list za slovenski narod. r« p«M preJenuiB velja: Za oelo leto predpl&čan 15 za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesee 1 fld. 40 kr. f adminlitraeljl prejeman Teljd: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I ffld., za en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večmtnem tiskanji se cena primerno zmanjša Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. V Ljubliani, v torek 4. fe})ruarija 1890 Letnik XVIII. Državni zbor. z Dunaja, 3. februvarija. Sprava med Čehi in Nemci je taifo važen dogodek, da med državnimi poslanci danes skoraj ni bilo slišati druzega razgovora, kakor o porazumljenji na Češkem in o njegovem vplivu na splošnje politično stanje. Težko je pa že sedaj kaj gotovega reči, samo v tem so naši merodajni možje edini, da bode sprava na Češkem neizogibno vplivala na vladno postopanje. Ce jih pa vprašaš, kdaj in kako, ne dobiš nobenega pravega odgovora. Eni mislijo, da se pokažejo nasledki češke sprave že v par mesecih, in hočejo celo vedeti, da postane Plener finančni minister namesto Dunajev-skega, ki baje pride kot cesarski namestnik v Galicijo. Kam se umakne sedanji namestnik grof Ba-deni, tega sami ne vedo. Zopet eni sodijo, da se Plenerju umakne trgovinski minister Bacquehem, ki prevzame ministerstvo notritnjih zadev; in še eni trdijo, da Plener nikdar ne vstopi v ministerstvo Taaifejevo, ampak da pride na krmilo nova vlada, sestavljena iz raznih strank državnega zbora, čigar večina vsled češke sprave dobi vse drugačno sestavo. Levičarji namreč ne bi bili več v nasprot-stvu, ampak nova opozicija se ima sostaviti iz anti-semitov, demokratov in nemških konservativcev! To ugibanje in ukrepanje je sicer malo čudno, ali čisto neverjetno ni; istina je, da hočejo levičarji državni proračun letos prej ko mogoče rešiti in dosedanje strastno nasprotovanje opustiti v odseku in zbornici, ker mislijo, da bi bilo v tem slučaji mogoče državni proračun rešiti že do velike noči. Toda tako hitro se bo vendar malo težko zavrtilo. Med levičarji je namreč tudi nekaj takih mož, ki s češko poravnavo niso prav zadovoljni, ker se boje škodljivih posledic za druge dežele. Grof TaaSe je sicer nekemu časnikarskemu sitnežu, ki ga je te dni zarad češke sprave izpraševal, baje rekel, da ne gre čeških dogodkov obračati na druge dežele, kjer so razmere čisto drugačne, ali g. ministerski predsednik ravno tako dobro ve, kakor poslanci dotičnih dežel, da načela, ki so bila sprejeta za deželo češko, ne morejo ostati osamljena in da bodo za kronovine, v katerih biva več narodov, zahtevali enako uravnavo in jo tudi dosegli, zlasti ako se prvi poskus na Češkem obnese. To torej dela skrbi nekaterim liberalnim zastopnikom, katerim ravno zarad tega sprava na Češkem ne ugaja, in ki se zlasti tresejo za svoje neomejeno gospodarstvo v Šleziji, na Štajarskem in Koroškem. Moravski bi že še privoščili to, kar imajo njih sorojaki na Češkem; ah Cehi in Poljaki v Šleziji in Slovenci na Štajarskem in Koroškem naj ostanejo v dosedanji odvisnosti od svojih nemških sodeželanov! V tem smislu se izražajo že zdaj nemško-liberalni listi, to pesem bodo torej prav gotovo peli tudi nemško-liberalni poslanci prej omenjenih dežel, in s tem zadrževali razpravo državnega proračuna v odseku in v zbornici, ker jim zastopniki češkega in slovenskega naroda ne bodo dolžni ostajali odgovora. Sicer pa še spominjam, da je bilo že zdaj izmed desnice pri vsaki razpravi državnega proračuna oglašenih ravno toliko, pri nekaterih točkah celo še več govornikov, kakor z levice. Vsi ti se bodo gotovo oglašali tudi sedaj, ker ni misliti, da bi nemškim liberalcem na ljubo vestni poslanci molčali. Jako optimistično je torej misliti. da bode državni zbor o Veliki noči dovršil svoje sedanje zasedanje. Današnja razprava sama se je vršila po tem-le redu. Predsednik dr. Smolka naznanja poslancem, ki so precej k prvi seji prišli v jako obilnem številu, da je med počitnicami umrl poslanec Gross, ter se ga spominja z nekaterimi pohvalnimi besedami. Gross je prej zastopal veliko posestvo Gorenje Avstrijsko in je bil eden tistih treh poslancev, katerih volitev je bila I. 1879 od državne zbornice zavržena in ki po izločitvi linških posestnikov ni bil več izvoljen. Pri zadnjih volitvah bil je pa zopet izbran kot zastopnik mestne skupine Wels, Stejer itd. V liberalni dobi bil je Gross nekoliko časa tudi podpredsednik državne zbornice. Dalje je naznanil dr. Smolka, da je češki poslanec dr. Mattuš odložil poslanstvo, ker je postal predsednik češke deželne banke in se zarad tega ue more več vdeleževati državno-zborskih sej. Izmed novo izvoljenih poslancev došel je danes v zbornico novi dalmatin.ski poslanec profesor P e r i č, ki je storil obljubo. Vlada je danes zbornici izročila predlog glede stroškov za novo vseučiliško poslopje v Gradcu, kateri bodo znašali 800.000 gold. in jih posodi dežela štajarska po 3'/»"/o državi, ki jih amortizira v 45 letih. Druga vladna predloga zadeva kongruo eks-pozitov in kuratov, ki naj znaša 400 gl., v Dalmaciji pa 100 gold. več, kakor kongrua kapelanov. Takih kuratov in kapelanov je na Tirolskem in Pied-arlskem 448, na Goriškem 104, v Istri 49, na Kranjskem 31, v Trstu 20, na Štajarskem 4, na Koroškem 4, v Dalmaciji 117 itd. Vseh skupaj jih je 907, izmed katerih se bode po novem načrtu kongrua povišala 809. Za vse te kurate se bode potreboval državni donesek letnih 152.107 gl. 98*/* kr. to je za 71.923 gl. 907, l^r- ^eč, kakor doslej. Omenjati mi je še, da je bila danes izročena tudi neka interpelacija do finančnega ministra gled^ duhovskega zdravišča v Iki pri Opatiji. Nekdo je namreč od ondot poslal neko reč v Lovrano. Namesto da bi bil pa poslujoči carinski uradnik v dotično uradno izkaznico zapisal, da se reč pošilja iz Ike v Lovrano, zapisal je v coji zagrizenosti proti duhovnikom: iz farškegazdravišča(Pfaifensanatorium) v Lovrano. To izkaznico je prizadeti duhovnik iz Ike poslal poslancu Eichhornu, ki je danes vprašal ministra, kako hoče tako surovost odpraviti in kaznovati. Nedolžno obsojeni. Potem se je pričela razprava dnevnega reda, in je bil predlog poslanca Verganija gled^ zastalih dobitkov izročen posebnemu odseku v prelresanje, predlog poslanca Dostala gled^ občinskih potov pa justičnemu odseku. Tretja točka je bila peticija nedolžno obsojenega Ludvika Kresnika iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici, katera naj se po nasvetu odse-kovem priporočilno izroči vladi. Dr. Foregger ni bil zadovoljen s priporočilom in je predlagal, naj se ta prošnja brez dostavka izroči vladi. K resni k je namreč pri neki sodnijski obravnavi pričal zoper nekega Soršaka zaradi razžaljenja Veličanstva. Druga priča, Anton Zorko, je pa pri obravnavi nmanjkal rekši, da razžaljivih besed ni slišal. Vsled tega je bila preiskava zoper Soršaka ustavljena, pač pa se je pričela preiskava zoper Kresnika zaradi obrekovanja in goljufije in je bil res obsojen na 8 mesecev težke ječe, katero je tudi dostal. Čez več let pa je prišlo na dan, da je bilo prvo pričevanje Zorkota resnično, drugo pa ne, da je bil torej Kresnik po nedolžnem obsojen. Za Foreggerjem je govoril še dr. Boser, potem pa poslanec Vošnjak, ki je omenjal, da je zlasti celjska sodnija v tem oziru znamenita, ker ravno od nje ni bil po krivem obsojen le prej omenjeni Kresnik, ampak tudi še neki Hauke, ki je bil pa v Celovcu oproščen, in neki Jurij Apat iz Braslovč, kateri je bil zatožen, da je umoril neko Julijano Smrečnik. On je sicer zagotavljal, da je nedolžen, ali le neko posebno naključje je bilo, da ni bil obsojen na vislice. Nedavno pa se je hotel neki Franc Eosser samega sebe umoriti ter si je prerezal žile na rokah, ali bil je k sreči otet, in ko so ga vprašali, zakaj se je hotel umoriti, je povedal, da je hotel to storiti, ker ga je pekla vest zaradi nedolžno obsojenega Apata, ker ne Apat, ampak on (Rtisser) je umoril Julijano Smrečnik. VoŠnjak je prav krepko zavračal tudi Foreggerja. Ker je vsa ti zadeva nanimiva tudi še zaradi nekaterih drugih reči, Vam pošljem Voš-njakov govor po stenografičnem zapisniku. Poročevalec o tej točki je bil slovenski poslanec Hren. Prihodnja seja bo v petek, 7. t. m. Bodimo pozorni? Ceško-nemška sprava prouzročuje velika razpravljanja v nemškem taboru, in faktum narodne sprave na Češkem ne bode izginol tako brzo z dnevnega površja. V dunajskem nemškem društvu je imel minoli teden dr. Steinvvender daljši govor o češko-nemškem poravnanji, v kojem je za nas Slovence ta izjava značilna: Nemci, dasi so popolnoma dosegli svoj namen, ne bodo odjenjali od boja I Dalje je rekel dr. Steinvvender: „V narodnem oziru pa more postati sprava Oehov z Nemci usodna, ako se oglase Moravaui, Silezijani in Slovenci po slovenskih pokrajinah za spravo z Nemci, tega pa mi nikakor ne moremo dovoliti. Vzlic češko-nemški spravi moramo biti na straži. Proti sedanji vladi bojevati pa moramo tudi nadalje, ako bode narodnost naša v nevarnosti. Ko bi se hotelo ustrezati gospodi v dunajskem nemškem društvu, bil bi potem mir navidezen in poražena prva tvrdnjava. Toda še besneje se izraža sobotna graška »Tagesposf v uvodnem članku: »Fromme "VVunsche (Pobožne želje)" o slovenskih naporih in težnjah za spravo z Nemci z ozirom na češko poravnanje. To zagrizeno glasilo nemške nestrpnosti očita slovenskemu časopisju, da ono draži in dreza zlobno narod na to, česar slovenizem zahteva za-s6 iz češke poravnave, ter pravi: „Avstrijskega državnika bi morali stoprav najti, ki bi imel pogum, štirskim in koroškim Slovencem dovoliti to, kar se je oblastnemu nemškemu življu na Češkem moralo dovoliti iz državnih ozirov. V Avstriji človek že mora biti pesimist, toda ta pesimizem vendar na seza tako daleč, kakor zdaj zahteva slovensko novinarstvo. Spodnja Štirska je mešano jezikovno ozemlje in ne bode nikdar slovensko, zahtevaslo-venske sprave za Koroško, pa je, — čujte! — sleparija! Tako ,Tagespost". Mi proti dr. Steinwendra razlogom in slepi za-grizenosti graškega nemškega glasila samo to rečemo, da zamorca umivati je težek in nehvaležen nalog. Slovenski narod je bil pred spravo in bode iivel tudi po nji ter se bode branil do ladnjega Tzdihljeja in x vso življenjsko silo proti ponemčenjn, ko bi gospodje iz nemškega tabora t zadevi gled6 sprave ne mislili pošteno ter smatrali vse to za nekak provizorij v boji zoper naš rod. Sprava Cehov z Nemci, te dni dovršena, ni se mogla prej dovršiti, nego po ukončani nagodbi z Ogri, s kojo si je grof Taaffe oprostil roke za delo na Češkem, seveda na najvišje povelje, ker ima, kakor se pravi, prepisano »maršrnto". Češko-nemška sprava na Češkem (brez Morave in Šlezije) je torej dovršen dogodjaj; dasi nekateri ljudje govorž in pišejo tudi listi, da to spravo mora še le potrditi češki deželni zbor In državni zbor, bode vzlic temu tudi nam Slovencem dovoljeno vprašanje: Kaj sledi iz tega poravnanja koristnega za naš narod? Kaj se za Nemce na Češkem, da, v vsi Avstriji, izcimi iz tega, povedal jim je dr Plener z jako umijivimi besedami, kdor hoče slišati in razumeti. »Posledice teh obravnav," — tako je završil Plener svoj pane-giriški govor, priporočujoč nemškim poslancem nedeljo teden odobrenje dunajskih obravnav, — „ni-majo samo vspeha za Nemce na Češkem, temveč one so v okrepljenje vseh Nemcev v Avstriji. Naposled se je znova povrnilo spoznanje, da ni moč vladati brez Nemcev in zoper Nemce, in da ne gre Nemce drviti v narodno razburjenost, da se Avstrija ne more ojačiti, ako niso zadovoljeni Nemci. To spoznanje bode vsem Nemcem v korist. Nemško pleme postalo je zopet činitelj, s kojim se mora računati." No, to opisovanje zmage Nemcev je vendar malo pretirano. Kar so jim Cehi dovolili, ima bodisi administrativno veljavo, kojo izvede vlada, ali pa zakonodavno, o koji bode konečno ukrepal še češki deželni zbor, vse to je pa samo Nemcem pot ogla-dilo v deželni zbor. Tudi nam je zdaj dobro znano, da se vse to tiče samo češkega kraljestva; Morava in Šlezijs, dasi ste obe kronovini obseženi v koroni češki, ste izločeni in imata iz te sprave povsem korist oba naroda na Češkem. Toda tudi to je že napredek, ako nastane v lepi kraljevini mir, ako zavlada v bratski zemlji sloga. Pravega avstrijskega rodoljuba, zlasti pa Slovenca, naudajati mora veselje, da se je posrečilo delo sprave in da je storjen konec umor-nemu boju, v kojem sta se pobijala oba roda na CeJkem. Nadejamo se, da bode v prihodnje možno bolj skrbeti za gmotne in gospodarske razmere na Češkem. Nismo optimisti in ne mislimo, da bodo s to spravo odstranjeni vsi spori, kajti jezikovno vprašanje ni še rešeno in tudi v državnopravnem razmerji je še dosti nejasnega. In da je poravnanje med obema narodoma na Češkem jako krasna reč, prospešna občni blaginji, in da ima po takem cilji hrepeneti vsak narodnjak, to so povsem prazne besede, namenjene oni vrsti ljudij, koja ne misli sama, a verjame besedam prijatelja. »Facta loqauntur!" Da je nam Slovencem treba pozornosti in z odprtimi očmi motriti spravo med Nemci in Cehi, poučil nas je g. dr. Riegra govor o šolah za narodne manjšine, ki je govoril v petek povodom občnega zborovanja »Osrednje Matice šolske" v dvorani »Umčleckž Besed}'". Končujoč svoj obširen in temeljit govor, v katerem je poudarjal, da bodo odslej za ljudske šole, bodisi nemške ali češke, kjer se nahajajo narodne manjšine, morale skrbeti občine same, oziroma dežela, in je torej skrb olajšana »Šolski Matici", rekoč: »Iz tega, velespoštovana družba, pa še ne sledi, da »Osrednja Matica Šolska" ostane v prihodnje odveč. Dela ji preostaje še mnogo, koje more izvrševati, in Bog daj, da bi zadostovala v ta namen sredstva: Sprava se je izvršila samo za Češko, in ne v^mo, kdaj se uresniči tudi za Moravo in Šlezijo." — Tak6 g. dr. Rieger, načelnik spravnih dunajskih obravnav. Nehote se nam vriva misel, ako si natančneje ogledamo spravo: »Ob čegavih troških pa se je sklopila ta sprava?" Komu bode odvzeto in komu pridejano na narodnih pravicah? Komu se je doslej godila krivda in kdo ima biti odškodovan ? Že taka in>lična vprašanja morajo izzivljati različne odgovore, koji nam, stoječim mnogo, mnogo let na braniKU v neprestanem boji za narodna in verska prava, niso všeč in nas morajo naudajati z raznoterimi slutnjami. Možno, da tako pišoč prečrno vidimo razvijati se bodoče razmere; možno, da najvišji vladni krogi, kojim bode izročeno izvedenje napominane sprave, ne bodo pripustili, da se i nadalje godi krivda Slovencem in njih življenjskim koristim, ki so tudi v prospeb vsi državi. To vse je možno iu tudi o dobri volji teb vladnih krogov ne dvojimo, toda najbolje in najsignrneje se bode skrbelo za prospeh našega naroda: ako se sam briga in skrbi za svoje praviee, ne tanašaje se na nobeno vlado! Ce pa »Tagesposf piše: »Mi bomo čuječi in pripravljeni na odboj, toda nAdejamo se, v točki sprave zmagal bode zdrav razum nad nespametnostjo in poieljivostjo, kajti blaznost bi bila, sklepati slovensko spravo," — kličemo mi nasprotno rojakom svojim: »Imejmo odprle oči, bodimo pozorni in bistrimo svoj um, ne sicer z domačimi razprtijami, temveč s slogo in vzajemno ljubeznijo, b koji tako odločno poživljajo dr. Plener, graška »Tagespost" in nemški kolovodje somišljenike svoje!" Več luči. v. Medio tutissimus ibis. Ovid, Metamor., 2, 137. Kdor hodi v javnem življenji zlato srednjo pot, ima navadno proti sebi skrajne življe, bodisi z desnice ali levice. In tako se nam utegne zgoditi v tem prepornem vprašanji. Toda skončati moramo, kar smo pričeli. V včerajšnjem listu smo ponatisnili večino članka iz »Slov. Naroda", ki je odgovarjal »Soči", oziroma popravljal njene nazore o narodnih izjavah in društvih. Dostavili smo včeraj, da nam »Narodov" članek ni ugajal niti po obliki, niti po vsebini. In zakaj? Kdor se količkaj ukvarja s slovensko politiko ali jo opazuje od strani, nas bode razumel tudi v kratkih besedah. Glede oblike v obče rečemo le to: Ko bi bil pr. naš list v kompromisni d6bi — ako- na ravno se kompromis le posredno dotika našega lista — tako pisal za vero, kakor je omenjeni »Narodov" članek za narodnost ter od stranišče- t tinil »skrajno stranko duhovnikov", nastal bi bil i strašen hrup in opetovano bi čuli stereotipne besede: saj vera ni v nevarnosti. In če mi danes rečemo: čemu toliko hrupa zaradi nekih nepremišljenih ali nejasnih stavkov: saj narodnost ni v nevarnosti? Odgovorilo se nam bode: vi hočete zadušiti med Slovenci narodno zavest. Vkoreninilo se je namreč med nami pravilo, da vsemu duhovniškemu stanu očitajo napako, slabost, neprevidnost ali prenagljeno izjavo posameznega duhovnika. Gospodje, bodimo odkriti, kajti mi sami obžalujemo, da se je tako izjalovilo naše javno življenje in vgnezdila med nami tolika nezaupljivost, bodisi opravičena ali neopravičena. Ker bodemo itak na drugem mestu govorili o "»politični duhovščini", prosimo čitatelje, naj si premene oni »Narodov" članek v tem smislu, da bode grmel zoper mlačne kristijane ter jim pretil z vratmi in kovanimi čevlji. Marsikdo, ki je odobraval »Narodov" članek, čutil bi to, kar so čutili oni, ki so sicer vedno in povsod odločni narodnjaki, ali vendar ne prisegajo na fanatično ali absolutno narodnost, ker je ta nekrščanska. S tem preidemo na vsebino. Kdo pa je, vprašamo, fanatičen Slovenec, kateremu je narodnost čez vse? Ali morda oni narodnjaki, in teh ni malo število, ki so ob jednemčlani nemških kazin in narodnih či talnic? Ti so šviga-švaga čez dva praga, rekel bi priprost kmet, ki se zaveda, da ga je rodila slovenska mati. Ali je onim narodnost čez vse, ki po čitalnicah kramljajo le zaradi »uljudnosti" v blaženi nemščini? Ali so fanatični Slovenci, ki doma s svojo obiteljo govore večinoma le v tujem jeziku? Ali naj stopimo v pisarne »fanatičnih" odvetnikov, notarjev itd.? Kje najdemo v sedanjih razmerah takih ljudi? In temu se mi tudi ne čudimo, ker je sedaj ta zahteva skoraj še neizvršljiva. Naše prebivalstvo po mestih in trgih je popolnoma prekvašeno z nemškim duhom in potrebuje pristnega nadomestila z dežele. Fanatičen je dijak, ki izda zadnji denar za slovensko knjigo in se boji izpregovoriti nemško besedo, češ, da s tem sramoti svoj rod. Takih pač najdemo, katerih fanatičnost pa je čista idejalnost. Ali naj bode narodnost absolutna? Ne, ker to ni krščansko. Vera naša nas uči: Ljubite Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca, to je, čez vse. A kdor nam reče: Ljubite domovino svojo čez vse, ta preobrača pravi red in je sam krivoverec, ker obožava narodnost ter jo časti in moli kot malika. Najprvo je Bog iu njegova cerkev, drugo je narod in domovina. To nas uči vera, to poudarja Leon XIII. v zadnji okrožnici. Mi sodimo, da tudi „Narodov" člankar n! mislil absolutne narodnosti v pravem pomena besede, temveč je vrgel besedo na papir, kakor ma je ravno prišla na misel. Sicer ne umemo, kako je mogel Tišje gori pisati: Kakor mora biti vera goreča, kolikor najbolj mogoče, tako mora tudi biti narodna zavest razvita in goreča, kolikor najbolj mogoče. Ali pa so morda te besede bile le »zaradi lepšega" ? Bodi, kakorkoli. Domovinska ljubezen je naša dolžnost in tudi mlajša duhovščina slovenska ne bode se te ljubezni učila od gospodov v »Narodni tiskarni". Kaj sedaj veste, ko je »Soča" zapisala one stavke? Da mi kličemo vlado na pomoč zoper narodna društva, da hočemo zatreti narodno zavest? Kdo pa Vam je dal to pravico, da ulivate celo ploho pretenj na naše glave? Kaj ima mlajša slovenska duhovščina opraviti z onim člankom v »Soči"? Ali ste le jednega duhovnika slišali, ki bi bil odobraval oni članek? Imenujte ga! In če tega ne morete, čemu nam grozite s petami in stopnjicami ? To je, kar se z Vaše strani vedno ponavlja in širi razdor. Ali se je mlajša duhovščina od meseca novembra tako sprevrgla? Cemu ste tedaj podpisavali kompromis? Kdo je beračil za-nj? Da, sveta jeza mora človeka obiti, ko čita tako trde in neopravičene besede, zapisane od tako odličnega moža, kateremu smo vedno prisojali več razsodnosti. »Slov. Narodu" in »Brusu" je eden in isti vrednik, in vendar prvi za drugega noče vedeti. Ali je tudi to le na videz? Ko bi mi ali ko bi vsak pošten narodnjak vrgel po stopnjicah lizuna, kateremu je narodnost na jeziku, a ne v srcu, imeli bi mnogo posla, slovanska zavarovalnica za življenje pa precej zavarovancev. In kaj ima »purpur prelata" opraviti s »Sočinim" člankom? Ali prelatje narekujejo pota goriškim politikom? Bržčas naj bi bila to brca zaradi »stare jeze"? Dovolj o tem! Osvetliti smo hoteli na obe strani svoje in svojih somišljenikov stališče. Ut de-sint Tires, tamen est laudanda voluntas. Naposled še to: Minolo leto je bil v Parizu znani E. C a s t e 1 a r, katerega imenujejo »apostola vseh plemenitih stvari". Politika v tem človeku ni ugasnila ognja za čisto vero. Kot jeden najboljših govornikov v Evropi vedno zagovarja resnično in pravo. Pariški dijaki so priredili shod v velikem araiiteatrn Sorbonne ter povabili Castelarja. Ko sta govorila profesor Larisse in znani Jnles Simon, vzdignil se je Castelar ter rekel med drugim: »Ako znanost ni dobra, ni istinita. Znanost, ki trdi, da je sila nad pravico, tedaj ni več znanost, temveč bič, katerega je treba na veke obsoditi. Razum je nič, znanost nič, ako ne težita po tem, da v ljudske stvari stavita jedinost in harmonijo. Pred vsem pa imejte vero. Tudi vera v prave idejale je velika krepost. Kri-štofKolumb je našel novi svet, ker j e t r d n o v e r o v a 1, d a g a najde. In ko ne bi bilo novega sveta, Bog bi ga ustvaril iz vode, da bi poplačal trdno vero." Najvzvišenejši idejal, popolnost sama pa je Bog, in kdor nima vere v Boga in ne izpolnjuje njegovih zapovedi, ta ni idejalist, temveč fanatii!en fantast, s katerim je vsak stvaren razgovor nemogoč. In takim svetim idejalom, katerim sta predmeta v prvi vrsti Bog, in v drugi narod, takim idejalom naj naša mladina stavlja oltar v svojem srci. In zakaj? Ne le zaradi notranje vrednosti in velike resnice teh idejalov, temveč tudi zaradi naših posebnih okolnosti. Ako naš narod, osobito cvet njegov, ne bode gojil teh dveh čistih idejalov, nikdar se ne bodemo izkopali iz današnjega stanja. Pretirana fanatičnost pa nam več škodi, nego koristi; to dokazuje naša zgodovina. Nikar se ne vdrajmo. Idejali propadajo, značaji so vedno redkejši, in to nam temni pogled v prihodnjost. Temu je kriv duh gole in surove praktičnosti, ki razjeda naše društvo. Le na podlagi teh idejalov moremo rešiti bodočnost. Bog i narod! Ta dva idejala sta nerazdružna. In kdor bi zametaval prvega ter le drugemu stavil oltar, tega bodemo prištevali sovražnikom naroda. Tako vero naj goji naša mladina, prvakov pa je sveta dolžnost, da ji dajejo lep vzgled. — Clau-dite iam rivos, sat prata biberunt. Hotebor. KekaJ idej. (Konec) Sv. Cerkev govori in uči drugače. Že v sjllaba je mnogo teh krivih mnenj zavrženih izrečno, druga eama ob sebi, ker so v bistvu nauku sv. Cerkve nasprotna. „Vsa oblast je od Boga." Tudi slabemu vladarju moramo ubogati v vsem, razen greha. To 80 temeljni nauki sv. Cerkve (cf. S. Thom. I. de regimine principum e. TI, pri Zigliari o. c. III. str. 272). — Ne bom jih izvajal; prepuščam to bralcem samim, vabčč jih, naj bi se v obilnem fiteviln jeli pečati s temi perečimi vprašanji naravnega prava. Kdor si teh resnic ni v svesti, ni možno, da bi imel pravi pojem o sv. Cerkvi. Mrena mu je na očeh in ne vidi, da sega daleko preko mej domače vasi — v življenje celega sveta njen pomen. — V smislu sv. Očeta moramo poučevati vse katoličane v teh resnicah. Vsakega seveda po zmožnostih in razumnosti, ki jo ima. Poddrage bodo tako postale nemogoče. Versko življenje se bo z zavestjo najsvetejše, najimenitnejše družbe poživilo in nova doba bo vziorila Slovenstvu in človeštvu. Zato sem si zapisal za geslo italijanski pregovor: La lingua batte, dove il dente duole. Tu nas najbolj boli. Učimo se in učimo druge 1 Ce so v zmoti, pomilujmo jih, saj «0 večinoma nehote zašli; zavela jih je strupena sapa, ki že tristo let mori edino prave ideale človeštvu. Virtenberškega meniha napuh jo ima na Testi; on je prvi uropal najdražje svetinje iz src in njegovi privrženci sedaj s papirjem napačne tilo-^ofije in s cunjami ohole znanosti maše praznote. Dokaz je dovršen. Le še ena točka v doklado! Pred osemnajststoleti je boren, neuk starec-žid prišel s temi idejami v večno mesto. Mamertinska ječa je bilo vseučilišče njegovega nauka; križ plačilo za-nj I A stari Bim je padel, pokopale so ga ideje starčka kafarnavmškeg *. In videli so vekovi, kako so se sesedala kraljestvi, kako so se odpiho-vali mogočni narodje s površja. Preorala se je zemlja, s cela se je zmenilo njeno I.ee. Novi narodje so nastopali in zginjali — ideje starčkove pa so živele in veličanstveno so oznanjala silo njihova kraljestva, ki so se jih poprijela, veličanstveno pa tudi grobovi njihovih nasprotnikov. — Še imajo tisto silo kot pred osemnajststoleti. Starček kafarnavmški ni umrl in ne umrje. Zidan je sedež njegov na skalo in kri prelita ga le še bolj vtrjuje. — Še živi: ime mu je danes: Leon Xin. Še živi in oznanjuje tiste ideje kot jih je nekdaj oznanjeval poganskemu svetu galilejski ribič. Ali ga bo poslušal svet, novi zopet poganski svet? — To smo že vprašali. Na podlagi gorenjega dokazovanja moremo odgovoriti: ■Se ima zemlja dovolj mesta grobovom. Ce se vse ustanove našega sveta zgrudijo va-nje, ideje krščanske bodo preživele te grobove in iz njib vskali|e i. novo življenje. — In mi? Nekdo je pel v letošnjih ^Drobtinicah" Avstriji: „V katolištvu zmaga je tvoja!" Mož ima prav. Jaz bi pristavil: Sam«--1 Dolžnosti liatoličaiiov. Okrožnica sv. Očeta Leona XIII. vsem čestitim bratom patrijarhom, primatom, nadškofom in škofom katoliškega sveta, združenim z apostolsko stolico. (Dalje.) Cerkev in država imata vsaka svojo samostojnost. Badi tega ne sme biti niti cerkev pokorna državi, niti država cerkvi, prav tako, kakor se vsaka giblje v svojih zadevah in svojem delokrogu, ki ga določujejo njujini nameni. Iz tega pa nikakor ne sledi, da morata vsaka za se ločeni biti, ali celo, da si morata biti sovražni. — Živeti moramo namreč ne kakor si bodi, tako ali tako, ampak kot omikani in nravni ljudje. Tako zahteva narava sama. In zato mora državni red skrbeti ne-le, da posamezni državljani živ^ kakor se spodobi, temveč mora jih tudi prijazno sprejeti pod svoje krilo, da se lahko nravno spopoln^, spoznavajoč resnico, pred vsem pa krepostno živeč. Cerkev pa mora vse preskrbeti, kar je potrebno k življenju po zapovedih vere in strahu božjega. Kajti ti čednosti dopolnita in venčata vsako čednost, ker se pred vsem ozirata na Boga. Pri vseh zapovedih in zakonih treba se torej tudi ozirati na dolžnosti človeške v nravnem in verskem redu. Nobena zapoved in nobena prepoved ne sme prezreti dolžnosti, ki jih ima človek kot državljan in kot kristijan. Zato pa ne more biti cerkvi vse jedno, kakšne zakone dajejo r posameznih državah ia kakšni so že v veljavi. Pazljivo mora gledati na te takone, ne zato, ker so državni zakoni, ampak zato, ker lahko prekoračijo svcje meje in se vmešavajo t pravice cerkvene. In ako cerkev zapazi, da kak zakon državne oblasti nasprotuje blagru svete vere, mora po svojih močeh to zabraniti, ker to nalogo ji je dal Bog. Njena dolžnost je na to delovati, da zakone in naredbe ljudstev prešinja duh svetega evangelja. In ker nadalje sreča in blagor države zavisi od sposobnosti in kreposti njenih predstojnikov, je umevno, da cerkev ne more nikdar vsprejeti pod svoje varstvo in zaščito onih, o katerih ve, da jo sovražijo, da se za njene pravice ue menijo, ali krušijo verski in državni red, ki si drug drugemu ponaravno roki podajeta. Nasprotno pa spolnjuje svojo dolžnost, če one podpira, ki verski in državni blagor prav cenijo in se trudijo, da zastopniki obeh, cerkve in države, za skupno srečo obeh v miru in slogi delujejo. — S tem pa je ob enem dano vodilo, po katerem naj se vsak katoličan ravna v javnem življenju. Kjer namreč cerkev dovoljuje, kolikor sploh dovoljuje svojim sinovom, vdeleževati se javnega življenja, tam morajo le-ti pred vsem podpirati in svoje zaupanje skazovati možem v resnici poštenim, pravim krščanskim možem. Nikakor in nikdar pa ne smejo veri sovražnih bolj ceniti in jim prednost dajati pred onimi. Iz vsega tega se vidi, kolike važnosti je, da se ohrani edinost in složnost, posebno v sedanjem času, ko ima krščanstvo toliko spretnih in zvitih nasprotnikov. Vsi zvesti prijatelji cerkve, „katera je steber in trdnost resnice" ') se morajo skrbno varovati ,lažnjivih prerokov, ki jim obetajo prostost, ko so vendar sprideni sužnji",') braniti se morajo, kakor cerkev sama, zoper zvijačo z modrostjo, zoper silo s srčnostjo. — Ni nam tukaj sedaj premišljevati, je-li in koliko je malomarnost in nesloga katoličanov zakrivila sedanje razmere. Gotovo je, da bi bili hudobni manj predrzni, in da ne bi bili toliko razdejali, ko bi vse dobre prešinjala ena trdna vera, „ka-tera v ljubezni dela".') Tudi nravni zakon, ki ga je dal Bog, ne bi bil tako propadel. O da bi vsaj spomin na preteklost zmodril ljudi za prihodnjost! __(Dalje sledi.) ') Tim. 3. 11. ") II Petr. 2, 19. ') Galat. 5. 6. Politični pregled. v Ljubljani, 4. februarija. ^N^otranle dežele. Levica in driavni »hov. „N. Fr. Presse" piše povodom sostanka državnega zbora: „Nemci bodo morali biti zmerni in potrpežljivi. Ni vedno res, da je prvi korak najtežji, drugi pa navadno še težji. Za narodni obstanek smo s spravo na Češkem mnogo dosegli, za veljavo Nemcev v državi, za liberalna načela še nič. Vriskati torej ne smemo, kakor nam pred spravo ni bilo treba obupavati. Opozicija mora biti previdna in jedina ter ne smč ovirati potrebnih dogodkov. Pokazalo se je, da nas potrebujejo. Počakajtno, pa vidimo, v kake namene nas hočejo rabiti." Židinja torej upa, da se bode razbila desnica; to upanje stavi na Mladočehe. Upamo, da se bode vdrala. Galicija. V Lvovu se je pod predsedstvom županovim osnoval odbor, ki bode podpiral reveže po galiških okrajih. Sprejel je resolucijo, da morate država in dežela dovoliti izdatno podporo. Tnanje driare. Bolgarija. Iz Sofije se poroča, da je političen položaj na Balkanu nevaren. Grška nekda namerava na pomlad sklicati rezervo, Rumunija in Turčija ste na vse pripravljeni. Iz tega se utegne kaj razviti, ki bode vso Evropo spravilo po konci. Čmagora. Ker je v deželi pomanjkanje, ukazal je knez Nikola, da se grad^ ceste in izkopljejo ostanki rimskega mesta Diokleje, kjer se je rodil cesar Dioklecijan. Itusija, Redka so poročila iz Rusije. Črnogledi ljudje trdijo, da ta tišina pomeni vihar. Vendar ne vidimo znamenj, ki bi napovedovala nevihto. Ruska vlada je sicer ugovarjala bolgarskemu posojilu pri neki avstrijski banki, a to le radi tega, da je znova poudarjala s svojega stališča nepostavnost bolgarske vlade. Nemčija. Minolo nedeljo je bilo ministersko posvetovanje v stanovanji kneza Bsmarcka; predsedoval je cesar sam. Ta nenavadni dogodek kaže, kako visoko čisla mladi nemški cesar državnika, ki je zvaril nemško cesarstvo. Bivši državni minister Puttkamer, ki je po smrti cesarja Viljema I. zginil s političnega pozorišča, hoče zopet stopiti v javnost. Minoli teden je v Stolpu priporočal se volilcem. Rekel je v govoru, da je pristaš ustavne države, dokler ne stopi na strmino parlamentarizma. Proti socijalistom je govoril ostro. Brez armade, policije in uradnikov bi socijalni demokratje v jed-nem tednu pograbili vse imetje. Postava proti socijalistom brez iztiralne oblasti je nož brez kline iu ročaja. Ako bode prihodnji državni zbor zopet zavrgel postavo, treba bode namesto § 28. — topov. Italija. ,Opinione" poroča, da je kužna bolezen pobrala mnogo vojakov abesinskega kralja. Ako se bode udal Ras AInlah, poslal ga bode kralj v pregnanstvo v južno pokrajino, kjer je Negušova oblast neomejena. — Iz Rima ni važnih poročil, akoravno ima Crispi na razpolaganje vse mednarodne židovske dopisnike. Francija. ,Temps" ostro graja republikanski shod dn^ 29. januvarija, ker so republikanci rabili ista sredstva, katera grajajo pri konservativcih Vladi prijazni list svari republikance pred pastjo, ki je nastavljena republikanski večini. „ Pariš" poroča, da se bode v kratkem zvršila prememba v ministerstvu. Belgija. Delavski štrajk v jamah drnžbe de Lens ie končan. Švica. Bazelski kanton je sprejel novo ustavo z določbo, da mora narod voliti vlado. Portugal. Iz Lisabona se poroča, da je včeraj vlada razposlala velesilam okrožnico, v kateri na-svetuje evropsko konferenco. Sicer pa je portugalska vlada polna uljudnosti proti angleški. Španija. Iz Barcelone se poroča, da mednarodna delavska zveza pripravlja splošen štrajk, ki se bode pričel dne 15. aprila. V Barceloni se je nekda že zbralo nekaj tujcev, ki so pričeli delati v ta namen. Dnevne novice. („Matica Slovenska") odposlala je na Trstenja-kovo rakev venec s trakovi in napisom: „„Matica Slovenska" — častnemu članu", ter poverila tamo-šnjega odvetnika, g. dr. Temnikarja, da jo pri pogrebu zastopa. (Mestna hranilnica Ijnbljanska.) Meseca januarija vložilo je 407 strank v mestno hranilnico 149.226 gld. 63 kr., izplačalo pa se je 56 strankam 49.651 gld. 30 kr. (Poročil) se bode jutri opoludne v stolni cerkvi veleindustrijalec g. Viljem Tonnies z gospico Riko Burgerjevo. Tem povodom prirede delavci Tonnies-ove tovarne danes zvečer svojemu šefu zastaveničko z bakljado. (Podružnico protislovenskega društva »Stld-mark") snujejo tudi — kakor se nam poroča iz verojetnega vira — na Gorenjskem, in sicer v — Tržiču! (Kanonično vmeščen) na faro Smlednik je bil danes čast. gosp. Janez Karlin, dosedaj župnik dobrniški. (Imenovanje.) Nadsodišče v Gradci je imenovalo gg. E. V u d i c h a , Alberta K o k a 1 j a in Maksa Gori upa avskultante za Štajarsko, Fr. Sommereggerja in Roberta E nglischa za Koroško. (Štajarskega deželnega zbora) postavnega načrta glede premembe § 3. postave z dne 14. junija 1866 o okrajnih zastopih presvetli cesar ni potrdil. (Blejska podružnica) c. kr. kmetijske družbe kranjske bode sezidala še to leto vzorno moštarnico ter shrambo za podružnične stroje. Ta vzgledna podružnica priskrbela je že sedaj za svoje ude nad 20 goseničnih škarij in se zelo poteguje, da se bode sadno drevje, katero je letos polno cvetnega popja, tudi res do dobrega otrebilo gosenične zalege. (Novomeška podružnica) c. kr. kmetijske družbe kranjske, h kateri je mnogo novih udov pristopilo, pričela je zelo živahno delovati. Zadnji občni zbor je volil za predsednika g. vodjo Rib. Dolenca iz Grma ter ukrenil priskrbeti stroj za robkanje turšice ter za čiščenje žita. Tajniški posel opravlja pri tej podružnici jako marljivi gospod c. kr. okrajni živino-zdravnik 0. Skale. (Deželni odbor kranjski) je dovolil podporo kostanjeviški podružnici, da naredi še peti poskusni ameriški vinograd, in sicer v Čateži, novomeški podružnici pa za dva taka vinograda. (Zvezdoslovje.) V nekolikih dneh izšla bode na svetlo vednostna in obsežna knjiga, tiskana v Kleinmayer & Bamberg-ovej tiskarni, pod naslovom: „Die theoretische Astronomie", kojo je spisal profesor ljubljanske gimnazije, g. M. Vo dušek. (Prvi maj 1890 — mednarodni delavski praznik.) Na mednarodnem socijalistiškem shodu v Parizu minolo poletje predlagal je odposlanec Lavigne iz Bor-deaux-a: „Prvi dan majnika, ki pride letos na četrtek, proslavi vse delavstvo povsem kot delavski praznik, in se ta dan ne bode delalo. To velja za vse delavce po celem svetu! V ta dan priredb se povsod javni shodi delavcev v prospeh utl^-denja osemarae delavne dobe, a drugi daa prične se zopet delo. V Brnu se je 31. januvarija vršil mnogobrojno obisiiau delavsiii shod, — navzočih je bilo nad 3000 m6ž, — da bodo delavci prvi dan maja praznovali kot praznik. Jednak shod imeli so v nedeljo dunajski tiskarji in črkostavci, ter z ogromno večino sklenili isto resolucijo. Tudi v Ljubljani se je pričelo v tem oziru med delavci gibanje, in bode bajž v to svrho še ta mesec sklican delavski shod, ki bode ukrepal o tej zadevi. Ko pride do tega, izpregovorili bodemo z našega stališča obširneje. (Ruski pevski zbor Slavjanskega) priredil je včeraj zvečer na Dunaji sedmi koncert. Vspeh je bil fenomenalen. Zbor nastopi na Dunaji še dvakrat ali trikrat na posebno zahtevanje. Tudi ^Narodna Beseda" v Brnu naprosila je g. Slavjanskega, naj priredi v Brnu vsaj jeden koncert. Kakor znano, bil je g. Slavjanskj nedavno imenovan za svoje zasluge poročnikom francoske častne legije. — Koncert v Ljubljani ni prepovedan, kakor se je raznesla govorica. (Skočila je v Ljubljanico) v soboto blizo polu-noči za gostilno „pn Lipi" v Židovski ulici neka natakarica iz — neumnosti. Potegnil jo je še pravočasno iz mrzle kopelji gostilničar napominane gostilne ter izročil njenim sorodnikom. (Pomnožitev mestnih redarjev) je v istini živa potreba, to se je pokazalo v soboto. Splašil se je bil nekemu izvoščku konj ter butnil v izložbeno okno Krisperjeve prodajalnice, podrl na tla neko žensko in razbil tudi steklene duri. Vse to godilo se je pred nosom mestnih redarjev. (Pri občinski volitvi) za občino Temenico je bil za župana izvoljen Anton Lokar, posestnik na Vrhu, za svetovalca pa Anton Fajdiga s Temenice in Fr. Prosen. (Konkurz) je proglašen od novomeškega okrožnega sodišča na premično in nepremično zapuščinsko premoženje Josipa Mihiča, krošnjarja iz Ročnega v kočevskem okraji. (Poročilo o trtni nši v Avstriji 1. 1888) je ravnokar izdalo c. kr. kmetij.sko ministerstvo. Ker je to poročilo izza 1. 1888, ne kaže iz njega kaj dosti posnemati, saj se je 1. 1889 veliko izpreme-nilo. Iz tega poročila objavljamo le nastopna števila, veljavna za leto 1888: Kranjska ima vinogradov 10.609 ha, okuženih je 5443 ha; Stajarska 17.819 ha, (to so le on vinogradi, ki leže po okuženih okr. glavarstvih,) okuženih je 4000 ha-. Primorska 32.724 ha, okuženih je 7114 ha. (Vabilo) k veselici, katero priredi cerkniška čitalnica v prostorih gosp. Antona Schiave dne 9. februvarija 1890. 1. Spored: 1. Šaljiva loterija; 2. ples. Pri plesu svira češka godba g. L Entz- manna. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za ude od osebe 40 kr., z družino 60 kr., za neude od osebe 60 kr., z družino 80 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 4. februvarija. V klubu združene nemške levice je dr. Plener poročal o dogodkih dunajskih obravnav, pojasnil posamezne točke, utemeljil z obširnim pojasnilom o razmerah na Češkem ter grajal nekatere pomisleke v javnosti. Nato je bila daljša de-laata, v kateri so govorniki izražali zadovolj-nost z vspehi Nemcev na Češkem, naglašali potrebo sprave z ozirom na razmere na Češkem ter izrekli upanje, da bode pridobitev Nemcev na Oeškem vplivala tudi na ostale Nemce v državi; treba pa je najprvo čakati. (Op. vred.: Ti glasovi nam niso ugodni.) ' Budimpešta, 3. februvarija. V zbornici I je izjavil pravosodni minister, da bode pred-i ložil postavni načrt proti volilnim razvadam. Algir, 3. februvarija. Tukaj je močno snežilo; po vsi deželi je nenavadno mrzlo. ITmrll ho: 30. jan. Liza Černe, lasničarca, 60 let, sv. Petra cesta 4, apoplexia. — Ana Stubler, šivilja, 44 let, Emonska cesta i, jetika. 31. jan. Jožefa Pajk, delavka, 25 let. Hrenove ulice 17, jetika. — Pavla Arnold, užitninskega paznika bui, 2 leti, Roiine ulice 27, jetika. 1. febr. Liza Kautzki, krojaeeva žena, 63 let, Florjanske ulice 38, marasmus. Vremensko sporočJUo. I Cas Stanje S g --Veter Vreme iS;-; 1 inAomeni toplom«rm O - opazovanja ^ „„ po ci«U« * g rV. u. zjut.l 7441 ^2 2 si. svzh. oblaenunajMka borza. (TelegrafiŽDO poročilo.) 4 februarija. Papirna renta 6% po 100 gl. (g 16% davka) 89 Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 89 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110 Papirna renta, davka prosta......102 Akcije avstr.-ogerske banke......933 Kreditne akcije ..........324 London.............118 Srebro .............— Francoski napoleond.........9 Cesarski cekini............5 Nemške marke ..........57 gld. 25 n 30 „ 3.3 75 25 kr. Htaiije aTNtro-ogerNke banke dne 31. januarija. 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu "" 407,119.000 (+ 9,916.000) 243,130.000 (+ 153.000) 146,089.000 (+ 7,209.000) 26,589.000 (4- 681.000) gld. Kovinski zaklad „ Listnica „ Lombard , Davka prosta bančna rezerva gld. 41,482.000 (— 9,521.000) Katranovepastilel^^ljJlSlIjrrS zajo v svojem učiiiku vse podobne izdelke. Izvrstno sredstvo so proti kašlju, hripavosti, boleznim v ratu, bronhija in pljuč. Škatlica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (9) Osem svetinj! 'VS lajloljse rocoe knoiiike < z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarlne, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd. JAN. N. TRIMMEL, tovarna harmonik, (30—24) Dunaj, VII., Kaiserstrastte 74. Ceniki franko in zastonj. 39 57 75 Gospodarska tehtnica '/5 naravne velikosti. odlikovana, nedo-sežna, dobra in po ceni z 10 klgr. nosivnosti, zajamčeno jako trajna in natanka (kaže staro in novo težo) za čudovito nizko ceno le treh goldinarjev komad. Tudi zasebnikom pošilja proti gotovini ali povzetju „Klossovo opravilstvo s patentovanimi novostmi" v Brnu. (lo-s) Ko hI blago ne ugajalo, povrne se denar. Št. 23.021. Razpis službe. (3-3) Pri deželnega stolneg^a mesta Igub^ane magistrata je popolniti službinsko mesto z letno plačo 1000 gld. iu pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10% petletnic. Prošnje, v katerih je dokazati usposobljenost, kakoršne treba za državno stavbinsko službovanje, je vložiti clo so. februarija letos pri podpisanem magistratu in sicei- potom predstoječe gospodske, če se prositelj že nahaja v javni službi. Magistrat deželnega stolnega' mesta Ljubljane, 17. dan januarija 1890. Župan: Grasselli. Visoka C. kr. deželna vlada je dovolila občini Zg. Tuhinj pri Kamnika Iztiri letne liemnje za živino in blago. Sejmi bodo: 20. svečana, 3. malega travna, 12. malega i^ana in 21. kimovoa. Prvi semenj bode SO. jajveeaiia t. 1., na katerega uljudno vabi Županstvo v Zi«. Tuhinji. župan: Janez Zavašnik. ileželiii olfrožiii zdravnik IF^fcalliffi (3-1) St. 454. Oklic. (1) C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem naznanja, da se bodo v zapuščini Matije Radelj-a iz Dobra: 1. dn^ lO. februTariJa 1800 vinogradi v Megle-nika in Ažentalu, dn^ 11. februvarija vinogradi v Bihpovcu, BoviSah in Lipniku; 2. dn6 27. februvarija njive pri Trebnjem in travnik pod Dolgoi\)ivo pri Lanšpreža; 3. dn^ lO. marea in po potrebi tudi še 11, marca 1890 i^Jive in travniki pri Brezovci in tr^e gnm^e pri Dobravi s hiiami, slednji cenjeni na 3260 gld. oziroma 2180 gld., 2815 gld. — na mestu zemljiSč potom prostovoljne dražbe prodajali. Gruntje lež(3 ob okrajni cesti iz Trebnjega na Mirno. Dražbeniki imajo IO®/« '^adij cenilne vrednosti položiti. Drugi pogoji leže tusodno na ogled. i\ lir. okrajno sodisce v Trebnjem. dne 31. januvai-ija 1890. Udajatelj: Matiji Kilar. Odgovorni vrednik: Ifliiaelj 2it»ik. Tini; Tiskiiroe" v Ljubljani.