zagotovo dalo uresničiti!
PETER RASPOTNIK
Kako smo delovali in kako bomo delovali na področju rekreacije?
Lani uspešno,
letos bogato in razvejano
Konec leta naredimo na vseh področjih človekovega delovanja in udejstvovanja obračune nad narejenim in načrte za naslednje leto. Zato je prav, da storimo tako tudi na področju naše rekreacije. In, nasploh smemo reči, da smo z njeno dejavnostjo v letu 1981 lahko zadovoljni!
Plan v celoti uresničen
Morda je najbolj razveseljiv podatek, da smo na področju rekreacije v celoti uresničili sprejeti načrt za leto 1981, četudi smo se pri tem ubadali s številnimi težavami.. Poudarek je bil na redni rekreaciji, na posameznih trimskih aktivnostih in akcijah in sodelovanju na delavskih športnih igrah, ki jih organizira občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah. Prav temu tekmovanju namenjamo, namreč, vso skrb, saj steklarna redno sodeluje, letos pa smo v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto! In spet smo se srečali z železničarji iz Celja ter z našimi delavci, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji in ki so organizirani v klubu < iko-la Tesla.
Precej, a vendar še premalo naših delavcev in delavk je sodelovalo v že omenjenih trimskih akcijah, kot so Cooperjev test v teku, trimsko plavanje, trimsko kolesarjenje in pohod na Boč.
Lansko leto smo izvedli tudi notranja, steklarniška tekmovanja v nekaterih športnih panogah med tozdi in-to v kegljanju, vlečenju vrvi, malem nogometu, šahu in namiznem tenisu.
Na jesen smo spet začeli z rednimi rekreacijskimi dejavnostmi, kot so: šah v steklarni, splošna rekreacija vsak četrtek zvečer v osnovni šoli v Rogatcu in kegljanje. S temi dejavnostmi nadaljujemo tudi letos!
Šah za moške in ženske Streljanje za moške Odbojka za moške in ženske Namizni tenis za moške in ženske Ribolov •
Mali nogomet Kros na 1000 metrov Vlečenje vrvi
Kegljanje za moške in ženske Košarka za moške in ženske Rokomet za moške in ženske
Dokaj slabe možnosti za organizirano rekreacijo
V steklarni imamo zares slabe možnosti za organizirano športno rekreacijo. Nimamo prav nobenih športnih objektov, ne organiziranega prevoza tja, kjer taki objekti so, pa tudi sicer namenjamo rekreaciji premalo skrbi. Se posebej velja ta očitek, če vemo, kako se je ta uveljavila drugod po svetu, kjer je v številnih podjetjih že postala nepogrešljiva sestavina v človekovem boju zoper najrazličnejše oblike poklicnih obolenj in kot sredstvo za izboljšanje njegovega počutja ter njegovega sproščanja. In tudi nekateri kolektivi pri nas že sledijo takim smerem... Steklarna šteje že kakšnih 1.250 delavcev, vendar se jih z rekreacijo ukvarja kvečjemu 300, če štejemo vanjo tudi udeležence lanskoletnega piknika na Boču! Če pa odštejemo tiste, ki se ukvarjajo z rekreacijo le poredkoma, je številka o rednih udeležencih te dejavnosti precej nižja. In še nekaj: mnogo je takih rekreativcev, ki se udejstvujejo v več rekreacijskih dejavnostih!
Zato nas čakajo na področju spodbujanja za redno rekreacijsko udejstvovanje še velike naloge. In narediti moramo tudi vse, da v bodoče namenjamo rekreaciji nekoliko več denarja ter zanjo pridobimo vsaj kakšno igrišče!
Delovni načrt za letos.,.
Januar	Steklarna
Februar	Steklarska šola
Marec	Šmarje
April	OŠ Rogatec
Maj	Podčetrtek
Junij	Rogaška-Šmarje
Avgust	Boč
September	Šmarje
Oktober	Rogaška, Pri soncu
November	Šmarje
December	Šmarje
Za leto 1982 načrtujemo vse akcije, ki smo' jih organizirali že lansko leto -sodelovanje na delavskih športnih igrah, ki jih organizira občinski svet zveze sindikatov, sodelovanje v posameznih trimskih akcijah, nadaljevanje redne rekreacije v okvirih steklarne, program športnih tekmovanj med tozdi in kot novost - tečaj za neplavalce v zimskih mesecih.
V okvirih steklarne smo pripravili za
C ~	^
0 ta tiskarski škrat!
V zadnji, lanskoletni decembrski izdaji »Steklarja« nam jo je tiskarski škrat spet močno zagodel!
Na 2. strani je v uvodu v prispevek »Kakšno bo poslovno leto 1982?« takoj na začetku pomotoma napisal: »Leto 1982 se izteka. Ostalo je le...«, čeprav je vsakomur očitno, da bi moralo biti napisano: »Leto 1981 se izteka. Ostalo je le...«
Na 12. strani je v sestavku »Franc Jankovič in Milorad Kračun« dopustil, da je bil odtisnjen odstavek z napako hkrati s popravljenim odstavkom, ki se začenja: ».. .Da je Franc Jankovič v svojem delu...«, hkrati pri Miloradu Kračunu na isti strani napisal, da ». . .seje odločil za steklopihaški poklic«, ko bi vendarle moralo pisati, da »se je odločil in izučil za steklobru-silski poklic.«
Na 15. strani pa je pri predstavitvi v sestavku »Konrad Tepeš« napisal: ».. Že kot petnajstletni deček se je leta 1974 zaposlil v naši steklarni«, ko bi vendarle morali pisati, daje bilo to leta 1947, če seje Konrad rodil leta 1932!
Vljudno prosimo vse prizadete sodelavce in bralce, da nam neljube napake oprostite. Potrudili se bomo, da škratu, ki nam meša štrene, prste temeljito povežemo!
Urednik in tehnični urednik
v__________________________________J
Športno-rekreacijske dejavnosti	Mesec	Kraj izvedbe
letos tekmovanja oziroma zvrsti rekreacije med tozdi
O tem programu sta seznanjena sindikat steklarne »Boris Kidrič« in občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah!
In kakšne stroške predvidevamo za športno rekreacijo letos?
Za žetone na kegljišču 20.000 dinarjev, za prevoz rekreativcev na športna srečanja 30.000 dinarjev, za pokale in diplome 10.000 dinarjev, za šahovske garniture in ure 20.000 dinarjev, za športna srečanja z drugimi organizacijami 30.000 dinarjev, za uporabo bazena za neplavalce 30.000 dinarjev in za uporabo telovadnice OŠ Rogatec 20.000 dinarjev. Skupaj, torej, načrtujemo stroške 160.000 dinarjev!
Menim, da so to zares najnujnejša sredstva in da niso velika. Vsem aktivnim rekreativcem in vsem tistim, ki bi se jim radi pridružili, pa želim tudi letos obilo športnih užitkov!
STIPE PEŠIČ
Udeležili smo se pohoda
Po poteh
Pohorskega
bataljona
Devetinšestdeset jih je bilo... Deve-tinšestdeset prezeblih, lačnih in utrujenih partizanov. Niti eden izmed njih ni dočakal svobode. Vsi so, bojujoč se za svojo domovino, umrli še mladi, za svobodo... Komaj se je začelo pisati leto 1943, v katerega so gledali z velikim upanjem, se je zgodilo!
Osmega januarja 1943 je bilo! BilLso izdani,- niso vedeli... Tistega jutra jih je presenetil nekajkrat močnejši sovražnik. Niso klonili. Dve dolgi uri je trajala njihova zadnja bitka pri Treh žebljih... niso klonili. Borili so se do zadnjega diha. In prav na tistem kraju so v tihem zimskem jutru obnemela usta oseminšestdesetih borcev; ogenj upanja, ki je plamtel v njihovih očeh, je ugasnil in pod šelestenjem mogočnih smrek so prenehala biti srca oseminšestdesetih borcev... Le eden je obležal ranjen in nemočen. A sovražnik mu ni prizanesel. Tudi njega so v dolini ubili.
Borci Pohorskega bataljona so sodili v vrste mnogih zavednih Slovencev, ki sc darovali svoja življenja za domovino. Sad njihovega trpljenja pa danes
uživamo mi, ki mnogokrat pozabljamo na padle žrtve fašizma in nacizma. Tudi ob obletnicah njihovih junaških dejanj ostajamo največkrat pasivni.
Dvajset nas je bilo iz Rogaške Slatine, ki so se 4. januarja letos zjutraj ob petih zbrali pri Donatskem domu in se odpeljali proti Osankarici z zdraviliškim avtobusom. Vožnja je hitro minila, saj je bilo vzdušje v njem zelo pristno in prijetno. Med potjo smo se ustavili, da smo počakali planince iz drugih krajev. Na Osankarico smo se pripeljali zelo zgodaj, zato smo se v tamkajšnjem planinskem domu okrepčali in pripravili na pot - na zimski pohod v počastitev zadnje bitke Pohorskega bataljona. Na startu se nas je zbralo kakšnih štiristopetdeset planincev planinskih društev MDO Savinjska, planinci planinskega društva Matica iz Ljubljane, iz Murske Sobote, Gornje Radgone, Samobora in mi, iz Rogaške Slatine!
Ob deveti uri smo se napotili proti zadnjemu bojišču Pohorskega bataljona - k Trem žebljem, kjer smo se udeležili žalne komemoracije, ki so jo pripravili učenci osnovnih šol iz Zreč in Slovenjskih Konjic. Tamkajšnje vzdušje je močno vplivalo na prisotne, saj je program spremljala tišina udeležencev ob šelestenju mogočnih smrek, edinih nemih prič junaškega boja naših borcev, in ob škripanju snega pod čevlji prisotnih. O zadnjem boju Pohorskega bataljona nam je govoril kustos Muzeja NOB Lojze Penič.
Po končani slovesnosti smo se še enkrat poklonili spominu na padle junake in zapeli nekaj partizanskih pesmi. Potem smo vsi skupaj v strnjeni koloni odšli proti Rogli.
Med potjo smo se malo ustavili, si oddahnili, in spet hodili. Na cilj smo zato prišli kar hitro, saj smo hodili le tri ure in pol. Poleg dobre volje nas vseh je k temu zagotovo pripomoglo tudi sonce, ki nas je spremljalo na poti.
Na Rogli smo bili pogoščeni. Tisti, ki smo bili tam prvič, smo dobili tudi izkaznice, značke in vsak v svojo žig. V hotelu smo obsedeli ob dobri kapljici domačega vina, za nameček pa smo se še zavrteli ob vižah domače glasbe ansambla iz Zreč. Srečali smo se stari znanci - planinci, ki smo si imeli veliko povedati. Sklenili smo tudi prene-katero novo poznanstvo, ki ga bomo naslednja leta utrdili.
Potem smo se, dobro razpoloženi, poslovili in se odpravili proti domovom. Uživali smo ob pogledu na neponovljivi sončni zahod in ob zavidanja vrednem razpoloženju pohodnikov. In ko smo se razhajali, smo si še rekli: »Nasvidenje na naslednjem pohodu!«
Edino, kar nas je motilo, je bilo število udeležencev pohoda! Nas, planincev iz Rogaške Slatine, je bilo le dvajset. Četudi smo prevladovali mladi, bi bilo vendarle čudovito, če bi se nam pridružili tudi pionirji iz osnovne šole in mladinci, kajti zavedati se moramo, da je mogoče tradicije narodnoosvobodilnega boja prenašati le iz roda v rod.
Vendar pa ne smemo valiti krivice za majhno udeležbo samo na mlade, ki na pohod niso prišli. Priznati moramo tudi, da je del krivde tudi naše, kajti pred pohodom smo ljudi v Rogaški Slatini in sploh v šmarski občini premalo obvestili o njem. Pa tudi premalo reklame je bilo narejene zanj!
Upajmo, da se nas bo naslednje leto zbralo na tem pohodu več, saj pot ni naporna, vzdušje med pohodom pa je zares prijetno. Pa še štirideseta obletnica zadnje bitke legendarnega Pohorskega bataljona bo!
Na tak način se lahko najlepše in najbolj pristno oddolžimo borcem padlega bataljona za darovana življenja miru in svobodi v domovini ter v svetu! Na pohodu pa bomo nadalje razvijali tovarištvo, bratstvo in enotnost!
DARJA ČOH
Ljubitelje planin vabimo 20. februarja na...
Pohod na Stol
Vsem ljubiteljem planin sporočamo, da bo naslednji veliki spominski pohod v soboto, 20. februarja na Stol v Karavankah, kjer je bila 1942 huda bitka Jeseniške čete z nemško vojsko, ki pa se ni končala tako tragično za naše borce, kot se je zgodilo Pohorskemu bataljonu.
Med rogaškimi planinci je veliko takih, ki bodo letos že desetič zapored udeleženci pohoda na Stol. Zato bodo prejeli v spomin posebno plaketo.
Priglasitve za letošnji pohod na Stol sprejema tajnik planinskega društva Franc Ko.nerički do 31. januarja osebno ali po telefonu na št. (063) 811-992. Prevozne stroške plača vsak udeleženec v znesku 200 dinarjev!
KEM.ZNAK ZA ŽVEPLO
>
DODATEK K POGODBI
>
MEDMET
AHA
TISOČTNA ENE KILE
SPLAV KON-...
SREP,
SRBEZ
LJUDSTVO V SZ
CVETLICA, VETRNICA
DEKLICA ( LITERA R.)
ČEKAN
AKOPRAV,
AKORAVNO
VSAKRŠNI
STRAN
LADJE
LAZ,JASA KRČEVINA
NARODNA
BANKA
JUGOSLA-
VIJE
SOVRAŽNIK
ČRNCEV
SMITH
ZNAK ZA LANTAN
PRANC. M. IME
RAVNIK,
POLUTNIK
OKROGLO
KAMENJE
ŽEPAR
IZMEČEK
OGNJENIKA
RTV NAPOVEDOVALKA KOROŠEC
JAPONSKI
SUKNJIČ
GRŠKI
JUNAK
RAKOV
BOLNIK
KAST,
VZHOD
JOŽE
PENGOV
Z ROKO IZRUVANA TRAVA
TUJE ŽENSKO IME
TOVARNA
POHIŠTVA
SLADKORNA
SUROVINA
SVINJSKA
HRANA
PRSNE
KOSTI
TURŠKI
ŠPORTNIK
TRŠČICA,
TROHA
4047
m2
POLMER,
RADIJ
KOŽA;BARVA KOŽE
SHAKESPI AR JEV KRALJ
TOVARNA
LJUBLJANI
UREDNIŠKA MIZA
KLIC,
POZIV
SAMOSTANSKI PREDSTOJNIK
PISATELJ
EDGAR
ALLAN
SEVERNI
JELEN
CONTO,
RAČUN
KAJNOV
BRAT
UREDITEV OD A DO Ž
KOŠARKARSKI KLUB
SMUČARSKI KLUB
KRAJ V SREMU
SKI PIŠA-
ZGRADBA HA ZGORNJI SLIKI
t-"
Za razvedrilo
Nagradna križanka št. 91
med reševalce nagradne križanke št. 91. bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev!'
Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodnih vratih steklarne. Pri tem pa ne pozabite pripisati na pisemski ovitek z rešeno križanko »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 91«!
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za
naš časopis najpozneje do 15. februarja 1982!	.
Za.nagradno križanko št. 90 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Mili Mašera, drugo nagrado 120 dinarjev Alojzu Podkoritniku in tretjo nagrado 100 dinarjev Martini Kuhale.
Rešitev nagradne križanke št. 90 je: v vodoravni smeri - SILVESTROVO, robkač, rik, IK, o, kalo, NOVO LETO, IB, s, INA, otirača, Rab, A, Pšata, Al, emir, pakt, cis, Ceč, Tiki, parte, NR, Mira, peta, t, OIL, ME, besi, re, kepa, boot, par, ZADOVOLJNO.
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredmštva Cita Nov^-Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« m Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska CGP »Delo«, Ljubljana._______________________________