•M
gospodarske, obertniške
*
narodne
Izhaj
sako sredo po
poli. Velj
tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr
?
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za po) leta 2 fl. 10 kr

1 2
kr
ćetert leta 90 kr
dn.
V Ljubljani v sredo 3. julija 1861.
Sopet je svetla zvezda ugasnila na slovanském nebu.
Pavel Jožef Safarik
doktor modroslovja, vitez
reda Franc-Jožefovega
pruskega reda ;,za zasluge
sv. Ane
brilantih
znanstvene akademije
Dunaj
nemških. bivši bibliotekar
vseučiliščiue knj
• *
Prag i,
kakor nov Kolumb preiskaval slovanské zemlj

svojim
udom svetu odkril stare svetinje
lovanske
narode naroda
rnskega
inogih učenih družtev slovanskih najslavneji sin matere Slave,
edko ostroumnostj
oj en
vasi Kobelařovem
Ogerskem 13. maja 1795
Pragi, slavlj
celega izobražeuega svetá, umerl
neumornim gornjem junija 1861.
* /
\. nj
Veëen íiin sporni» !
Kosti množijo redivnost zemlje
i
v
Ze doigo
»
e kmetovavcom y mnosrih deželah znanog tf
zastran slabega vremena přetečeno jesen o pravém času ob-pcjt% ki sem ga pa še le 4 dni pred vsemi Svetmi, ko se
»
y

so kosti kaj dober gnoj. Škoda, da naši gospodarji se te
fr
9
dobrote ne cenijo, kakor bi imeli ! Nadjamo se pa, da se
bo vprihodnje bolje
godilo.
Zato obernemo pozornost naših
gospodarjev na to, kar je pisal nedavnej časnik virtem
9
berški „Wochenblatt fiir Land- und Forstwirthschaft", kteri učí, kako se more koščena moka porabiti, da
uam najvec
koristi, kar se iz následuje skušnje zvéda:
Ttemija isusila, s pšenico obsejal. Pol orala sem dal koj po pšenični setvi z enim centom koščene moke potrošiti in povleči, da bi zvedil, ali bo setev tudi po omenjenem gnoji hitreje rastla ali ne. O vseh Svetih je zopet mraz na-stopil ; toda ko sem se na rijivo podal, da bi vidil, ali je pšenici v kali mraz veliko škodoval, sem se kmali prepriča! da skoščeno moko podorano seme prav verlo
9
Na dveh enako velicih in enako obdelanih njivah
>
kterih je bila vsaka po 28 štirjaških sežnjev velika napravile skušnje.	1 ? ■
>
so
od
se
kalí in se očividno razraša.
dan listopada že
Na pervo njivo, ktera je bila z jarinim žitom obse-8e je potreslo 6 funtov koščene moke in vse skupaj óbderžalo.
jana, zavleklo z brano
9
na
drugi
njivi je bilo tudi jarino žito posejano, ktera pa
ni bila s kostmi pognojena.
Obnesle ste se te njivi po natančnem zapisu tako-le: Na pervi njivi se je přidělalo 96Y2 funtov slame (na čelem oralu bi se je bilo přidělalo po tem takem 5421 funtov), žita se je přidělalo liy2 avstrijanskih maselnov, kar bi bilo dalo ua celeni oralu 42 avstrijanskih vagánov.
Na
drugi
se je přidělalo le 591/2 funtov slame na oralu le 3428 funtov), 9%
(tedaj bi je bilo na oralu le 3428 funtov), 9Vo maselnov pa žita, kar bi bilo na čelem oralu zneslo 34 avstrijanskih
jame talo zemljo sneg pokrivati, kteri pa ni obležal, ampak je kmali skopnil, kar je posetvi prav dobro djalo. 18. dan
9	m
omenjenega mesca je zopet na debelo snega na tale tla padlo, in tako sem mislil, da se bo žito pod snegom dobro
In res se nisem goljufal; koščena moka se je
na vsako stran skazala silno koristna: v jeseni se žito hi trejein krepkeje ukoreni ni in pridelek je
druíro
leto
• v •
dosti bogatejsi.
u
Môgling.
Naj bi bile te skušnje našim gospodarjem kazalo, da
se saj zavémo, da so kosti kaj dober gnoj.
Z veseljem smo tedaj slišali, da slavni predsednik naše kmetijske družbe gosp. Fid. Terpinc, ki se nevtrudljivo
poganja za napredek kmetijstva in obertnijstva, misii poleg
v
Ljubljauice na cesti v Selo pod Ljubljano napraviti mlin kterem se bodo kostí mlele za poljski gnoj.
?
vaganov
Koščenega gnoja, da se en oral (joh) rali pognoji, bi bilo 3 cente in pol zadosti, zakaj skušnja je učila, da 12 funtov kostí na ravno tolikšni njivi ni dosti več zdálo.
Gospodarske skušnje.
(Zgodnji in požni krompir). Ako želiš požni krompir zgodaj pridelati, delaj tako-le: Izkopaj pozno zreli Razloček med pervo in drugo njivo je bil tedaj to- krompir in pusti ga kakih 14 dní na soneu. da ga vsaki likšen, da moremo reci, da na oralu njive s koščeno moko dan obšije. Od sonca dobí krompir zeleno barvo, in to je pognojene se najmanj za 7 vagánov žita, slame pa 18 vse, kar moreš storiti. Ta krompir shrani čez zimo v kakem
centov več přiděla.
Te popolnoma zanesljive skušnje, s kostmi gnojiti,
me napravile, da sem začel več skušati. Nekega majhnega poprejšnje leto. Tako ravnajo s krompirjem na Husovském.
so
zračném kraji in spomladi ga posadi z god nji m vred, iu vidil boš, da ti bo za 6 ali 7 nedelj popřed dozore), kakor
kraja
9
ki je bil za oziraino posetev odlocen
9
nisem mogel
(Akacija gorsko drevo). V goratih krajih so
214
iroapodarji zavolj pustot stermih in kamnitnih brezin dostikrat v velikih zadregah. Navadni les ne raste rad v tacih krajih, kjer so se oplazi napravili; grozno težko jih je zopet z drevjem zasaditi. Za take brežiue je akacija naj-pripravnise drevo; ona raste rada in spešno tudi v slabi in pusti zemlji, će je le rahla, in dá dober in korišten les za
mnogoverstno orodje.
(Krave bolje molzejo, ako se štrigljajo v s a k i dan). V trevirskem časniku „Anzeiger" se bere o tem to-le: Molzna krava, ktera je vajena, da se vsak dan pridno štriglja, in se ni (nalasć za poskušnjo) celih 14 dní štrigljala, je prišla v teh 14 dnevih ob mleko za 11 bokalov od poprej, čeravno je dobivala klaje in pijace enako mero kakor poprej. Od kónj ravno to veljá; poglejmo cesarske konje, ki se vedno snažijo in skerbno ćedijo ; so lepi, da jih je veselje viditi, čeravno se jim klaje v jasli na kupe ne navali. Za to je resničen stari pregovor: snažnost je polovica kerme.
(Prekajeno meso ohraniti, da se ga moli ne
Sotijo). Napravi si kako leseno kišto; na dno vsuj pepela (brezov pepćl, pravijo, je za to najboljši), vsako versto mesá še posebej s pepelom potresi, in kišto se s prekajenim mesom postavi v kak suh in precej hlađen hram. Će je meso tako s pepélom posuto, se ni bati, da bi mu snerćesi zapljuuke napravili, in po tem takem moljavo ne bo. Tako shranjeno suho meso se mora, preden se za živež rabi, s kakošno kertačo dobro okertačiti, da se uiu ples-moba odpravi, ktera pa okusu nič ne škodje. Iz tako shra-mjenega mesá se nič mešobe ne pogubi, in meso ostane dobro celo leto in dan mastno in okusno. Kdor noče, da bi se mesa pepél ne prijel, naj ga, preden ga v kišto naloži in s pepélom potrese, v papir zavije. — Tudi se pre-kajeno meso čez poletje dobro ohrani, ako se dene v večje peči, kterim se mesteje s ceglom za z id a jo. Ta navada ee nahaja vecidel na grad ovih, kjer imajo še dandanašnji velike peči v sobah, ki na severnih stranéh stoje. — Angleži dobivajo iz Amerike najlepše gnjati, ki so v limauo platno zašite.
Še nekaj o toininsko-cerkljanski cesti.
Da svet misli Tomincov zavoljo tominsko-cerkljanske ceste zvé, o kteri je tominski poslanec v zadnji seji deželnega zbora goriškega dné 22. aprila t. 1. govoril, jih tukaj odkrijemo. Izmed dveh načertov tominsko-cerkljanske ceste, ki sta si naravnost nas proti, pervi Tomincom, drugi Cerkljanom bolj dopada. Po pervem pot iz Tomina na Grahovo v Cei kujo, po drugem pa poleg reke Idrije do Zelina in v Cerknjo peljá. Da bi obojna ta cesta dotičnima okrajama služila, nam pritcrdi vsak, kteri kraje prek potoka Bace do Grahove in poleg reke Idrije do Zelina pozná.
Iz Tomina od nekdaj že pot do Grahove skoz Poljubin, Ljubin, Hom, Podmevec, Kneža in Senožete derži; ravno tako od sv. Lucije na mostu do Slapa na desnem bregu, in od Slapa do spodnje Tribuše na levem bregu reke Idrije dospeš. Iz spodnje Tribuše pa do Reke proti Zelinu še kozje poti ne nahajaš, temveč žalostné, tamotne soteske pred očmi imaš. Od poti poleg reke Idrije do Reke nikdar tudi starim se sanjalo ni. Očividno znamenje je to, da Ijudje poleg te reke je niso potřebovali, pa tudi napraviti si je uiso upali. Ako pa Cerkljanom dandanašnji to mogoče je, in si to težavno delo doveršiti upajo, jim iz serca srećo vošimo, zakaj cesta je bogastvo dežele.
Al mi Tom i nci, kterih nas je 20.308, se vsigdar pervega načerta deržimo, in pot iz Tornina na Grahovo ln od tod v Cerknjo, in v nemški Rut in v Podberdo želimo, — Cerkljanom pa, ki jih 7683 štejemo, bi pot iz Zelina do Bukove na Grahova ne bila tako po volji, kakor una, ki si jo poleg reke Idrije do mosta pri sv. Lucii napraviti mislijo. Al od Cerknje do Slapa eno samo
vas Reko naletiš; zima je tudi v dolih huda , pot vecidel zaperta. Kdo bi nek v teh pustotah in samotah cesto trebil. ker komaj sosed do soseda en dober Iučaj daljave pride?
Poglavitni namen tominsko-cerkljanske ceste je, ne Ie samo dva okraja To min in Cerknjo s kranjsko deželo skleniti, marveč potřebám naših hribovcov zado-stiti in jim poti na vse straní na Bohin v Železní ke, na C e r k n j o in v I d r i j o odpreti, da bi ložej, kar za
prodaj imajo, odpeljati, česar pa za domačo rabo potrebu-jejo, privoziti mogli.
Tomin in okolica brez Ladre, Smasti, Libušině, Ursine, Kerna in Selce šteje 4157 duš, fara Podmevec 1940, Grahova 688, Obloka 382, fara Podberda 1280, vseh skupaj 8447 duš, da molčim od nemškega Ruta in od Sterzišć z 1147, in ne vzamem v misel Bukove in Ozešč z 1462 du-šami. Ti vsi ceste poleg potoka Bace potrebujejo in se za njo potegujejo. Gorjanom na Sernorški gori in tudi njih sosedom v spodnji Tribuši, in na Slapu pod Ročo, iu na Idrii Bači, ki vsi še cesto do Gorice imajo, je vse eno, naj tominsko-cerkljansko cesto po dolini prek reke Idrije, ali poleg potoka Bače peljá. Tedaj se prav za prav le Cerkljani z 2985 dušami, in njih sosedi iz Novake, Otaleža, fare Še-brelje in Jagerše z 2836 dušami, tedaj vseh skupaj 5821 za cesto poleg reke Idrije potegujejo.
Cesta iz Tomina, ki je do Horna že dodelana. do Grahove in od tod do Podberde in Bukove vasi tominskega okraja najbolj sklepa; od pol do ene ure daljave se vasi vežejo, in v hudi zimi bi si pot iu zamete ena drugi pre-tergati pomagale; prek reke Idrije pa bi bilo to nemogoče, kjer zunaj ene vasice Reke ni ne vasi ne ljudi.
Casi so dandanašnji taki, da se ni ne Tomincom, ne Cerkljanom kake pomoci iz cesarske denarnice zanašati; marveč bi jim utegnile c. k. okrajne (kantonske) denarnice z nekakimi prikladami na navadue davke kaj malega pripomoći. Pa glej! te přiklade bi se iiuele po predioga tominskega poslanca gledé na revšćino ljudi v tominskih, cerkljanskih in bovških krajih odpraviti, in vendar se od ene straní za cerkljansko-tominsko pot poteguje, od druge strani pa pripomočke, da bi se ložej napravila,
prezira.
Tedaj kaže, da Tominci in Cerkljani morajo cesto, bodi si že poleg potoka Bače, ali prek reke Idrije, na lastne stroške si napraviti. Ako je pa tako, se razvidi, da Tominci bodo pot od Homa v Podmevec na Grahovo nada-ljevali, Cerkljani pa bodo, ako jim je ljubo, ali po cesti ua Bukovo, na Grahovo s tominskim okrajem se zedinili, ali pa si čisto novo cesto poleg reke Idrije do spodnje Tribuše in na Slap pretergali, in si daljne in bližnje sosede iz domaćega, kanaljskega in tominskega okraja na ti in uni strani reke Idrije pridružili, da jim pojde delo bolj od rok. Tominci se tirjatvam, ki bi jim čisto nič ne koristile, udali ne bodo.
To ni nobena sebičnost, tudi ne kaka sanjarija prena-pete glave, marveč občni prid in korist cele tominske dežele, ako se cesta ali saj ena pot skozi Hom v Podmevec zdela. Da pa to ni nemogoče in da se z združeno močjo mnogo mnogo storiti zamore, bo priterdil vsak, kteri je z lastnimi očmi vidil, kaj se je na pešenem Homu že naredilo. Zatorej hvala iskrenim Tomiucom, ki so se zatega del veliko potrudili, pa tudi moć in serčnost, da bi ne opešali, marveč začeto delo doveršili in srečno do konca dognali.	x	Prijatel Tomincov.
Upanje.
Veliko izverstnega se je že pisalo v mnogih časopisih o silni potrebi, naš domaći jezik v šole in uradnije vpeljati. Komur debela mrena oči ne zakriva, lahko vé in spozná, kaj da ljudstvu hasne, kaj dežela želi. Število pod-pisov očitno za peticijo nabranih to poterdi. Ce to obilno
215
V
se
število ni še zađostno, se jih lahko Vemo za zlo vljudene kraje, kjer ljudje pravijo: Radi bi nemščina napi
toliko in več nabere. Toliko zmešnjave Gaj
» * •
govora o
ia naredila ne bo, kolikor jih je Ko bi bil gosp. Marušič pri izdelovanji ne nih, še več starih kerstnih bukev bi nam bil lahko še več napak ocital. Noter do postave zagotovljajo; kje se pa po njih ravná, ali v šolah sedanje dobe se najde dovelj tvarine po njih za zidanje ali uradnijah? Kdor ljubi rod iu domovino, komur izobra- babilonskega stolpa. Vsaki po svoje imena zarisa , da so
bili podpisali, pa nam nihče od te prošnje le zinil ni. Res svoj da to, kar peticija zahteva, nam že poprej dane najvišje prebi
*
z e n j e in
blagor ljudstva nista
prazna rec, kdor hoce potem knjige za istino pisane. V starih bukvah se nahaja
mora ves Slo
pošteno zaslužili in vživati slovenski kruh, venec biti. Verli domoljub, nepozabljivi knez in škof Wolf so leta 1852, ko je nek vradnik med obedom rekel: „Kaj
Span,
prišlo
Spa
?
novejših Župan, Zup
celó tako deleč je
da se v kerstnih bukvah bere Španc
v
zpisanem
listu pa Zupa
Ce takému
bog
stric umerje v Ameriki
ne milostljivi knez, za nas stare bi bilo preveč in prehudo kako bo spričal svoje pravice do dedšine
t
Ali so torej
sloveuščine se poprijeti, ker le nepokojná mladež nepre mišljeno to vpije!" odgovorili: „Poprijel sem se
mena ostale nespremenjene, ko so nekteri, ko klop kože
ker
poprijeli? Le pokvarile so se! Pišimo slovanské
zadeve časa to terjajo, kar je mogoce« doma- imena po slovansko, nemške po nemško, in ne delajmo iz čega jezika." Vradnik je omolknil. Dr. Bruner v W. K. „kovačev" „šmidov". Paziti je pa treba, da se tudi
na
vižo
imena ne popačijo ; na pr. : Oče je za
jako toži čez trinoštvo Francozov v Elzasu. Žalosti mu kako drugo serce poka, da se nemška mladina v Elzasu sili celó nauk pisan v kerstnih bukvah Ber nik — hči je B vere po francozko učiti. Ali se vera ne dá tudi po nemško hčere sin je že Berča.
tako dobro, kakor po francozko učiti? vprasa dalje Bruner.
Skušnja kaže da.
Ravno tisti Bruner bo šolskega svetovavca Mareš a
2. Nauk vere se bo saj prihodnje šolsko leto povsod začel učiti v domaćem jeziku. Ko bi v druzih rečeh za-
stonj
?
za en čas zná biti
brez
na Českem, ki vse Čehe ponemčiti želí, zagovarjal, in go- vere zadene, se menda ne bomo
peha upali, kar nauk ljufali. Binkoštno ne-
tovo ne bo hotel verjeti, da so slovauski jeziki pripravni
delj
ni
Bog
svojega sv. Duha jezikov čez vse ljudstvo
za nauk vere, če tudi skušnja kaže, da so. Kako čudna razli!, temveč le na učenike aposteljne, in tako je 0
sam
je vendar pravica nemška!
pot odkazal, kterega se morejo vestni učeniki vere deržati
Velik križ je pri nas, da vsaka stranka se le enega Kakor je nekdaj Herodež nedolžne otr
V	..	1___* _? •	__i__Cil_____»__T	_	1 a	*	« •	1
muci
Bi I	I ^^^BM M I ^■■B H ^M^HBH B zav°u
časnika ali časnikov ene baže derži, in se tako Slovanom Jezusa, tako se še sedaj mučijo deca v prid vere na Je-sovražnega duha prav hitro naserka. Za pravično razsodbo zusa. V prid vere morebiti je treba čuti tudi nasprotno misel. Vi vpijete, kako vse metno in greh. Slišali smo
Nak
želi slovenske uradnije, mi
reče
nekdo, zato je pa treba
to terditi bi bilo nespa-gospode katekete, kteri so si oje dolžnosti zavedni, da v četertem razredu ljudskih šol
tudi druge poprašati. Ktere ste pa vprašali? Našteje mi otroci zlo keršanski nauk pozabijo. Kaj se ga ne uče več?
mož nektere oktroirane župane
t
kteri
so
zavoljo nemščine
Pač
V f
uce
se uemske besede, duh nauka in lastni prevdarek
iz sv. pisma, tako lepe in za
zgubi
Zgodovine
od sosedov voljeni biti mogli, posebno ker jih je vodja vo- se pa litve priporočal. Taki možaki morajo hotć ali nehotć tako otroke pripravne le malo hasnejo, veliko truda pa stanejo
govoriti, sicer bo njih imenitnost naglo pri kraji, nam pravičen, kdor svoj živi dan ni
Kako bo
druzega
čital
ko
učé se po nemško! Celó sv. evangeli se po nemško v
9
«•lavo
»
iiaci!!
ali kdor
na
Ko bi otrok prav dobro po slovensko keršanski nauk, besede židovskih listov vse povestice iz sv. pisma ali evangeli se naučil, in bi se iz-
iipanje stavi? („Gegenwart" se zuá še s pametjo srečati). verstno v domaćem jeziku odřezal, ali bi dobil „izverstno"?
najbolj važno reč za čas in za
„Laibacherco",
Naš slovenski narod ne spi več tako terdo, kakor bi Tako se učé otroci
si kdo, ki ni v bližnjem dotičji s prostim ljudstvom, misliti
■IPPH*
utegnil.
Idea narodnosti je že tako
globoko
vtisnjena, da
glavo
> s t b
vtepli
p o m i s 1 i k

derdrajo to

kat
80 81 v
9
in tako se navadijo tistega nesrečnega „ju
njeni nasprotniki, ko nemško priporoćajo, ne delajo Avstrii	rare in verba magistri"; kar koli se jim pové, če tudi ni
v prid, le Garibaldizrnu pot trebijo. Sedaj se še zamore v	pravo, se naučé poklepetati. Dobro smo znali povestice od
narodnem duhu od zgorej ljudstvo po postavni poti do	Mozesa od besede do besede po nemško. Ko pride
^	.	« •	. •	1 « 1	v	i I	• ♦ •	V •	•	•	V	• .	/ » « . .	.
V
deželjenega konca napeljevati, prav lahko se
v
se
vse tako visje sole, nam je nek ucenik (bil je Ne
H H ^Hp HH	I	| B^B HHH H	P° ^to*
vravná, da bo na vse straní prav. Ce se pa še enkrat slo- venskern tudi menda hotel „nemško kulturo" ukoreniniti}
ključbi na vi-
vanski duh v terde nemške in madžarske verige hudobno nekako tako-le od Mozesa klátil
Mozes
vkuje, ta sila
dolgo terpela ne
bo; od zdolej se bo jelo přišel na dvor Faraona
« J
po
je
mož bistre gla
gibati

in kar bi se znalo zakasniti, se bo potem v moćnih soko stopnjo omike se povzdignil. Zavolj
zapustil kraljevi dvor ter je zbežal.
ekega umor
je
skokih doveršiti hitelo.
Pri Jetru v hribih je
Svobodni Slovani le zamorejo še biti mocni steber imel priložnost, vse kraje po pušavi pregledati. Poznal je
Avstrije in jo ohraniti, da ne razpade med Nemce in Magjare. Upamo toraj, da bo:
5
Lahe
plitve kraje rudečega morja, odstop in nastop vode, za stu
dence v puščavi je ved

treba je bilo v sužnosti spi
1. Naša častila duhovščina *), kjer se se to ni ures- deno ljudstvo za vojsko .močuo storiti, torej jih vodi 40 let ničilo, rojstne, kerstne, mertvaške, oklicne in druge slo- po puščavi, da jih vterdi in da novi rod spodraste.
venske farane zadevajoče liste, slovensko pisati jela, saj
tega
nobena postava ne prepoveduje. Ne morem tukaj posvetovanj
Zapíjen z Jetrom in duhovščino tistega kraja dá po dolgem
povedi; sirovemu ljudstvu se je veliko dalo
viditi
kar ni bilo tako itd
šematizma ljubljanske škofije prezreti. Bog zna, zakaj se še vse imena v bohoričici tiskajo! Pastirski listi se smo se enkrat na pamet dru po Gajovem pisejo, zakaj bi se imena ne? Odgovor, da se si pa nismo te
Vsi smo bili katoličani
>
vsa
bolj prav to učili, osvojili

misliti nismo znali
9
vse nam je bilo
le tako sorodbina ©pričati zamore, je pražen izgovor; prav, kar je ucenik povedal. Drugač bo pa, kadar bo do
vsak vé, ktere nove čerke se imajo za stare staviti.
mači
Pošteni slovenski, obširni in prav dobro vredovani časopis „Ost und West" duhovščino slovensko premalo pozná. Po deželi saj
jezik podlaga nauka sv. vere. Nemško modrovanje tako deleč med katoljško našo mladino bresti ne bo smelo.
po svetu. Vse
Naši pošteni rojaki pridejo v Beč in
drugam
kaže
i
kako gorko j
bla^o
serce v ptuj
še bij
za
ni centralistov med njoj do malega je vsa duhovščina uneta ljubo domovino. Malo pa v spomin vzamejo vero Slovencov
pravice naroda. Vé dobro
je za vse
d
da vera katoljska, ktero ozna jezike, in da slovenski duhov
sćini je od Boga odločen slovenski rod, slovenski jezik. **) Mnogim bi pać gosp. B laz nik vstregel, ako bi dotične for
Ko bi bila v domaćem jeziku jim v serce vtisnje
spominu domovine spomin vere domače
5
gotovo
bi se pletal
?
kakor jim vedno blag ostane spomin vetie slovanské ma
po slovensko natisnil.
Pis
tere in te
ěa >
kar jih je mati naučila.

216
3. Cerkveni račnni se bojo menda tudi po slovensko
ključarji, kterim so
r>
d kopati
(X
Zavolj te izreke se je tudi v pisavo mar
dělali, ker boljsi kontrole ni, kakor so vse zadeve cerkve do pičice znane. Ti bojo sami lahko račune prebirali in bojo tudi vedili, kaj bojo podpisali. Le enmalo preveč formularov se nam kaže pri cerkveuein računu
ktera kriva oblika vriniia.
Ker
izgovarjamo
treba opustiti pravilne pisave „sbor",
55
b
m
ktera se izpeljuje
od
v
s o - b r a t
55
c o n
S
a
za prihodnji čas.
Tukaj
konkordat gotovo
t v
gerski v(7vv
c u m.
a
9
so je pa berž ko ne
>5
Zbor" je tedaj okrajs
ni uic prenio
Auswahl
Tù pa
pet eni terja i
P
# *
z a
h
»
izbor" > : dru
ženju cerkvá pridobil, saj bojo formuláři in pisanje pri ne kterih majhnih cerkvicah borue dohodke snedli.
P
* «
za
k
Ako pišemo za
h
»
ze imamo parlamen
4.
Cesarske ura d nije bojo kmali do županov in semo za
tarni jezik, ali hocem reči, parlamentarne jezike. Ako pi
k
moremo postaviti temelj
P
za
ljudstva po slovensko dopisovati jele. Županov, kteri so terdi pisavo. Tadaj pa tudi dobimo edin dober čist jezik, ki se Slovenci, se nobeden nemškega jezika naučil ne bo. Ce ne bo ustrašil nobenega sorodnega soseda. Treba bo pa
vradnije slovenskih dopisov ne bojo sprejemale in slovensko tudi na male reči paziti, in nikdo ne sme misliti, da se dopisovale, bo slabo za srenje. Čuli smo previdnega kau- pravi to le dlako cepiti, češ, le duh oživlja, čerka pa mori.
tonskega predstojnika reci,
da nobena rec in uobena ter
Na
toraj, verli sloveuski jezikoslo
jatev ni tako pravična ko ta. Saj nobedeu ne terja tukaj koslovue pra lepotične slovenščine, tudi kak germanizem nam ue bo v kakor pišemo
preiščite jezi
za pisavo, potem pa hočemo govoriti
J. G.
9
je
ze dobro, s časom
pohujšanje. Da le ljudstvo ume
bo pa bolje. Če se to ue zgodi, bo kakor do sedaj kmet jezika ua posodo iskal, vradniki bojo pa prazno slamo
mlatili. Čemu leži na županovi mizi konec kvatrov izpisek
tistih,
ki davka niso še plaćali? čemu protokoli rekrutbe
in druge take reči? Zato, ker postava to veli! Oča župan pa ne umejo nemškega, sosedje tudi ne, iu tako se delà brez namena, pisarji plačo vlečejo, papir se trati — in deržavni dois: raste!
5.
Notarji bojo pokazali, da niso kake pijavke
desetoletja, ampak da
preteklega
ljudstva in tužni izrazek ljudstva potrebe poznajo in tište, od kterih živé, ljubijo. Notarji bojo gotovo saj take pisma, ktere kmet rad večkrat
domá še pogleda, za dober s slovenskimi žuli pridobljeui denar dobro po slovensko delali.
6. Naši uasprotniki se bojo poboljšali in enkrat spo-
znali
9
kaj je za nas in za nje dobro in prav
Terdovratni
bojo pa gotovo svoje
kopita pobrali in bojo šli drugam med Lahe ali Nemce ali Magjare kruha si iskat. Srećno pot! Le dobro naj prah na meji Sloveuije od pet otresejo, niso
nam mirú přinesli, ne privosili bojo.
5
torej
S*
tudi odnesli ne
m
Parlamentarni slovenski jezik

Gospod je v predzadnjem listu „Novic** prav teme
ijito pisal o zaprekah
5)
in napakah našega
govornega
jezika.
Hvala mu, da je sprožil to važno reč. Dal nam je tudi nasvčt, kako bi se ogibali teh napak: Izgovarjajmo
jezik, kakor ga pišemo. Kratko res, pa ne čisto jasno. Znano je, da je to circulus in demonstrand o, ce ga
9
zavernem: Piši m o jezik, kakor ga izgovarjamo. Saj imajo ravno o tej stvari jezikoslovci toliko kavsanja. Gotovo je bil jezik pred kakor pismo. Pisalo se je toraj od
začetka, kakor se je
govorilo.
Ker je pa
govorni jezik
le
za 2 ali 3 osebe, pismeni pa za celi narod, se mora tudi pismeni jezik čistiti po jezikoslovnih pravilih, da se prilega vsem osebam istega jezika, isteka naroda. Napredovati je
toraj Ie tedaj
mogoce,
ako se
govorni
jezik jezikoslovno
T
se
razvija v pismu, in ako si potem prosto ljudstvo obsvoji ta dobiček. Tako narodu ostane jezikoslovni kapital iu dobiva mnogoverstne dobičke.
Pravo je toraj pravilo, da naj izgovarjamo kakor pišemo, ako le pravilno pišemo. Če pa tù ali tam prav ne pišemo, je treba prenaredb vpeljati v pisavo ali izjemkov v izreko, ali pa oboje ob enem, ako slovnica terja. Tako imamo dva težka polglasnika 1 in r. „Volk", „smert" se
ne bi dobro izgovarjalo „voljk", „smert", pa tudi dobro ne pisalo „vok", „vuk", „smrt" itd. Toraj mislim, da se
šzjemki vpeljejo v izreko po pisrnenem jeziku. Saj imajo pravil o izreki tudi drugi narodi, posebuo romanski. Treba je tudi dobro paziti, ali so soglasuiki terdi ali mehki. Tako
pišemo

gdo"(?); uho dobro loči odbiti" in „otkopati" pri izreki, akoravno pravilno pišemo
„kdo",
izgovarjamo pa „
Nekteri govori iz deržavnega zbora.:
Dr. Smolkov govor v zbornici poslancov 28. junija.
Ako se prederznem poprijeti besedo, da podprem v euem delu odborov, in morebiti v druhem delu dr. Miihl-feld-ov predlog, zedinjujem s tem tudi namen, da slavnému zboru dam razjašnjenje, kako je prišlo, da jaz, ki tako ljubim doslednost, zdaj hočem za predloge govoriti, da si jih nisem ne podpiral, ne glasoval, da bi se odsekom izručili. Tako razjašnjenje zdi se mi s tem potrebneje, ker opazujem, da sl. zboru niso popolnoma jasne naše namere
in naše dosedanje ponašanje; ter da odtod izhajajo napačne misli, ki so krive, da se nam je opomnilo od druge strani
zbora, da je naše deržanje osorno
9
da sovražno;
ter da je
potreba sprave. V tem oziru moram uajpred izreci
9
da je
meni
9
in mislim, da izgovarjam tudi občutke svojih rojakov
9
da je meni, pravim, čut sovraštva bodi si proti kteremu koli delu tega zbora, bodi si proti kakemu poedinemu nje-govemu členu popolnoma neznaua (pravo na levi in v sredi). Zagotovljam, da te čuti ne poznam ne malo ne. Čeravno so
mi živo v spominu marsiktere
grenke
besede
9
izrečene ▼
tem sl. zboru, besede, ki nam z imenom, sicer spoštovauja vrednim, da smo federalisti, podtikajo, da se skrivaj bo-
rimo za stanje bolehnega oddružnega življenja, stanje, ki
^^■■■■■HHHMHHBiir v Ty^^^	U^^ *	H	HM
bi bilo bojisce demagogom in posebnjakom. Ćeravno, pravim mi je vse to in še marsikaj druzega v spominu,
9
moja
o
spôda! vendar ne ćutim ne sovražtva, pa še nejevolje ue; zakaj jez manj gledam na besedo, ko na dobro voljo, in přiznávám, da dozdaj, ako se je v tej zbornici to ali uno govorilo, po uaših predlogih ali proti njim glasovalo.
zavolj tega še nisem imel vzroka misliti, da se je delalo iz nakane, zaničevati nas ali nam krivo storiti; temvec. da se je to godilo iz hvalnega namena, doseći dober cilj in konec; pa dokler mi ostane to prepričanje, to bo pri meni v visoki ceni vsako mnenje s svojimi nagibi, pa naj bi od mojega najrazličneje bilo. Morebiti bom iz svojega stajališča zmoto, o kteri se mi prepričanje po sili vrine, obžaloval; ali o sovraštvu ne more biti govora. Sploh mislim, moja
gospoda
9
da se ima čislati vsako na poštene namere operto,
od sebičnosti ne vojeno politiško osvedočenje. Saj vidimo, da so celó v francozki komori udje, ki očitno spoznavajo, da so republikáni, pa vendar nikomur ni ne v misli, da bi jih zavoljo tega sovražil. Mislim tedaj, da sovražba res ne bi bila nićemur dobra; vsaj v tem, mislim, da smo vsi ene misli, da po sovražbi dobrih uamenov ue bomo vspeševali. (Pravo na desnici). Prijazno si naproti stopaje, zbližujejo se naj nasprotnije misli in mnenja, preverujejo se, porazume-vajo
se;
ali sila, gerdo ravuanje unićuje celó začeto
Mg
bolje osvedočenje ter vodi v opornost, terdovratnost,	protivnost, na ktero se iz začetka ni mislilo (pravo na	desni).
Pod tem naslovom bomo podajali cele nektere govore nam Slo
vencom najbolj imenitne
Vred
217
Prepricuje samo dobrohotnost, zdruzena s pravicnostjo. Ako smo imeli tadi absolutizem. Ne mislim braniti tistih časov ; tedaj ponavljam, da je sovražnost bila tako meni, kakor ali vendar je se bilo, ker je več volje bilo obzir jemati na
mojim roj ako m
to srnem tudi v njihovem imenu
izreci
pretečenost, na zahteve narodnosti; čeravno Ie toliko
9
popolnoma neznana; to zahtevam tudi od
druge
• v
m	I	HV I I	k°-
strani likor je treba bilo, da se dremajoče življenje ne prebudi.
vzájemnost in prosim, naj bodo gospoda prepričani, da tudi Ko so pa zahteve leta 1848 na nas se bile navalile, tedaj so
kakorsno si koli mnenje izrečemo, imamo pošteno na- spoznali, kako moč ima čut narodnosti v sebi; in poslužili
H	II	HH
mi
mero
doseći ono, kar je po našem najboljem znanju in so se te čuti, da boj bijejo proti svobodi in misli
poznanju dobro, in to dobro, tako za nas, kakor tudi za tem niso pomislili, da so s tem, da so razvili zastavo rav vas. Ali, moja gospoda, mi se nismo sošli, da bi politiko- nopravnosti, prebudili speče življenje; da oni, ki hoče ži
vali po občutku zadeve.
9
veljá pognati se za čisto pozitivne, stvarue
veti, ali po
dolgem spanju jesti
?
hoče krepke jedi, in ni
zadovoljen z bomboni; ter je še strašljivejši, da mu z oro-žjem in pripravami centralizacije po življenju strežejo. Pa tudi v tem oziru precej obzuačim naše vzajemno stajališče, zares, moja gospoda, čas je, da se že prepričamo, da se
Hoćemo tedaj stvar ogledati tudi od te strani,
pa da
zares
zdi se rni potrebno omeniti eden naših pregovorov, ker jo tej čuti popolnoma zadovoliti mora, ako se nećemo podati
dobro zadeva v rečéh, ki se tičejo dnarstva in v nevarnost, da bi se uresničil izrek, ki pravi: Z orožjem, drugih bitnih, pozitivuih koristi, pa bodi si tudi med naj-boljimi prijatelji. Ta pregovor pravi: Ljubite se ko bratje,
s kterim se biješ, boš končan.
So občutki in nagoni, moja gospoda, ki so tako glo-ali pravdajte se ko judje. (Govoruik poveda ta pregovor v boko v človeško serce ukoreninjeni, da bi jih vsaki zatira-
poljskem jeziku). Ako to obernem na nas: Mi hočemo biti joči poskus le
v
se
bolj učverstil; ter jim podal neki
prijatli; ali pravdali se bomo za vsako pest autonomije cerkvenega posvećenja; ktero potlej obveljati mora, in kte
desni), ali
ne, da bi si postali sovrazniki. Tem
remu protiviti se ravno tako je nemogoce
već želimo, da si ostanemo prijatli
5
ali, ako nismo, da si
Dobro bo to za obojo stran ; o čemur ne
, ko je nemogoce
bilo jez postaviti proti zahtevam postavljenim, kadar se je človečanstvo od kake ideje unelo ter za njo pognalo; kakor litigantibus je nemogoce bilo upreti se preselovanji narodov, križanskim tertius gaudet. Tedaj za autonomijo nam gré, da, moja go- vojskam, reformaciji. Mislim, moja gospoda, da je takošna
nam, z ozirom na naše velika zgodovinska epoha zdaj pred nas stopila; ker kdo
prijatli bodemo. bo nikdo dvojil, ako pomisli pregovor: Duobus
spôda, za čisto posebne deželne
autonomijo; iu zlasti
zadeve, za toliko
vecjo autonomijo;
ne bi pripoznal tega duha,
ki je prešvignil vse evropejske
za autonomijo, kakor nam jo je Nj. Veličaustvo v diplomu narode; to uezaderžljivo hrepenjenje po deržavljanski svobodi
9
od 20. oktobra podalo, ktero nam je pa potlej patent od po narodni samostalnosti, po združenji razterganih sorodnih 26. februarja deloma vzel: gré nam za pošteno, popolno življev, po učverščenji in po izločenji tuje primesi. Saj vi-
izpeljavo
autonomije, da
se nam z njo ne
9
bi godilo,
kakor dimo, da so vsled tega hrepenjenja deržave poginile; vidimo
>
z narodno ravnopravnostjo, s ktero se od leta 1848 toliki da so iz tega hrepenjenja izrastle nove deržave, in mislim, da
epohe
potcgnil tok
te zgodovinske
hrup žene, ki pa se do danes ui postala resnica. Zakaj, nas je že v svojo sredo
ko je leta 1848 in 1849 čeruec (zamorec) svojo dolžnost v kteri se izpolni zvišeni nauk našega Izveličarja:
9
bil doversil, reklo se mu je, da naj gre. (Pravo! na desni). Ali
neces, da se tebi stori, tudi drugim ne delaj!
i »a
»
kar
in upam
9
moja gospoda, prašali bote, kaj da nam je toliko do pošteno izpolni tudi v deržavnem in narodopravnem živ
autonomije.
Od
govarjam :
Do autonomije nam je vse;
Ker
ljenji neizpaćeno od soiistike in materializma. (Pravo! na
kaj nam hasne deržavljanska svoboda po največji meri od- desni). Da bi pač oni, ki imajo osodo narodov v rokah, merjena, ako nimamo uredbe krepko-životne, narodne, sa- tej ideji oči odperli ; da ni več čas misliti, kako bi se temu
mopravne? (Pravo! na desni). To bi bilo toliko, ko zahte vati

hrepenjenju po deržavljanski svobodi, po narodni samostal-da naj se krepka serčna kri pretaka po luknjicah nosti terden jez postavil; ampak, kako bi se tem zahtevam
drevene klade; ker kar je proti
naravi, pogiba.
zadovolilo brez podiranja tega, kar obstoji, brez nevarnosti
rečéh prav prilegala; nam morebiti, po naših okolišinah, bo
Iu kaj nam hasnejo svobododušni zakoni, ako v rečeh, dotikajočih naš život, narodnost,
Deržavljanska svoboda bo se morebiti Y7am v mnogih za civilizacijo, brez da je treba žertvovati blagostanje od
milijonov ljudi, brez da je treba bojevanja brata proti bratu.
Dobro naprej viditi, pravi se dobro vladati; kdor se
na škodo.
9
, šege in navade, za nemogoćim poganja, proti p oil tiki hudo greši, ter ako cerkev. vero, obćino upravo, zakonodavstvo, ako v se tice deržavne uredbe, tedaj postaja to vprašanje o ziv-
šolo,
vsem tem, pravim, glasovi naših zastopnikov ne bodo od- ljenji in smerti. Nam, moja gospoda, vidi se, da je svo-ločni; ako bi se morali zadovoliti z autonomijo, kakoršno boda in ravnopravnost zraščena z autonomijo dežel, kakor
nam podeljuje patent od 26.
februarja; in ako
bi ue smeli si jih ko politično-historične osebnosti mislimo. Ne tajim
9
vecje zahtevati. V tem oziru hočem omeniti samo izrek moja gospoda, da je vam morebiti to težko umeti; saj niste
▼ • 1	•	• V # »	«	m	m	m	—.	*	• . . .	v	v	. «	. «	. â «	«	«
drug
narod nad
enega naših najpametnejsih pisavcov; rekel je: Kaj nam bili nikdar v žalostném položaji, da bi bil pomaga taka autonomija, da imamo pravico, prederte mo- vami gospodoval. (Pravo! na desni). Ni Vam storila bi stove kerpatir in boluisnice za nore zidati. (Pravo ! na desni), rokracija še toliko Mi tedaj hočemo več autonomije, to terdim odkrito. Dozdeva se mi, da so tisti, ki so nam pripravili zadnjih 12
žalega; tega le
niste skusili , ko mi. da
>
bi birokracija vsako uajnedolžnejo narodno težnjo precej
centralizacijo, z pretapljanjem
doglašala za separatizem
za veliko izdajo; birokracija
9
ki
na
med sorodne plemena, stoletja mirno eno poleg druzega zi
let, obstáli sami sebi: s
rodov po poti absoiutizma ne gré; poskusimo zdaj z ustav- vece, ki celó med družtvene rede sistematično seje prepir
nostjo
to bo veljalo; pa tako se spet Lahi, Slavjani in
Predsednik. Govornika moram le opomniti, da imamo
Nemci v životnih zadevah, ki jih po mojem preprićanji glavno debato o Miilfeld-ovem predio
O-ll •
ou >
da naj toraj
morejo le sami presoditi, mečejo v en pisker; in jez zago-tovljam, moja gospoda, ako mi je biti pojedinemu, da mi je čisto eno, ali me kuhajo ali pekó.
Autonomija nam je tedaj nad vse
k stvari preide.
Dr. Smolka. Prosil bom, gospod predsednik; jaz ne grešim rad proti pravilom zbornice; ali prosil bom dovo-
9
spominjaje se zivo,
ljenja

da iz obzira, ker se ima pojasniti stajališče naše
da nas je centralizacija pripeljala na kraj brezna. Ni storil autonomije, smem razložiti ravno to, kako mi proti vpra-
moja gospoda
tega absolutizem, čeravno je živo pomaga 1 ; ravno ujegova	šanju o autonomii stojimo. Tedaj tega vsega,
največja krivica je, da je centralizaciji odperl duri in vrata,	niste poskusili , in jaz vam želim od serca, da te skušnje
slepo preziraje vse zgodovinske spominke; slepo preziraje	nikdar ne bi dělali. In to vse se počenja, nam saj je to
najnotraujejo človeško naravo in poti, ki so člověku po	jasno, v čversti nadi, da se bo za zdaj poterta, ali ne od-
božji previdnosti za izobraženje odkazane. Pred letom 1848	stranjena ideja centralizacije sicer v drugi, priiazneji obliki
218
polahko, tako da se ne bo znalo, spet upeljala; pa kako ne bi tega tudi sumili, kadar pomislimo, da ono autonomijo, ki jo 20. oktober deželam podeljuje, pateut od 26. februarja vecidel spet preklicuje. Res je sicer, da je temeljni zakon od 26. februarja ravno tako po Nj. Veličanstvu poterjen; al blagovolite pomisliti, moja gospoda, da je Nj. Veličanstvo diplom od 20. oktobra podělilo iz samovladne svoje moči, ter izreklo, da se iz proste volje odpoveda oblasti, gospodovati po samolastni svoji volji; izpolnila se je namreč cesarska beseda, in izpolnila čisto v ustavném po-menu, ko je Nj. Veličanstvo blagovolilo zaslišati svčt svojih ministrov, kadar je temeljni zakon od 26. februarja izdalo; al tem več je nam zastopnikom narodov, kakor hitro smo se tega prepričali, dolžnost, povedati, da ministri vladarju niso dobro svetovali, ko so dopustili, da se deželam autonomija, dovoljena jim po diplomu od 20. oktobra prikrati. (Pravo! na desni). V diplomovih besedah izrečene so prave spasonosne načela za deržavopravno uredbo ; pa ako se njegovo postanje ima pripisati nekdanjemu pomnoženemu deržavnemu svetovavstvu, jaz ga zato blagoslovljam ( Pravo ! na desni); al on historično-političnih osebnosti ni iznajdel; one so že bile in so še.
Govornik dokaže na to, kako je že leta 1849 o pre-tresovanji temeljnih pravic, skupščino rotil, da naj občut-kom narodnosti popolnoma zadovoli; al njegov svèt, da se tedaj ni poslušal. Tedaj, da je on že leta 1849 govoril za historično-politične osebnosti; pa ako je to nova iznajdba, tako si jo on sebi svoji, iu je ne pripoznava pomnoženemu deržavnemu svetovavstvu. Ako pa kaka historično-političua osebnost zaslužuje poseben obzir, to ga zaslužuje gotovo ona njegove domovine.
Govornik pokazuje zdaj, kako ima njegova domovina različne šege in navade, različne pravne zapopadke, ter přejde potem, misleč, da je vprašanje o autonomii dosti raz-loženo, na Miihlfeld-ove predloge; govori naj prej o kompetencii (pristojnosti), pa pravi, da je 29. maja izrekei svoje mnenje, zakaj da deržavnega svetovavstva, kakor je zdaj sostavljen, ne pripoznava, ne da je celo, ne da je ožje svetovavstvo ; ter da od tedaj svoje misii ni mogei preme-niti. Minister Smerling , res, je izrekei, da je to deržavno svetovavstvo ožje; al ta izreka ne more premeniti djan-skega stanja. Pravijo, da v politiki veljá le neizprosljiva logika djanja; tedaj gré zakone stvarjati samo zato, da jih borno imeli, in to take, kakoršnih potrebujemo. To bi bilo čisto prav, samo ako bi mi tudi oblast imeli, da te zakone uzderžimo, ker potlej bi mi lahko dělali, kar bi hotli; če pa mi te oblasti nimamo, potlej bi bilo dobro, da bi imeli saj pravico za se; zakaj ravno to je velika razlika za ob-stanek zakona, jeli imamo pravico stvoriti ga ali ne.
Jaz sicer ne morem verjeti, da bi sedanje ministerstvo zavolj kompetencije hotelo pobijati kaki zakon, ki se tukaj stvori. Al kaj tadaj, ko bi drugo ministerstvo reklo, tega stvoriti deržavno svetovavstvo ni imelo pravice? Jaz bi po svoji misli sam rekel: prav; al kadar je zakon napravljen po obliki popolne pravice, res je, da ga mogočni slabejemu more tudi tedaj potreti; al premislil se bo dvakrat mogočni, preden napade nepobitno pravico; pa izun tega, moja gospoda, kadar kaka pravica enkrat obstoji za terdno, taka je božja uredba svetá, da hudo delo nosi seme kazni v sebi.
Zdaj, moja gospoda, bote morebiti težko razumeli, kako imam jaz, ki tako mislim o kompetencii zbora, vendar voljo govoriti za predlog ; al to je čisto prosto in dosledno. Jaz namreč g. Muhlfeldovih predlogov nisem podpíral; jaz sem tudi nasprotnik bil temu, da se odborom izročé; in tako bom tudi v prihodnjič délai pri vsakem predlogu. Kadar pa zbor s tem, da predlog odborom izroči, izreče, da ga derži za predmet svojega pretresovanja, tadaj je moja dolžnost vsaj d o ti ej, dokler sem člen tega zbora, gledati, da se ono, kar ima zakon postati za me in za mojo domovino, pa svojem telesnem zapopadku presodi; pa
ako vidim, da je dobro, da je pospešim. Pa kadar pridemo do telesnega zapopadka zakonov, bote se, moja gospoda, prepričali, da nismo ne rakovci, pa tudi ne služimo ra-kovcem. Sploh mislim, moja gospoda, da s tim primkom niso hoteli nas zadeti, ker mislim, od vsih narodov, ki so zastopani v tej zbornici, ni noben toliko terpel za svobodo in napredek, ko mi (pravo na levi in v sredi); pa mi zdaj res nimamo zakaj izneveriti se svojemu poslanstvu v tem
oziru.	a
Govornik se očituje, da hoče glasovati za predlog oii-
borovega izvestja, gledé pervega delà. Gledé druzega in tretjega stavka, da je proti odborovému izvestju, ker iz povedanih nagibov želi, da bi se ta predmet prideržal deželni autonomiji, ter dokončuje z besedami: Slednjič, moja gospoda, dovolíte, da končevaje še odgovor dam na izklic (provokacijo), ki nas je zadel ; jaz ne ostajam rad odgovora dolžen. Očita se nam, da silimo in težimo za od-druženjem (separatizmom). Jaz Vam v tem oziru, moja gospoda , odgovorim odkrito in dobrotno, kakor se pristaja možu proti poštenim možem. Ako se pod separatizmom ra-zumeva hrepenjenje za kolikor večjo autonomijo, kakor sem ravno razlagal, potlej imajo prav, potlej srno separatisti. Ako se pa misli, da separatizem obstaja v tem, da se hoćemo silovito odcepiti, to nas pač le sumničijo brez vsake pravice. (Pravo na desni). Pri vsem tem, moja gospoda, bi se jaz deržal za izprijenega sina svoje domovine, ne-vrednega, da bi moja noga kedaj spet na domačo zemljo stopila, ako bi se le en trenutek bal pripoznati, da nas goreče prešviguje spomin preteklosti naše, zgodovine polne del, ki nas uči, kako so naši predniki skozi stoletja pre-livali svojo najboljo serčno kri, da so izobraženje in ker-ščanstvo proti napadom azijskih barbarov branili, ter tudi ubránili; spomin, da smo vsi eno telo ; da nam je ne čutiti onega, kar se dogaja našim bratom na Visli, Verti in Vi Ini, ravno tako nemogoče, kakor nisem v stanu ne čutiti, kadar bi mi kdo kak ud enega ter istega telesa rezal. Ako bi bil jaz taki strahljivec , in ako bi mogel, ki tako čutim, Vam drugače govoriti, Vi bi me morali zaničevati ; al pri vsem tem, moja gospoda, ne bojte se; čeravno tako ćutimo, vendar nećemo punta (revolucije) ; nam tega zares ni treba, naj se nam tudi daje naša čut kakoršne koli nade. Zanašamo se na razumnost in pravičnost onih, ki imajo našo osodo v rokah; mi upamo v pravičnost božje previdnosti, ki blagih nagibov gotovo ne poklada v naše serca brez upanja, da bodo vspeh imeli. To tedaj, moja gospoda, je naša vera, in vi veste, kdor veruje, da bo zveličan. Pa tako veru-jemo, imajoč Boga v sercu ; tako verujemo v veljavnost našega, Vam dobro znanega pregovora, ki ga vsaki oče svojemu sinu zapušča, ko sveto dedovščino , ki se ga vsaki Poljak spominja na smertni postelji. ( Pravo od obeh strani zbornice).	>
Dr. Tomanov govor v zbornici poslancov
22. junija t. 1.
Pervo, kar imam povedati, je to, da ne bodem govoril zoper vse predloge (MuhlfeldoveJ ; za ene sem, za druge ne. Da pa besedo povzamem, me ženeta zlasti dva namena: pervi je, da se sklenem s tistimi misli, ki so jih izustili moji tovarši po rodu in sercu zastran pristojnosti predloženih nasvetov in brambe postavodajavne kompetencije velikega (občnega) deržavnega zbora in samopravnih dežeinih zborov; drugi namen pa je, da nekterim mnenjem, ki so jih razodeli politični nasprotniki, se zoperstavim, ker spoznanje pravice in národno serce mi to velevate, da povem, kaj je pravo na vsako stran. Prošnji, naj mi dovoli zbornica za nekoliko minut prijazen posluh, pridružim zagotovilo, da ne želim porazumljenja kaliti, marveč bi ga iz serca rad
še pospešil. (Pravo ! na levici j.
Preden se pa spustim v preiskavo: ali so predloženi
nasveti našemu zboru pristojni ali ne, se mi neobhodno po-
ê
trebno zdí, nas stan dolocili in pojazniti. Eno vprašanje se mi posebno vsilja : „Ali smo mi zastopniki slovanskih narodov res vzrok imeli in ali ga še imamo, skerbno, živo in goreče ćuti nad našimi národními pravicami?" Ne moremo tajiti, gospoda moja, da so se v tej slavni hiši, ćeravno ne iz hudobnega namena, slišale besede, da ,,nemška kultura (omika) si je en del slovanskih dežel in slovanskih narodov vsojila in zmagala". Ćuli smo v tej slavni hiši iz ust gospoda deržavnega ministra na vprašanje naše zastran ućilnic in učnega jezika tak odgovor, da nas ne malo dvomba ob-haja, ali bo slo van ski narod v vseh zadevah dosegel enake pravice ali ne?
Vidili smo v tej slavni hiši borbo in pravdo, da bi se temu ožjemu deržavnemu zboru razširila oblast njegova (^kompetencija). Gospodje nasprotniki niso kaj s tanko vestjó pristojnost velikega (celega) deržavnega zbora in samostojnih deželnih zborov napadali. V samopravlji deželnih zborov, v samopravlji je ravno varnost naših narodov; ono je življej omike in njih samostojnosti. Ako sedaj vidimo, da po tem, kar se je dosihmal zgodilo, nevarnost žuga samo-pravlju našemu in da je deloma že škodo terpelo, recite mi, gospoda moja, ali je prazna naša skerb za najsvetejše, s samopravljem združene pravice naroda našega in da goreče in iskreno se poganjamo za-nje ravno za to, ker hoćemo biti vredni sinovi in zastopniki teh narodov. (Pravo! na desni). Za terdno sem prepričan, ako bi ne bile nesrečne žalovanja vredne razmere zaderžavale mnogo druzih narodov in mnogo druzih bratov, priti v ta deželni zbor in se vzajemno udeležiti naših posvetovanj, da bi pravda o pristojnosti zbora ne bila tako prišla na dnevni red. Prepričan sem, da v zedinjenji, v mirni spravi in v boljši uredbi zbornice naše bi se bilo lepo pospeševalo vse, kar je pravo in bistveno, vse kar zadeva dnarstvo, ustanovitev, razverstenje in uravnavo posameznih deržavnih oblastnij, uterjenje kredita, zboljšanje vrednosti dnarja (valute) in velja va našega cesarstva proti unanjim deržavam, — vse to, pravim, bi se bilo pospešilo in dokaz bi bil dan, da nam je vsem obderžanje mogočnega cesarstva pri sercu. Ker pa žalibog! nismo vsi skupaj, se motamo vedno okoli vprašanja: ali smo, kolikor nas je sedaj tukaj, pooblasteni take reči v roke vzeti, ki spadajo v oblast celega zbora? Z nekako boječostjo se dotikujemo vsakega predloga, ker vedno se nam vsilja ravno tisto vprašanje, in ker vidimo, da tolikšni kolikoršni smo, se ne moremo spustiti v gori omenjene veće in važniše zadeve naše deržave, omamlja to občutje našo djansko moć, ki nas toliko bolj tare, kolikor
rájše bi naše domoljubje rešilo te važne naloge. (Pravo! na desuO,
V	«	^ i,	' v	-M1*- » —'
Ce pa s poedinimi sklepi o osebnih in družbinih pra-vicah in njih daljnih uravnav, tako rekoč kri deržave oživ-Ijamo, je pač treba pomisliti in prevdariti: ali se to ne zgodi v škodo poprej omenjenih velikih nalog, v škodo cutnic deržavnih? saj je gotovo, da^deržavni život brez okrepčanja cutnic le hira in peša'^ zakajť po mojih mislih je čutništvo ravno vir življenja. (Pravo! na desni).
Al to nas ne sme potreti, marveč mora domoljubje naše uneti, da vprašamo: kje je koqefiina bolezni? Kdor hoče bolezen do dobrega odpraviti, mora natanko preiskati naturo bolnega trupla, mora najti pervotne vzroke njene, ker le potem more odločiti pravo zdravilo.
To me pelje k premišljevanju nature našega cesarstva. Avstrija je sostava, je množica različnih kraljestev in dežel, — je združba mnogoverstnih narodov. Po tej različnosti in po različnosti potrebšin in po različni stopnji omike, je tudi različnih pripomočkov treba. Ako se hoče pa vse enolično uravnati, se zbudí nasprotje, razpor in slabost posameznih udov, in to napravi razpor in slabost celote. (Pravo! na desni.) Da se vsakemu narodu dá, kar mu po njegovi omiki gré, se ustvari ravnovaga posameznih samostojnih delov v zvezi s središčem s celoto.
Pravica narodov ni nevarna; ona ne razrušuje deržav, zakaj ravno z a d o v o 1 j n o s t narodov izbuja zaupanje, zaupanje izbuja spoznanje, iz spoznanja pa izvira Ijubezen in nagnjenje do deržave, in iz tega pogum, deržavo obderžati. (Pravo! na desni).
Narodno nacêlo ni deržave razrušivno nacêlo, zakaj ravno ista narodnost more spadati pod mnogotere deržave, ki so po mednarodnih pravicah jo sprejele, da le v teh der-žavah samostojnost, svoboda in pravična dodelitev tega, cesar jim je treba, se kot življej vsem narodom dovoluje.
To nacêlo sprijazni vse nasprotja deržavnih in narodnih pravíc. Avstrija je skupščina narodov, Avstrija je národen kristal, ki bode čedalje veči in veči, ako je v središču jedro, ki na-se poteguje poedine drobce okoli sebe; ker je Avstrija družtvo evropejskih narodnih družin, se utegne čedalje več zunaj sedanjih mejá tega cesarstva le-žečih družin striniti ž njim, in cesarstvo ne bode manje in slabeje, marveč vece in mogočneje. (Pravo! na desni.3
Ako se bode narodom avstrijanskim dalo, kar jiní gré, ni se bati, da bi nevarnost žugala celoti Avstrije. Al ravnopravnost ne sme biti le prazna beseda! (Pravo! na desni); ravnopravnost mora biti djan-ska in resnična. Zato se morajo vsakemu narodu vse pravice dodeliti, in posebno pravica omike in olike. Brez jezika pa ni omike; to je gotovo; zakaj jezik je pripomoček za omiko, in stopnja omike se meri po stopnji omikanosti jezika. Omika pelje narode v naročje blagostanja, ker omikani narodi napredujejo v vedah, umetnosti, obertnii in kmetijstvu, in prihajajo potem srečnejši. Omika in blagostanje sta svetni namen narodov; ker pa jih le jezik pelje do tega cilj in konca, mora deržava gledati na jezik naroda in ga častiti in priznavati na vse strani. (Pravo! na desni.) V tej pravici pa se str i nj aj o vsi narodi; tu ne sme biti nobene izjeme, nobenega razločka, naj je jezik bolj ali manj omikan, naj je narod veči ali manji. Z žalostjo, da ne rečem, z britkostjo je navdalo serce moje in gotovo vseh mojih sorodnikov, kar je te dni neki poslanec rekel, da le jezik enega slovanskega naroda (poljskega) je dostojno olikavn za šolo, uradnije in javno življenje! (Pravo! na desni). Ce smo zaostali, je ravno treba zamujeno dohiteti in ravno za tega voljo se moramo toliko bolj pognati, da se jezik omika in razvije. Z nejevoljo je napolnil me nek drug izrek, ki ni bil sicer meni, pa nekemu drugemu poslanců očitan: ,,da tudi z narodostjo se dá barantati" (jiamuzek na levi).Zasmeho va nj e, zasramovanje, terp ljenje, p r ega n janje in k većem ternová krona je ptačilo tistemu,kdor se za omiko narodov poganja. (Pravo! na desni). Gospoda moja, ne čudite se tedaj, ako v sveti vojski kak ternček odpade in Vas vbode (Pravo! na desni).
Ker je ravno beseda nanesla, naj ob kratkem opomnim, kur je Njih eks. deržavni minister unidan na moje vprašanje zastran šolskega jezika odgovorit. Mi smo hvaležni za to, da je gospod minister rekel, da na podlagi ravnopravnosti ga je terdna volja, tudi nam pravičnemu biti. O tem oziru je postava od leta 1854 zastran jezikov v spodnjih gimnazijah prav razložena bila; al ne tako zastran postave od leta 1859, ki je dosti važneja. V tej postavi ni nobenega pride ržka, nobenega po go ja. Ta postava razširjuje uno od leta 1854 tako, da deželni jezik ima v vseh „ gimnazijah učni jezik biti. Zraven tega pa ima nemški jezik tudi šolski predmet in sicer tako biti, da se ga vsak učenec gimnazijski popolnoma naučí, — kar je nam čisto prav, ker nočemo nemškega jezika spodriniti.
(Pravo ! na desni).	;
Ker ta cesarska postava ne delà nikakoršnih razločkov in ker v nji ni govorjenja o gimnazijah iz deržavne dnar-nice izderževanih in o privatnih, se tedaj za terdno nadjam, da bo gospod minister, ker ravnopravnost za vse narode velja, si bo v skerb vzel, da se po ustavi
220
uresniči postava od leta 1859. Pravice, ki grejo narodom, uspehom delovala na slovensko. Mi smo cisto dražega
5
so; hvala našemu Milostljivemu Cesarju in Gospodu v di
mnenja in moramo to Cehom ua hvalo očitno izreći.
Kte
plomu od 20. oktobra in deloma v ustavném patentu od remu Slovencu je neznana těsna zveza Kopitarjeva z
26. februarja zapopadene.
Gledé na 1. in 2. predlog o postavah za uravnavo
Dobrovskim, Presernova z Celakovskim; kdo ne
ve
pravic za
družbe
za
varstvo osebne svobodě in
da je Metelko svojo slovnico, ki je temelj našega današnjega književnega jezika, sostavil po hišno pravico in za skrivnost pišem, se v vsem Dobrovském. Kdo je obudil Kopita rj a in Miklošiča
če ne „sum mus Dobrovius?" Kdo ne pozná nesmertnih
nanasam na to, kar sta unidan gospoda doktorja Smolka in
9
-------------- -7 --------------- es r---T----- V ------------------v	. - - .	v"""**	»"»
Rieger rekla, in le to želím, da bi se nič ne přiměřilo, del Kolarjevih, Safařikovih, ki so o Slovencih lepše
kar bi sklepe o kompetencíi utegnilo spodkopati.
pisali, ko mi sami?
Ali je
naš
Kar se tiče 3. in 4.
pravopis sedanji, ki
ga
predloga
osvobodivede in imamo od Čehov
i
nič?
Ali
leksikog
rati
nasi niso z ve
nauka in o pravicah verskih, se moram upreti ua likim pridom rabili ces ke slovnike? Kaj to ni bilo delo
deželne ustave in zlasti
18 njih postavo. One cerkvene vanje z najlepšim uspehom? Pa dalo bi se še več povedati.
in šolske zadeve izrocujejo deloma dezelnim zborom.
Res
da se ima to zgoditi v mejah
Potlej je rekel gosp. Deschman, da pri nas v naj bor ne ji kmećki koći povedati znajo, kake važne pomembe je nemška kultura" tako za naš telesni ko dušni napredek. žavnem zboru določimo sploh šolsko postavo, kaj nek ostane Naj nam ne zameri gosp. Deschman, da mi, ki tudi zemljo
je, da vise nacelo praví, splošnih postav; al, gospoda moja, će že v tem ožjem der
55
še potem deželnim zborom? Nič druzega kakor edino dobro poznamo, nismo tega nik odar opazili; tem več me
le postavo izpeljati in doversiti! Zato pa so druge oblasti; nimo, da kar nas kmet pravega vé, to vé le iz domaćih mislim , da ljudske, gimnazijske iu realne šole se bojo iz- slovenskih knjig in časopisov; pa da on žaiibog! še zmirom ročile oskerbstvu deželnih zborov.	premalo vé, se pač res lahko prepriča vsaki, ki hoče.
Po vsem tem ne morem brezpogojno loga in sicer toliko manj
poterditi 3. pred- Krivo je ravno to, da premalo slovenskih knjig imamo. Za

ker ni meja določena, kje da se gotovil je gosp. Deschman Nemce, da bi se čversto uperi začenja zaumek véde; še manj pa se morem vstopiti na vsakemu, kdor bi hotel pri nas nemški jezik in nemško stran odbora, kteri se razglaša za vesoljni odbor, ki ima kulturo pregnati.
9
sprejemati vse nasvete in predloge,
Kdo
i
za božjo voljo! jo pa preganja,
ki obsegajo vedo iu nemško kulturo? Kteri pametni Slovenec pa pravi, da se nauk. V tem nauku, se mi zdí, je vse šolstvo zapopadeno; odslej ne bomo več nemškega jezika učili? Kakor da je zato mi je že dosti lože se vstopiti na stran dr. Miihl-
gosp
Deschman
SS
feldovega predloga.
Kar se tiče stanja in pravic verskih, se moram
Heiman-a in Issleib-a prašal, kaj Slo venci mislimo, ne pa nas samih, ki vendar v enomer tro
9
ce
bimo

da nikdar ne mislimo
obgraditi
se s kinežkim zidom
ravno me skozi in skozi navdajajo svobodné in priljudne proti vsaki tuji literaturi; da le želimo naučiti se najpred misli, vendar spomniti dežele, kteri sem jez zastopnik; dobro svojega jezika, in potlej še Ie, na terdni podlaci ma-moja dežela vživa o verskih zadevah nektere privi le- terinskega, učiti ee druzih tudi tujih jezikov, zlasti nem-
9
v
gije, in ni mi znano, kaj bo tam deželni zbor sklenil kterega oblast saj deloma spadajo te zadeve.
Hvaležen sem, gospoda moja, da ste mi dovolili gnati svoj govor; zakaj kolikrát se govor še le na koncu okrene v zedinjenje, v sprijaznjenje in spravo. (Pravo! na
skega, ker smo skusili, da učenje v tujem jeziku trud le
i
do
pol izplaćuje. Da je to čista resnica, dokaz je to, da so po dosedanji učni metodi od naše tako rečene
Welt" ostajale 3/4 nemškega
„«■ebildete
le
ubogi
polovičarji , ki niso znali ne
ne slovenskega jezika, ampak' le vsakega pol.
desni).
Vidite, da le po omiki naroda hrepeni moje serce; Kdor ne verjame, se že na ljubljanskih ulicah
tega
serčno in z nevoljo odbijam vsako pretvezo razdruživnih vsaki dan lahko prepriča. Rekel je sicer
gosp
Deschman
i
misel ali da pošteni obraz pokriva kovarstvo skrivnih na- da je tudi on zato, da se morajo narodu vse pravice menov. (Pravo! na desni). Omika ljudstva je naše podeliti; toraj se ima — v „ljudske šole" slovenski jezik geslo, omika ljudstva pa potřebuje svobodě; v svobodi upeljati. Et tu mi fi li!?
se kaže narodnost; brez svobodě ni narodnosti, brez na- Kaj tudi, vi
gosp
tedaj samo v ljudske šole?!
Deschman mislite, da se bomo Slovenci
rodnosti pa tudi narodom ni svobodě. S svobodo je kakor plavati naučili brez vode, na škopi? Tako skopi še Rahovci s svetlobo, ki se skoz robatnik (prizmo) lomi; svoboda v niso bili. Se oni so dopusčali, da se je kaki predmet v
Avstrii zdramlja v temničnici (kameri obskuri) medleče na- slovanském jeziku čul tudi na visjih šolah. Kazenski red rode k zivljenji, k delavnosti. (Pravo! na desni.) Obranimo tudi zapoveduje, da se ima priča, ki nemškega jezika ne to božjo luč svobodě, v kteri lahko vsi
živimo
i
skupaj ne
poginemo
v noći in tčmi. Ohranimo to božjo luč. nister Pratobevera
da vsi ume, v materinjem zaslisati. Ne davno nam je celó mi
obljubil, da bodo ne
terd Nemec
ker bode mavrico svobodě razpéla čez nas vse! (Pravo! nemške stranke iz pisarnic odloke v svojem maternem je
na desni).
ziku dobivale.
Vi pa

cr
osp
Deschman mislite, da bi bilo
Dopisi
$
Na Dunaji 30. junija
dan t. m. v deržavnem zbori le količkaj mar za
Ka
je serce
pravice našega
roda
se je iakega, [iapolnil
god
27
popolnoma dovolj, . ako se nam upelje slovenščina le ljudske šole! V nje je, mislimo, vpeljana je že zdaj,
v
tedaj
zdaj v popoluem komur je poseda vsega, kar si koli želimo, na verhuncu vse svoje
smo, po vašem mnenji,
Slovenci
V
ze
žalostjo. Gosp. poslanec D
se i
ta dan
z bridko narodne sreće: Ako tako mislite, potlej umemo, zakaj ste nožko tako razbudili se na rodoljubnega gosp. poslanea Ce meta,
potego
bodo
kakor „Ostd. P.a pravi
n
naši
9
za
ekaj
za kaj, ki je čisto resnico govoril, ko je rekel, da smo Slovenci v
častiti bravci vidili iz njegovega govora
ko ji
ga bojo „Novice" priuesle. zboru roke stiskali in terdo
P1 CS86 ^ ^
primeri z Nemci in Lahi že zmirorn paria v svoji zemlji,
M o žj
na levi strani so mu v kar je na drobno razloženo tudi v peticii, ki ste ji tudi Vi
ški
k
Ostdeutsche Post" itd. se je tak
i
kak
pad
so da
podpisali in jo z gosp. dr. Toma nom ministru nesli deržavnem zboru ste pa to reč celó po nelogićnem
i
v
ga niso mogli prehvaliti
9 55
Prešše
druga m
m
je z nekim ponosom obernili. Iskreni prijatel slovenskega naroda gosp. Cerne
naděla celó pocastni priimek „der deutsche K
u
Na
ni žalil svojih bratov, ćeš, da so slabe duševne zmožnosti
iiuuviu vnu jiuvuDiui |m iiini/n „Mci ucuiPtin. n i aillai . il a in ut ha 111 Bvujni uiaiuv, veo, ut» ou oiouc uuochii/ aiiiu&uuoii ,
pa, ki o narodnih zadevah nikdar nismo hodili tište poti, ki ampak rekel je Ie, da po nemilih nezgodah, kteri niso sami
pelj
v Frankobrod
9
naj gosp. Desch
ne zameri, da se krivi, so morali zaostati. Sedaj ko bi imeli enakih pravic
z njim ne skladamo, kar je terdil. Rekel je, da čeravno deležni biti kakor je južni Slovan
drugi
narodi
in se je
živo
t ptujstvo zamaknjeni
udeležil našega dušnega na- naši poslanci sami „legen die Axt an den Stamm der Bil
predovanja, ne vé, da bi bila
k a literatura z vidnim
dung
an die Muttersprache. Zalostna nam majka!
221
V Mariboru 29. junija
(Lep izgled plamtece 8o mi dopadle čisto resnične verstice častitega gosp. F. Š
do domovine ljubavi. Nasa radost in nas a žalost.) Rajnki ki jih je v 25. listu pisal. Tudi nam rokodelcom dr. Šubic v predgovoru svojega izverstnega prevoda V e r- ravno laka zgod
...	.. . . .	// . . 1	.v	• 1 V .	»	li*	.	.	V
9
giljevega „poljodelstva" takole pise: „Položim pa toti je vino čez vse
i
je
Radgoni ; nedavnej podp
se je
nek nekdanji žnidar, kteremu
P
prošnjo Slo
kniževni plod, venec iz lepega ograda latinskih Modric, na vencov od slepih in gluhih s zdravími očmi in ušesi na sveti oltar preljubljene majke Slovenije. Krajnska zemlja, beral. Zapeljani revčki so se mu vsedli na limance
Iz Višnjegore na Dol. 26. rožnika. F. L
mila domovina, ktera si mene rodila iu gojila, lej! nisem tebe pozabil, ne nehal ljubiti tebe, akoravno mnogo let od
daljen tvojemu naličju, bivajoč v ptujih gradovih, potovajoč v hiši štev. 3 nenavaďna reč
V"
tukajšni fari v vasi „na Prist
se je 22. dan t. m.
zgodila, namrec
da je M
po ptujih krajinah. Tebe sem spominjal se na bregovju de- Košak-ova, poštena zakonska žena, povila trojek reče Donave, tebe na obalih jadranskega morja
?
tebe na
(Franceta, Petra in
Alojzija), ki
so dozdaj prav terdni iu
Štirskem, deželi zelenih gorá, kjer bivam mnogo let in zdravi. Vendar te novice ne naznanjamo samo iz tega na
mena
ker je nenavadna, marvec zato, ker so stariši ime
• v
kjer počivalo bode tudi truplo moje. Kdo bi tudi pozabiti
mogel matere svoje? Saj si lepa inmila, da lih majhna	novanih trojčkov siromaki, ki imajo razun trojčkov še za
domovina moja ter okinčana nebrojnimi naravnimi in umet-	druge 3 hčerke in 3 fante skerbeti. Bližnji in daljni sosedje
nimi čudeži nad in pod zemljoj; saj imaš verle sinove in	so tej ubožni družini za trojčke že marsikaj darovali v
blaga in proizvodov	dnarji in perilu; al to je še premalo zdalo. Pametni možje
hčerke zale
saj
obiluješ mnogoterega
pridnih in umetnih rok! Da bi cvetela in napredovala v pravijo, da bi silno treba bilo, da bi saj enega izmed
in zatoraj bi se po-
eno mer
preljuba mi očetnjava moja! Da bi te slavili tvoji trojčkov dali kaki dobri ženi v
l/liu 111 V/l ^ JJ 1 U1J UMU UJI uvviujuf w	^	•w	' *** v *	Il vjvau T UUH nuni uv Ml 1 UV1II v TCjl/j IU ZJ (ft l U ft 0J UM OU Ji U
sinovi ter oblagodarili darovi junaštva in omikanega duhá, trebovalo obilniših darov, da bi se naprošena reduica pla da bi ponosila se tudi med sestrami slavjanskimi! Meni ži- čati mogla. Ker pa sami domaći farmani tega
večemu ni bilo prostorčeka privoljenega na tvojih livadah; zato se obei
_ _ . ______.	_	_	.	.	v..	v#	____//
ne premorejo, z milo prošnjo do bolj premožnih bravcov
y>
Novic", posebno do tistih, ki so iz višenske
fare
J
mi v ptuji deželi odločila poslednje pokojisce. S IJogom premožniše gospodine: na Vaše usmilj
rad bi bil vsaj zadnji senj spaval v tvojem narocji v oseneju lipe domače. Toda tudi tega mi je odrekla nemila osoda ter kakor tudi na vse blage in dobrotljive ljubljanske gospe in
serca poterkamo kaj v dnarjih ali perilu daro-
Vred-
danes in lep
tedaj , mila domovina ! S Bogom na vekomaj !" da bi se pri teh besedah- segrevala naša nadepolna mladež, ter sramoval gnjusne mrazote vsak odpadnik domovine! Kdor domovino ljubi in jo nosi v sercu, se za njo bori, jo zagovarja; kdor pa celó njenim braniteljem zopergovarja, je in trojčkov obernili
prosimo, da bi
vali in te darove vredništvu „Novic" izročiti hotli. ništvo pa prosimo, sprijete darove poslati gospodu faj-moštru Višenskemu, ki jih bodo po previdnosti v prid matere
ne ljubi. Mi štirski Slovenci nimamo žalibože! v uni važni
Iz Kranja 1. julija. Danes ponoći je spet nek hu
zbornini na Dunaj u niti krajnske
dike T o m an a, niti go- dobnez med pristavami v nekem plevniku podtaknil
oginj
riške dike Cer ne ta. Nemškutarji nas tlačijo. Al Vi bratje Goreti je
pa, hvala Bo
da so oginj berž zaterli.
krajnski imate poleg Tomana tudi Dežmana, poleg sloven
skega branitelja, tudi slovenskega tlačitelja. Kdor tamo v po trebnih rečeh ni z
Iz Ljubljane. J. J-č. (Kratkočasnica pa resnična
prigodba). Ni dolgo,
kar sta v naši zvezdi
stara gospoda
nami, je
proti nam. 27. dan t. m. so se kaj goreče kramljala o Slovenii in o
trijanskih Slovanih

Dežmanu dosedanje za Slovence zasluge hipoma razsule;
Bog
zavzeli smo se vsi tukaj ko smo čitali njegov govor
Eden je sedel, drugi pa stal: govorila sta nemški. Sedeči
TD
pomozi
?
Cemu je novi župan, ker še tega ne poskerbi, da bi saj
■ ËKËI	ÉÉ ■ ÉH ■ I WÈ da
Od Drave 22. rožnika. C-v.
Odgovor gospoda
ta drevored od kazine do gled
družen
f V
prost bil fantalinov
i
bi mogle gospe sedeti
u
>
nam ni
ed
kot kmete
ministra na interpelacijo gospoda dr. Toman-a nas je je v mesto pripravi!." Stojeći je povzel besedo rekši, da so popolnoma poterl. Sedaj vidimo, kako se Slovanom ravno- sena interpelacijo dr. Toman-a Hervati(!), Ćehi in Poljaki pravnost tolikrát obetana odmerja. Vse nase lepe nade so podpisali. Ko sta potem se o vpeljavi slovenskega jezika
je ua zadnje rekel sedeči: „Ce uiso
splavaie po vodí in zopet stojimo zapušceni na razpotju v šolo otrobe vezala,
narodnega razvitka in duševnega mertvila. Sedaj, ko bi se z nemškim jezikom zadovoljni, naj se pa kinežkega uče; imelo obljubljeno spolniti, se nam prigovarja, da še nismo ker slovenski jezik je tako zmešan z besedami tujih je-
zreli se udeleževati sadu novega ustava. Dajmo
?
zimo statistično visokemu ministerstvu

da
doka
imamo dovelj
zikov, da ga med stoterimi ljudmi komaj eden razume Tudi se nobeden ne more v
drugem jeziku
izobraziti
>
kot
učiteljev, ki bodo z boljšim uspehom podučevali našo ravno v nemškem in noben jezik nima take literature." mladež v domaćem jeziku, kakor pa ptujci, ki se ne sra- Stojeći je dalje pričal, da avstrijanski Slovani po 37 na-
činih pišejo, kar mu je sedeči poterdil přistávši: „govoré
V
mujejo očitno zasmehovati narod naš in jezik naš. Čeravno danes še nimamo vseh potrebnih bukev pri rokah, nismo mi krivi tega; pa saj jih tudi Hervati nimajo, in vendar*se
pa v SlaF
učijo po njihovih gimnazijah vsi predmeti brez iznimke v Rusa,
brezštevilnih narećjih
u
Stojeći: „leh
bin ein geborner
moj materni jezik je ceski; dobro razumem Ceha
toda Poljaka, Slovenca in Hervata
ne; kranjskega
domaćem jeziku. Naj se le odkažejo, kteri nauk i se bodo kmeta pa skozi in skozi razumem.a Tako sta možicelj učili v domaćem jeziku iu določijo načela šolskih knjig,
jia be
sedovala in na obrazu se jima je bralo, kako modra se či
bogme !
v enem letu bojo vse gotove. Skerb za to naj se slata. Kritike nam ni treba pisati o njih, ker vsaka beseda
prepusti našim domoljubom, pa ne našim protivnikom.
Kaj
kaze, da je zajec pri bobnu veliko večji mojster, kakor sta
nek smo zakřivili, da nas visoka vlada o narodnih zadevah ta dva gospoda , ki sta tukaj vzela Slovence in Slovane vedno tako nemilostljivo mačehuje? — Vse nase prošnje, grozen pretres, čeravno je eden med njima se imenovali
vsi naši izdihleji nam ne pomagajo trohice
i
še nektere
V)
Slaf"
Omenil sem te prigodbe le. ker lejte! take ba
poste se brauijo prejemati in izroćevati pisma s slovenskim so tisti ljudji napisom. Ce pišem v enem tednu 5 pišem na Stajarsko ali imenuje — „

d
Iz Ljublj
ki jih znani «„nekdo kot svoje brambovce ganze gebildete Welt", ane. Naš magistrat je začel cesto, ktera
Kranjsko s slovenskim napisom, je skor gotovo, da bota
komaj dva dospěla na opredeljeno mesto. Treba je jih re- zdaj derži do Cerne vasi na močirji (mahu) komandirati ali pa brez marke poslati. Naše domorodce še
dalj
pelj
vati, tako, da bo vezala vasi Podpeč, Presar in druge okoli
caka dosti britkosti, ktero bodo morali preboleti, preden bodo ležece vasi z Ljublj dosegli svoj namen. Al naj nas tolažijo besede Horacijeve ki pravi : „Nil sine magno vita labore dedit mortalibus.
t čez močirje, in bo
7
cesta, ktera
se je do zdaj vlekla čez Brešt, Tomišel in lg

več ko za pol pota pri kraj š
Ker se cesta le tako
Iz slov. Stajerja 24. rožnika. A. St.
Neizrečeno
*
Iz
radi, da bi se le
kaj prida nabralo
Vred.
*
222
more napraviti, da ee ob krajih vezejo grabni, následuje vani so serčno odkrivali rane svojih narodov; nasprotniki temu početja tudi druga velika dobrota, da se bo spet njih pa so pokladali mazilo nemške „kulture44 čez nje. Ne blizo 1000 oralov močirne zemlje osušilo, in upati smemo, da bo prihodnje leto tukaj že lepa rež rastla, kodar zdaj
vemo, ali se bojo s tem zacelile. Nam je le eno in gotovo
celilu znano, in to je pravična ravnopravnost, ki daje vsakemu svojea, in nobene pravde potem več ne bo treba.
— Presvitla cesarica se je 25. dan p. m. srečno pri-

še komaj koza more hoditi, ker je vse zatonjeno. Slišali smo tudi, da bo kantonska gosposka okolice ljubljanske pri Mar ga tu čez Ljubljanico most napravila, in da bo od peljala v Karf. Ker se ni zastran zdravja njenega nič ondot cesto dalej do Goric in ceió do Verhnike potegnila. ravno hudega bati, bo prof, doktor Škoda, ki jo je spremil
Kdor koli je kedaj po ovinkih tù od kraja do kraja po- se kmali spet na Duna vernil.
5
7
toval
pa si.
bo spoznal korist teh naprav; se bolj hvaležni bojo
magistratu
Češko. Iz Prage 29. junija. Pogreb našega pre-in kantonski gosposki za vse to dotični slavnega Safařika včeraj zvečer je bil neizrečeno slovesen.
Naj povemo še memogredé, da prošnja Ne le, da skor celo mesto je bilo na nogah, tudi iz kmetov
srenjčani sami.
tište mestne drena žene senožeti, o kteri so „Novice" je prišlo veliko ljudi, mu skazati zadnjo čast. Na obeh straneh
je bil okinčan z znamenji dohtarske časti, z lov-
govorile
je bila letos za 549 gold, po očitni
voza, ki
dražbi v najem dana; dokler ni bila po drenaži zboljšana, rovimi in cvetličnimi věnci in slovanskimi banderii, je šio
gold, spečala. Res
se je košnja komaj za 80 pri nas drenažene senožeti še bele vrane.
škoda
i
da so 24 mladenčev raznih slovanskih rodov v narodni obleki in
i . i	v	- ^ r	TT
z bakljami. Cope mertvaskega perta pa so nesli gospodje
Iz Ljubljane. Kaj mislite v Ljubljani o gosp. Dež- Palacký, Rieger, Brauner,
Erben, Wencig

Tomek, Wocel
manovém
govoru
7
ki smo ga brali iz deržavnega zbora? in Toman (ki se je k pogrebu v Prago podal). Za vozom
je bilo te dni večkratno vprašanje. Da resnično
odgo
sta dva vradnika vseučiliščina nesla na černi žametni blazini
vorimo na to vprašanje, moramo reci, da tištim, ki ne pri- cesarske in kralj
znavajo djanske ravnopravnosti
slovenskega
de rajnega in najslavnišo knjig
naroda
7
77
Starožitnosti slovanské". V pervi versti pogrebcov je šel
je bil najslajši med; tisti pa, kteri celó pohlevno želijo tudi deželni poglavar in njemu na strani rektor vseučilišča in našemu národu kosček tistih pravíc, ki jih imajo vživati mestni župan; neštevilna je bila množica ljudi, kije spremila vsi narodi, so se žalostni spominjali Vodnikove pravlice slovanskega pervaka.
an-a mesto
V
nemški in krajnski konj". To je tisti velik razloček o pre
Kakor dr. Smolka je tudi dr. Tom
sojevanji
o* O*
Dežmanovega in g. dr. To m ano v ega in Elbe Kostelice poslavilo s častjó mestjansk
o*
Černeto ve ga govora, ki je tudi v zahvalnicah se
Ilervasko. Iz Zagreba 28. junija. Pomenki zastran
pokazal, ki so jo nék „nemški" Teržičani, ki najraji pojó združenj
Hervaškega z Ogerskim še zmirom terpijo
„was 1st des Deutschen Vaterland", poslali g. Dež manu
mnogoveljavni ljubljanski mestjani, kupci in drugi pa
5
5
dolj
Ogersko. Iz Pešta 1. julija. Predsednika gornje in
zborn
k
sta nesla 25. dan p. m. ad
na
kterim Vodnikove najbolj v serce segajo
5
pa
S
dr. To- Dunaj, sta se začasno vernila v Pešt, ker ju cesar še niso
manu in Č erne tu, ktera brez sovraztva do nemškega sprejeli. Veliko ministerskih zborov vpričo Njih Veličanstva ali laškega jezika le serčno tudi pravico terjata našemu je že bilo; al še nič se ne vé: kako in kaj; to pa je gotovo, domaćemu jeziku. Lahko sodi vsak sam, čigavo je pravo! da to: ali bojo cesar pismo Ogrov sprej eti h o ti i
Neki kmet iz Nadgorce je unidan tukajšni c. k. mestni ali ne, je zdaj najimenitniša reč in važniše kot vse drugo prezročeni okrajni sodnii podal tožbo zavolj nekega motenja Ni tedaj čuda, da je pozornost cele Evrope sedaj ober-
v posesti vodnjaka v slovenskem jeziku; sodnija mu je njena na cesarjev sklep
resila zato
vlogo
5
v nemškem kmetu nerazumljivem jeziku da bi gosp. uradniki slovenski pisati ne znali;
vloge
5
ne zato , da bi jih volja ne bila na slovenske
.	»i	j	*	ň	• v
ne tudi
slo—
Lasko. Iz T
Napoleonovo kralja italijanskeg
Deržavni zbor je radosten sprejel
pismo, ktero spoznava Viktora Emanuela za
Sveti oče papež res nevarno
vensko odgovarjati, ampak le zato, ker to visji sodniški bolehaj
ukaz prepoveduje. Cesarski diplom od 20. oktobra Ravnopravnost narodov, kje si še
?
kje si
9
Tursko. Turski sultan Abdul-Medzid je 20. dan
2
t. m. umerl. Čeravno je zapusti! sina 21 let starega
5
je
Sz Ljubljane. [Nove slovenske bukve). Přejeli smo vendar naslednik brat njegov Abdul-A
5
rojen leta
iz Dunaja 22 pôl debelo knjigo, ki je po ukazu bivšega 1830, kakor pravijo, člověk stare turske korenine. Nastopil c. k. ministerstva za bogočastje in šolstvo ravnokar v on- je carstvo v sila važni dobi; kako se bo vêdel bo kazala
dot ni zalogi šolskih bukev na svetio prišlo v slo- příhodnost venskem jeziku pod naslovom: „Kratek popis cesar stva avstrijanskega sploh ift njegovih dežel po seb ej.
Današnjemu listu je priložena 16. pôla „Povestnice".
Za
niže
gimnazije in n i z e realne šole. Sostavil Ludovik vitez H enfler. Poslovenil M. Ci gal e". Cena ji je 85 nov. krajc. Govorili bomo o tej knjigi drugo pot obširniše; danes le to rečemo, da se na gladki in pri-ležni besedi vidi, da je mojster Cigale tudi to delo s
Listnica vredništva. Gosp. J. G. v H: Poslano smo izroćili
založništvu. Gospodarske knjige Vam bomo naznanili drugi pot. Gosf>. V. S. v S: Spis Vas zoper .,Laib.tó smo odložili za zdaj,
listu „Novica5 Vredništva „Laib.u na
ll
ker smo ji. kakor ste brali, sami odgovorili r 26. morebiti ga bomo upotrebovali drugikrat.
posebno marljivostjo izdeloval. Ker ima napis: „za nizje njegov odgovor v 146. listu ni nió odgovoriti, ker ne tají svojega gimnazije in realne sole", moramo pricakovati, da „Standpunkta", in ker to, kar od nas zavoljo „Bl. a. Kr.w hoce
v	è ^ • ;	t	• • t
zvediti, samo najbolje vé, zakaj da se za placilo spisov ne dobí.
e
Laib.
misii, da jo „Novice" zavidajo za njene inserate,
, da
bota knjiga prihodnje še v vse nižje gimnazije in realke na Slovenskem vpeljana; sicer ne vemo, kaj bi imel pomeniti
ta napis.
vidila v nedeljo ponoči, ko se je nebo nekoliko razjasnilo, to,"kar so oďnekdaj bile', in da politični list, ki ga "peticija se je prikazala v pondeljk zvečer okoli pol desetih v res slovenska zahteva, spada v vso drugo versto.
sijajni krasoti.
Sila velika repata zvezda, ki se je
v
ze
kaže, da njeni prijatelski prestavljavci so lokavi in ji ne povejo vsega, kar v „Novicah" stojí, sicer bi vedila, da one hoćejo ostati
Novičar iz domačih in ptujih dežel
iz Dunaja. V deržavnem zboru so bili přetekli teden pomenki o narodnih zadevah prav živi; rodoljubni Slo-
Kursi na Dunaji 2. julija.
5% metaliki 68 fl. 25 kr. Narodno posojilo 79 fl. 95 kr
Azijo srebra 37 fl. 25 kr. Cekini 6 fl. 57 kr.
Odgovorni vrednik: Dï. Janez BleiweiS
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik