PVf h x ojadS- «Mjgaiitt skpsks mm »I Sk e* i» mM sate S <.••" i§ar«tei'*& » fse»^ rn fflsfi», $te M*. i.U«H tŠSf» h ¡M)*-SJŠSBS msfSaaaa, -J.'' in T pouk hi »bam » » S&ŽOfcrsi in fejfSl |«r iS V StoStajsi«! es m n» Ss^a, k-3p2alani k o* «IJU^S. hi aSSEiiH« i« ¡¡fel&lg» t-d navMa« »ritiiBf, i» »B D&ticna ifciici 50 S h, dvsfcrat M k, »rifcrai m K ¿s SFtfc Stev. 42. F Mariboru, dne 20. oktobra i&04. Tečaj XXXVIII. Nemčurske zanjke. Nemškutarski ptujski »Štajerc« tolče zopet besno okoiu sebe,, kakor je it pri njegovih pijanih šnopsarjih navada. »Štajerc« se namreč grozno jezi, da se slovensko ljudstvo ravno v zadnjem času čemdalje boij in bolj obrača od njega ter mu dsje slovo. V zsnike, katere nastavlja nemškutarski »Štajerc« slovenskim kmetom, vlovil se bo »Štajerc« sam. V svojem zadnjem lističu javka zopet »Štajerc« hinavsko o veliki revščini slovenskega ljudstva ter trdi seveda v svoji nemškutarski predrznosti, da so veliki bedi med slovenskim ljudstvom krivi največ njegovi voditelji ali kakor jih »Štajerc« imenuje »slovenski prvaki«. To je čisto navadna nemškatarska laž, ki ima jedino le ta namen, da bi slovenskaga kmeta odvrnila od njegovih vrlih voditeljev. Sžj je n. pr. na Gornjem Štajerskem med kmeti še večja revščina kakor pri nas. Ša ni dolgo, kar je pisal graški »Tagblatt«, »da je položaj gornještajerskega kmsta j s k o žalosten, da dolgovi od dne do dne rastejo in da so kmetje prisiljeni svoja posesiva prodsti.« Torej ni na Gi rajem Štajerskem nič boljše kakor pri nas, in vendar ni tam nobenega slovenskega kmeta, nobenega slovenskega prvaka, nobenega slovenskega odvetnika ali duhovnika. Ako trdi »Štajerc«, da so pri nas slovenski prvaki krivi, da hira kraetski stan, kdo pa je potem kriv temu na Gor. Štajerskem?! Povej nam vendar, ti neraškutar-ska cnnja, kdo so te pijavke, ki izsesavajo na Gor. Štajerskem nemškega krnela?! Pa nemškutarski »Štajerc« seveda ne sme pisati o Nemcih, ptujski »Štajerc« je ustanovljen od Nemcev in ima namen n £ š 3 krnete od svojih voditeljev odvračati ter jih s časom ponemčiti. Zato pa še niste nikdar slišali, da bi »Štajerc« napadel kakega Nemca, kakega nemškega odvetnika, nemškega duhovnika, nemškega obrtnika itd. Nemci so seveda le sami svetniki. Zato pa vendar enkrat odpri, slovensko ljudstvo, oči ter vrsi nemškutarjem njihovo nemškut&rsko cunjo pod noge. Saj vidiš, da ti ta list priporočajo le Nemci in nemšku tarji, katerim nosiš ti, slovenski kmet, svoje s krvavimi žulji zasluženo grc2e. Poštena slovenska hiša, ne trpi tega ptujskega lističa pod tvojo streho, potem se boš izognila zanjk, katere ti nastavljajo nemšku-tarji, da bi te vjeli v svoje nemškutarske mreže! Siovensko ljudstvo, ogibaj se vsake hiše, katera prodaja ptujskega »Štajerca«, ker je tak nemškutar tvoj največji sovražnik, namreč podrepnik tvojih neusmiljenih uemškutar-skih pijavk! Slovensko ljudstvo, bodi previdno in zaupaj svojim narodmm voditeljem, ki so izšli is tvoje sredine in so vedno zvesti ostnli svojemu slovenskemu narodu! Slovensko ljudstvo, izogiblji se pa tistih nesramnih »Štajerčevih« podrepnikov, ki so izišli iz tvoje sredine, ki pa se sedaj sramujejo svojega slovenskega materinega jezika! Slovensko ljudstvo., spoznaj tvoje nemškutarske lovce, ki ti nastavljajo s koliko spretnostjo zanjke, s katerimi bi te radi ujeli, da si poism na tvojih posestvih sezidajo krasno vile, v vinogradih gospodske hiše, in da jim ti ali tvoja deea služijo kot hlapci in viničarji! Siovensko ljudstvo, bodi oprezno pred nemškutarji in njihovim listom! Deželni zbor štajerski. Gradec, 18. okt. 1904. Zahteve Slovencev in deželni odbor štajerski. Koliko imajo Slovenci od štajtrskega deželnega odbora pričakovati, smo že v doz-dajšnjih sejah deželnega zbora spoznali. r*re-tečeno Isto so predlagali poslanci: Žičkar estanovitev meščanske šole v Sevnici s slovenskim poučnim jezikom; dr. Hrašovee isto šolo v Žalcu in Vošnjak slovSnsko kmetijsko šolo v celjskem ali slovenjegraškem okraju. Deželnemu odboru je naročil takrat deželni ¿bor, naj te zadeve preiskuje In v letošnjem zasedanju deželnega zbora o tem poroča. Vsa ta poročila je deželni odbor podrl in vse naše terjatve tudi odbil. Povsodi je naše! razloge, radi katerih noče priporočati nobene zahteve Sls vencev. Za zdaj so se ta poročila deželnega odbora izročila dotičiim od ekom v posvetovanje. Gotovo pa je, da bodo v smislu deželnega odbora sklepali tudi odseki. Sprememba volilnega reda sa volitev občinskih odbornikov. Deželni odbor je predložil spremembo postave zastran občinskih volitev. Dozdaj je moral vsak volilec glasno imenovati imena Listek. Skrivnostna hiša. (Dogodbica; iz hrvatskega prev. J, V. Starogorski). (Konec.) »Ne vem nobene pomoči! Prosim vas, gospod nadzornik, za vzemite se za me!« »Najprej vam hočem «poslovati od vašega poslanstva podpore, da zi kupite obleko in da se lahko vrnete v vaše stanovanje, katero bomo že našli. Med tem brzojavite domov po denar.« »Srčna hvala za vašo dobroto, gospod nadzornik« »Poleg tega nam dajte natančen popis vaših izgubljenih predmetov, da vam jih lahko vrnemo, ako se nam posreči najti to razbojniško gnezdo. Bodite uverjeni, da storimo vse, da vlovimo te lopove. A sedaj z Bogom!... James!« obrne se k služabniku, ki je ravno prišel, »odpeljite takoj tega gospoda v ono stanovanje, katero je napisano tu na karti. Karto oddajte lastniku stanovanja.« Gorko se zahvaljujoč poslovi se Dor-nauer od ijubeznjivega policijskega nadzornika. II. Nadzornik je ostal mož • beseda. Osem [ najboljših, najzvitejših in najizkušenej&h tajnih policajev dobi nalogo, da poiščejo in odkrijejo ono skrivnostno hišo. Nastavijo se tako, da so mogli eden drugega videti in si pomagati, na dogovorjeno znamenje pa priti skupaj. S krasno obleko in raznovrstnimi dragocenostmi okrašeni so se sprehajali več mesecev po ulicah, po razstavi in drugih odličnih mestib, kjer se sprehaja mnogo ljudi, posebno bogati in neizkušeni inozemci. Vendar niso mogli najti tega, kar bi radi. Nekega dne je prisostvoval jeden tistih jako bogatih ah »nespretnih« tujcev veliki predstavi v cirkusu, koja je trajala pozno v noč. Gledalci so se že rasšli, samo on je še ostal ter šeta! pred cirkusom gor in dol. Stal je vsak čas, nemirno se ogledoval in neodločno razmišljal, kakor bi se nahajal v največji zadregi. Naenkrat stopi cd bližnjega temnega zidu mlada, lepa deklica ter ga z bojazljivim glasom vpraša: »Iščete koga, gospod?« »Da, prenošišča, lepa deklica. Danes sem prišel v Cbicago, šei v ta cirkus ter sem si pozabii poiskati stanovanje. Sedaj sem pa brez pomoči, pa bi rad našel kakega vedjo, ki bi mi kje kaj poiskal.« »Oj, to vam lahko pomagam!« vzklikne veselo deklica. »Jaz sem služabnica v jediK-tm prenočišča, pa moram, da čim več zaslužim, marljivo tujcem kazati pot k naši hiši. Imamo mnogo sob in postelj, ravno kakor vi želite. Posteljo lahko dobite za jeden dolar za noč. Pojedine sobe od 2 do 20 dolarjev za noč. Če vam je povšeči, pojdite z mano.« Tajnemu policaju je srce poigravalo od veselja; hvaležno vzame to ponudbo, slutil je, da sedaj najde to, česar že dalj časa išče. Zadovoljen poda dekletu roko in ji da srebrn denar napitnine. Komaj sta bila stopila v ulico, mahne tajni policaj na čuden način z roko. Bil je to dogovorjeni znak, ki je v bližini se nahajajoče tajne policaje opozoril, da mu slede. Pot je bila dolga in slaba. Razsvetljena cesta, po kt.teri sta šla, je postajala vedno slabejša in ožja. Deklica zapusti naposled mesto in predmestje ter krene po temnih in očkih ulicah k povsem zapuščenim krajem, kjer je prenehala vsa razsvetljava. Niti sam tajni policaj ni vedel poti, po kateri sta šla. Naposied se ustavi pred neko hišo, ki ni bila razsvetljena in zelo čudno postavljena. Dekle otvori vrat* s ključem, kojega je noiila s seboj ic odvede tujca v prostorno sobo, javljajoč prisotni gospej, da je privedla nekega gospoda, ki želi prenočiti. Policaj jo poprosi aa posebno sobo. »Dobro, dragi gospod«, reče gospa in občinskih odbornikov. To se ima v prihodnje spremeniti. Vsak voliiec bo dobil aradno glasovnico in bo na njo zapisal imena odbornikov. Ta način tajnega glasovanja se je sploh prikupil pri zadnjih volitvah za deželni zbor, bo veljal tudi pri vseh drugih daželno-zborskih in državnozborskih volitvah in se bo vpeljal tudi za občinske volitve. Postava se bo brez dvoma sprejela v deželnem zboru. 90 dni petem, ko jo cesar potrdi, stopi v veljavo. Sotla in Gregorevce. V soji dne 11. okt. je poslan. Ž i č k a r utemeljeval svoj predlog radi uravnave Sotle in zastran obrambe vasi Gregorevee pri Bi-zeljskem. Preteklo je že pet let, odkar je deželni zbor sklenil to popravo; a dosedaj se še načrti za uravnavo niso dovršili. Deloma je tčga kriva hrvatska vlada, ki načrtov, katere bi bila že lahko davno predložila, ne predloži Štajerski vladi. Zato zahteva poslanec Zičkar, naj deželni odbor oziroma cesarska namestnija podregue hrvatsko vlado, da vendar etkrat predloži te načrte. Sotla je obrnila svoj tok naravnost proti tej vasi ter izpod-kopava obrežje, dokler ne priruje do vasi in ne bo začela i spodkopavati posameznih hiš. Pred tremi leti je deželni odber obljubil, da se bo Sotlska struga prav kmalu začela popravljati pri tej soseski, ki je v največji nevarnosti. A sedaj, ko prihaja nevarnost za ves vedno večja, pa naznanja deželni odbor Gr« gorevčanom, da to ne gre, da si naj sami obvarujejo svojo vas, kakor si pač vedo in znajo. Drugi del predloga zahteva torej, naj dežela in država obvarujeta to sosesko; posamezni vaSčani tega ne morejo. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. Dne 12. oktobra je utemeljeval poslanec Voinjak svoj predlog zastran ustanovitve hiralnice v Šoštanju. Ta predlod se je izročil fin&nčn. odseku. Poslanec dr. Dečko in tovariši so vprašali ces. namestnika, zakaj se rte naredi zadosti širok vodotok pri žetaznici Celje-Velenje poleg Lave. Vselej ko nekoliko dežuje, ne mora Tcda odtekati in nastane velika povodenj po Lavi. Dr. J ur tel a in tovariši so predlagali, naj se dijaškim kuhinjam v Celju, Mariboru in v Ptuju podeli zdatna deželna podpora. Nemški dijaki imajo po studentenheimih obilo deželne podpore po imen: snih mestih; slovenski do: daj nobene. Radovedni smo, kako se bodo Nomci izvili iz te zsojke, ki se njim je nastavila z omenjenim predlogom. V seji dne 13. oktobra je utemeljeval dr. Dečko svoj predlog zastran ceste iz Višejevasi do Vitanja, naj sc preloži iz II razreda v cesto I. razreda, ker mora večinoma to ceslo vzdrževati celjski okraj, med tem, ko se prevaža po njej blago iz slovenjegraškega in konjiškega okraja. Predlog se je izročil deželno kulturnemu odseku. Mokrač dr. Schacherl je utemeljeval v seji dne 12. okt. svoj predlog zastran zavarovanja poljedelskih delavcev za čas bolezni. Pri tem je opisoval položaj delavcev kot siino žalosten. Vsi kmetski poslanci so mu ugovarjali, rekoč: delavcem se dmdanee boljše godi kakor kmetom. Dr. Schacherlu je ugovarjal dan pozneje kmetski poslanec Hagen-hoier, ko je utemeljeval svoj predlog, naj se tistim delavcem, hlapcem in deklam, ki dolgo vrsto let služijo pri enem in istem gospodarju, podelijo deželna darila v denarju, v medaljah ali priznalnih pismih. Če se po nasvetu mokrača dr. Schacherla vpelja zavarovanje za bolezen, kar bi bilo tudi po želji kmetskih poslancev, se bodo naložila nova bremena kmetom in delavcem, kajti eni kakor drugi bi morali plačevati v bolniško zavarovalnico. Čs se pa delijo zasluženim delavcem deželna darila, ko so daljSo vrsto let služili pri enem in istem gospodarju, bo tc na hasek delavcem in kmetom. Mokrači predlagajo po zbornicah razae stvari, samo da le delavce Suntajo proti posestnikom. Na-; men socialnih demokratov je le ta, da si za i bodoče volitve pridobijo vede o več glasov. Tega še sami ne verujejo, da je mogoče vse to izvršiti, kar oni predlagajo. V seji dne 14 okt je utemeljeval po-j sl&nec g. R o S svoj predlog radi ustanovitve meščanske šole v Trbovljah s slovenskim poukom. Tamošnjih, šolo obiskujočih otrok je bilo koncem zadnjega leta v 24 razredih: j 901 deček in 872 deklet, skupaj 1773 otrok, j Casarskih davkov je plačala občina 1. 1902: j 160.841 K. Deželnih dokiad je odrajtala ob-i čina v zadnjem desetletju gotovo 800.000 K, ; od dežele pa ne dobiva za te davke razun j plače za učitelje, ničesar. Predlog se je iz-j ročil naučnemu odseku. Konservativci so vložili predlog, da se šolska obiskovanje skrči na 6 let Ta predlog se je izročil šolskemu odseku, čeravno sta socialna demokrata trdila, da ni vstale večine poslancev. V vinarskem odseka, ki se je izvolil v petek 14 okt. in šteje dvanajst poslancev, so Nemci slovenskim poslancem letos prepustili tri mandate (lani smo imeli samo dva) Izvoljeni so gg: dr. Jurtela, dr. Pioj in Kočevar V seji dne 6. oktobra je utemeljil poslanec Ž i č k a r svoj predlog za podporo poškodovanim prebivalcem v sevniškem in kozjan- skem okraju s temile besedami: »Visoka zbornica! Tekom zdajšnega zasedanja so se vložile že od več strani deželnega zbora pritožbe zastran ogromnih poškodb, katere so se prizadjale mnogoterim okrajem Štajerske v tekočem leto vsled vremenskih nezgod Zal, da se tudi na južnejšem delu dežele ni prizaneslo. V sevniškem in kozjanskem okraju so bile letos mnogotere soseske po vremenskih poškodbah opetovano prizadete n. pr. v sevniškem okraju po občinah Bianca, Zabukovje in Brezje; v kozjanskem okraju pa obline Mrčna sela in Veternik. Po prizadetih občinah se je nezrelo žito vsled hude toče moralo pokositi; sadno drevje je razbito, trte niso rodile letos in ne bojo rodile prihodnja leta. V politični občini Bianca so bile posebno občutljivo zadete tri občine in se je cenila vsa škoda na 95 000 kron. Občine Pilštanj in Dobje v kozjanskem okraju sta bili zopet poškodovani na drugačen na^ic, namreč po groznih nalivih. Vsled teh je voda odnesla mnogo rodovitne zemlje. Prebivalstvo, večinoma ubožno in silno zadolženo, je v velikih skrbeli radi bližajoče se zime. Vsled tega cbožanja se množi izseljevanje prebivalstva iz teh okrajev. In ker ljudstvo zapušča domača tla, je pomanjkanje delavcev po južno - štajerskih okrajih vedno večje. Samo v občini Veternik se je vsled dopisa tamošnjega občinskega ursJa v nekaterih dneh izselilo 38 oseb Ta občina je bila v zadnjih 9 letih petkrat po toči hudo poškodovana Vsled te bede so še drugi posestniki namenjeni svojo rodno zemljo zapustiti in na tujem iskati vsakdanjega kruha. Kakor sem ž*? omenil, postaja pomanjkanje delavcev iz teh vzrokov vedno bolj občutljivo in bo še večje, če ne dojde pravočasno zdatna pomoč. Ta podpora se mora podeliti ne le s?mo od strani dežele, marveč tudi od strani države. Svojedobno sem že prosil gospoda cesar, namestnika, naj pridobi prav zdatno podporo od države za one, ki so obubožali po vremenskih nezgodah in ponavljam to svojo prošnjo danes ter predlagam, naj se ta moj predlog izroči finančnemu odseku v posvetovanje.« To se je tudi sklenilo. Rusko -japonska vojna. Na suhem. Prva dešla poročila iz mandžurijskega bojišča, ki so prišla samo iz japonsko angleškega vira, so poročala, da so Rusi popolnoma motri tujca. »Imamo sobe od 2 do 20 dolarjev za noč a celo opravo vred.« „Izberem srednjo«, reče tujec kratko. ' »Dajte mi sobo po 10 dolarjev!« »Prosim, sedite med tem. Takoj pripravim potrebno.« Gospa odide in se čez nekaj minut vrne, da posveti gospodu v spalnico. Bila je to neveiika ali elegantno urejena sobica. Jedino, veliko okno je bilo močno zatvorjeno. Med tem so tajni policaji obkolili vso hišo ter se pripravili na navai. Čakali so samo na dogovorjeni znak. Tajni redar sede na pripravljen stol. Gospa je edšla v drugo sobo in se vrnila s krasno nočno srajco, katero položi na rob postelje. »Gospodje ne spe radi v svojih srajcah«, reče, »ker je trda. Zato sem uredila tako, da dobi vsak moj gost n<čno srajco, katero lahko porabi za spanje. Vrh tega sem bila tako prosta, da sem postavila na ono mizico čašico č> ja. Vi ste gotovo izmučeni, pa vam bo gotovo prijala ta pijača. Tudi vrata zaprite, ako vas je volja. A sedaj: lahko noč!« Gospa se obrne, da odide. Gospod ji za-brani pot, zaklene vrata in vtakne ključ v žep. Nato reče zelo vljudno: »Milostljiva gospa, ker ste tako ljubeznivi, si drznem vas prositi, da delite z menoj to čašico čaja. Iz- < volite prva piti.« V tem ji ponudi Čašico s čajem. Prestrašeno reče gospa: »Jaz ne pijem nikdar čaja. Ne tekne mi in ga nočem « »Ali če vas lepo prosim! Saj boste vendar ustregli moji žslji«, reče gospod smehljaje se. »Ne«, odvrne ona, »tega ne storim. Nikdo na svetu me ne more prisiliti, da po-pijem jedno kapljico.« Msd tem je gledala z cd strahu izbuljenimi očmi in s široko odprtimi ustmi tega človeka, ki je s siio hotel, da se mu proSnja usliSi. Takega gosta Se ni imela. »Ti torej nočeS, draga moja?« se ji začne gospod rogati. »Silno mi je žal, da nočeS. Ali ti moraš, čujeS-li? Ti meras, ker ti to jaz zapovedujem!« Rekši to, zgrabi silno močan mož upi-rajočo se ženo za roke in jo odvleče k postelji. Ona je zaslutila, da je izdana ter začne vpiti na pomoč, kar more. »Zverina v človeški podobi!« zagrmi tajni policaj in ji zveže roki in nogi. »Tvoja zločinstva ao odkrita, število tvojih žrtev je zadostno. Se li spominjaš onega tujca, katerega si hotela pred dvema mesecoma poslati na oni svet? K»j ti je storil, prokleta ženska? Bog ga je reSil iz tvojih rok, da je tako postal tvoj tožnik. Tresi se, razbojnica, prišel je dan plačila!« — Nato razgrne svojo suknjo . . . »Jaz sem Mister Brook, načelnik tajnih redarjev mesta Chicago, in te v imonu postave aretiram.« »Na pomoč! Na pomoč! Milost, milost!« začne stokati jetnica ter se skuša rešiti spon. Ko se ji to ne posreči, jame še huje kričati na pomoč. Zunaj se zaslišijo glasovi. Silni udarci sekire začno padati na vrata, da se je tresla soba. Vrats se morajo udati pod silnimi udarci, ako se ne dogodi kaj nepričakovanega. Ko tajni redar sprevidi, v kakem položaja se nahaja, izvleče iz žepa ostro nabit revolver in zapreti, da ustreli vsakega, kdor ne pasti vrat pri miru. Zatem glasno zažvižga. Za hip se j i slišalo praskanje po sobah, nato hropenje, kletve in psovke. Vrata se otvorijo in pred njim je stalo Sest tajnih redarjev. Sadaj Se le spozna Mister Brook nevar j ost, v kateri se je nahajal. Štirje možje so ležali zvezani na zemlji, grozno preklinjajoč. Da ni bilo pomoči, bi ga gotovo ubili. Ko gospa vidi, da so njeni sokrivci isto-tako vjeti, začne zopet prositi milosti. »O, ne ubijte me, ne ubijte me!« je neprestano zdi-hovala. »Saj te ne bomo«, reče ji Mister Brook. »Od moje roke ne boS umrla! Drugače bi te bil že tako poslal na oni svet skozi to čudno poraženi in da beže v neredu i roti severu. Zadnje dni pa poročajo isti viri, da se bitka Se vedno vrSi med Mukdenom in Ljaojancm. S tem so se ti poročevalci sami lopnili po svojih Isžnjivih ustah, kajti kako se mora pred 8 dnevi popolnoma poražena in bežeča vojna Se vedno držati na istem mestu. Kako tudi morejo poročevalci poročati o bitki, ko pa niti blizu ne smejo, ampak so po sto kilometrov zadi za armado. Resnica se Sele zve iz uradnih brzojavov, ki pa prideje Se le nekaj dni po bitki. Kuropatkin je baje hotel vreči najprej Kurokija, ki stoji proti ruskemu levemu krilu, zato je tja postavil največjo moč. S tem pa je oslabil svoje levo krilo, katero je japonski general Oku potisnil nazaj. Pri tem so izgubili Rusi nekaj topov, katere so si zopet z bajonetom priborili nazaj. Toda Japonci so se navalili na nje s toliko premočjo, da so jih morali zopet pustiti. Bojev se je baje udeležilo samo le šest infanterijskih divizij. Kje je bil ostali del ruske rrmade, posebno kazaške divizije, se ne ve. Mogoče, da ima Kuropatkin posebne načrte, kateri se bodo pokazali te dni, kajti bitka Se ni odločena. Dejstvo je, da okolu 15 ruskih divizij niti v boju ni bilo. Boje so biii torej le prvi ruski oddelki, večji del ruske armade pa niti v boju ni bil. Ruska poročila 15. t. m. poročajo: Pri umikanju na desnem krilu se je posebno odlikoval vyborgski polk. Hrabro se je branil proti trikratni premoči. Izgubil je več ko polo- j vico svojih častnikov. Iz Mukdena se piše, da so sedanji boji mnogo hujSi, ko oni pri Ljaojanu. Izgube so na obeh straneh ogromne. Že Štiri dni vczijo od vseh strani ranjence. Kdor se mora gibati, gre sam. Vsa pola so polna ranjencev. Prodiranje je bilo Rusom otežkočeno vsled nepo-znanja goratega sveta. V sredi bojne črte je bila 14 t. m. hula bitka. Rusi so ohranili svoja stališča in so odbili Sest sovražnih napadov. Japonsko topništvo je moralo trikrat omolkniti. — »Beri. Tageblatt« poroča, da se je 17. t. m. ob 7. uri zjutraj pričela splošna bitka med Kuro-patkinovo armado in Japonci. Rosi poskušajo obiti Japonce. Ob pol 4 uri popoldne je ogenj japonskih topov postal slabši, razvil pa se je boj inlanterije. Japonska infanterija veliko trpi pod ognjem ruskih topov. Razvoj bitke je doslej za Ruse ugoden Odločitve Se ni. — Zadnja poročila, ki so došla iz Rusom sovražnih angleških virov, poročajo, da se je Rusom posrečilo prodreti japonsko sredino ter pognati Japonce v beg. Tudi na desnem ruskem krilu se je obrnila sreča na rusko stran. Bitka se na celi črti nadaljuje z nepopisno strastjo. Ha morja. Baltiško brodovje je že baje na poti v Vzhodno Azijo. V soboto, dne 15. t. m. ob 1. po noči ,e cdplulo iz luke. Mimo danske luke Fi kkebjerd je plulo dne 17. t. m zjutraj. Bog daj, da bi že kmalu prišlo v Vzhodno Azijo. Port A rt ur. Japonci vedno naprej napadajo vztrajno Port Artur, toda do zdaj še vedno brez uspeha. General Steselj poroča, da se je portarturški posadki posrečil izpad na izpostavljena stališča oblegajoče armade na severu, ki je povzročil sovražniku ogromne izgube. Steselj je uplenil deset brzostrelnih topov in večje Število strojnih pušk. Rusi so se na to umaknili v trdnjavo pod zaščito trdnjavskih topov. 75 Japoncev je bilo ujetih Tudi druge vesti vedo o tem izpadu povedati in zatrjujejo, da je bil ta izpad v noči od 10 na 11. t. m. in da se je Steselj odločil za pogoste izpsde, ker je izvedel, da je od oblegajoče japonske armade odšlo 30000 mož na pomoč marSalu Oyami v Mandžurijo. Po angleških poročilih Jap nci že več dni z največjo trdovratnostjo napadajo utrdbo Ičan (Etseshan), a vedno brezuspešno. Admiral Togo je baje izkrcal zadne dni mnogo težkih topov, s katerimi Japonci sedaj streljajo na trdnjavo. posteljo, ki je bila namenjena meni. Jaz te oddam po svoji dolžnosti zemeljskem« sodniku in ta te postavi pred večnega. Ne brani se, to ti nič ne koristi, ker si tako že desetkrat zaslužila smrt!« Nato ukaže jednemu redarju, naj vzame nočno srajco s seboj, sam pa zlije čaj v steklenico. Razbojnike spravijo na voz ter odidejo. Po dolgi, zvijačni laži in tajenju morale so te zveri v človeški podobi obstati vse. Zvedele so se strašne reči. Hiša je bila osamljena in je stala nad kanalom, ki je vcdil v Mičigansko jezero. Nato je ona, vdova po nekem nevarnem prevratniku, stavila svoj načrt. Kupila je to hiSo, ki se ji je zdela zelo pripravna za njeno delo, odkrila kanal in tako pretvorila celo hišo v klavnico ljudi. Gospod, ki je zvabil Dornaura, ni bil njen sin, ampak eden izmed pomočnikov. Istotako tudi mlada devojka in ostali trije možje. Ti so imeli nalogo, da privedejo ljudi, ki imajo pri sebi denarje in druge dragocenosti. Posrečilo se je torej vloviti to nevarno družbo nepričakovano. Vdova je bila obsojena na smrt, a njeni pomočniki na dolgotrajno ječo . . . Fran Dornauer je dobil vse svoje stvari nazaj ter hitro odšel iz Amerike nazaj v domovino v Evropi. da punt vduSi. Prve čete niso nič opravile proti Hererom, bile so celo poražene. Nemčija je poslala druge čete na pomoč. Toda tudi te niso zadostovale. Pošiljali so četo za četo, nabirali prostovoljce, toda vstaje Se niso «aduSili. Ista se je celo razširila na sosedne zamorske narode, ki so se vzpodbujeni vsled uspeha svojih sosedov, začeli puntati. Dozdaj še nemški vojaki aiso premagali Hererov. Nemški listi, ki pišejo zlobno o izgubah Rusov, naj rajši poročajo o svojih rojakih, ki cepajo kakor muhe pod pušicami divjih zamorcev. D« o O p I S L Politični ogled. Kranjski deželni zbor. Zasedanje kranjskega deželnega zbora je zaključeno. Tega je kriv deželni predsednik Baron Hein, ki je vedno zapostavljal slovenski jezik v deželi, v kateri prebiva 95 % Slovencev in 5 % Nemcev. Zaradi tega so predlagali k&toliško-narodni poslanci, da se izreče baronu Hsinu obžalovanje. Tudi slovenski liberalni poslanci, ki so bili dosedaj zveze ni z Nemci, so glasovali za predlog. Ko je biio glasovanje gotovo, nastal je mogočen klic od vseh strani proti Heinu: »Vrzite ga ven! Proč ž njim!« Hain se je bal, da bodo slovenski poslanci odslej skupno nastopali proti njemu, zato se je peljal na Dunaj in izposloval zaključenje deželnega zbora. Čeravno še čaka ogromno prepotrebnih in nujnih predlogov rešitve, vendar je vlada zaključila deželni zbor, samo da ščiti nemškega barona in zabrani slovensko slogo. Potreba dežele ji je pri tem deveta briga. Goriški deželni zbor. V gorUkem deželnem zboru se morajo bojevati slovenski poslanci z italijanskimi. Slovenski poslanci so predlagali več kmetom koristnih predlogov: ustanovitev poučnih tečajev po deželi za živinorejce, ureditev reke Soče, odprava mitnic, nadalje ustanovitev slovenske gimnazije in realke v Gorici, ugovarjali so proti skrčenju glavnice ubožnega zaklada itd. Slovenski p< slanci so tudi v goriškem deželnem zboru ločeni v katoliško - narodne in liberalne poslance. Turčija in Bolgarija. Razmere med Turčijo in Bolgarijo so zopet napeta, ker dela Turčija sitnosti onim beguncem iz drinopolj-skega p' šiluka, kateri se hočejo povrniti v svojo domovino. f Saški kralj Jurij je umri v soboto, dne 15. t. m. ob y43 zjutraj. Vladarstvo je nastopil dne 19 jun. 1902, star 70 let. Vladal je torej samo 1 in poi leta. Naslednik je Friderik Avgust, rojen i. 1865. Njegova £ena Luiza, rojena nadvojvodinja toskanska, mu je predlanskim ušla z nekim dvornim učiteljem. Sedaj se imenuje grofica Montignoso in se ne sme vrniti več k svojemu soprogu in otrokom. Njiju najstarejši sin, Friderik Kristijan, je postal prestolonaslednik. Vstaja Hererov v Srednji Afriki. Pred pol letom se je spuntal »fričanski narod Hererov zoper Nemce, ki imajo tam svojo naselbino. Vzrok punta je bi'o surovo ravnanje nemških uradnikov napram zamorcem. Nemška držav« je poslala takoj vojaško moč, Sv. Trojica v Slov. gor. (Volitve.) Nočem, da bi Številke govorile, kako smo volili tukaj, ker me je sram pred Slove—,«. Zanimivo pa je to, da je trg na nevoljo župana in njegovega izvrSevalnr-ga organa (redarja) še volil v tej župniji primeroma na bolj slovenski četudi je večina za Bračka. Pokazalo pa se je zopet, kar je »Slov. Gosp.« že letos enkrat v spomladi omenjal, da tukaj kmetje ne mislijo sami, ampak da mesto njih mislijo nemškutarski kramarji, katere misli pa najdejo kmetje zabeležene v malopridnem listu »Štajerc«. Ali ni tako, Kožar, župan v Porčiču in Družovec, župan v Se-narski? Dr. Toplak pri Sv. Lenartu pa vas je Se utrdil v sklepu, da volite Bračka. Vendar jeden slučaj, da ima »kmet« doktorja za zagovornika! Stičnih gospodov ima Bračko veliko število, da ga priporočajo in to je ravno sumljivo zanj in za njegovo kmetsko žilo. — V O^eku pa župan ni hotel odgovarjati, če so ga vpraševali za svet, koga naj volijo in je vsakemu zameril, kdor je predlagal dr. Ploja; agitacija je v njegovih očeh nepostavna. Posledica: mala udeležba, pa se ti, ki so prišli, so skoro vsi po jednem vzorcu na volišču napisali Bračka. Častitamo. Verjane, če bi bile za-se volilni okraj, bi še volile Slovenca, pa so bile žalibog priklopljene k Senarski. Sv. Andraž v Slov. gor. Tukajšnje novoustanovljeno vojaško veteransko društvo je obhajalo dne 9. t. m. svojo slavnost, ki je kljub izredno slab t mu vremenu dobro uspela. Z e na predvečer obhodili so čvrsti veteranci pod poveljstvom društvenega načelnika g. Gregorija Druzoviča v lepem vojaškem redu oc zvokih dalekoznane Kocmutove godbe z lampijoni v rokah kraj in bližnjo okolico. Streli iz t~pičev in visoko švigajoče rakete oznanjevale so istočasno daljnim sosedom, da se vrSi pri Sv. Andražu nekaj posebnega. Pred vsako hišo v kraju obstali so dvore-dovi in godba je počastila stanovalce z živahno koračnico. Najlepši je bil prizor pred šolo, kjer se je g. nadučitelj Strelec najprej spomnil v primernih besedah dveh, že umrlih članov in ob jednem ustanoviteljev pred več leti obstoječega veteranskega zbora — gg. Zadravca in Cučka — potem pa je povdarjal pomen veteranske slavnosti v osmini godu našega presvitlega cesarja. Ob sklepu njegovega patrijotičnega nagovora zaorili so vsi prisotni svitlemu cesarju trikraten navdušen »Živijo!« — a godba je zaigrala cesarsko pesem. S tem se je bakljada na predvečer zaključila. Zjutraj ob 4 uri je bila budnica. Naslednji dan so se zbrali veteranci v Drbe-tincih, odkoder so ob četrt na 10 uro odkorakali v dvoredovih v cerkev k službi božji. Ta dan so prvič nastopili v novih veteranskih jopičih (bluzah) in klobukih 8 perjani-cami, kar se jim je vse prav lepo podalo. Škoda le, da je ves čas deževalo, sicer bi bil ta nastop Se veličastnejSi. Pevci so v mešanem zboru zapeli pri sv. masi o. A. Hribarjevo »Missa in honorem s. Joseph.« Iz cerkve so veteranci odšli v ToSevo gostilno, kjer je g. načelnik Druzovič pozdravil društvenike in goste, dočim je g. Č8h v spretnem govoru pojasnil navzočim namen veteranskega društva. Ko so se Se pregledali računi, je bil vzporsdni dal končan in začela s« je prosta zabava. Gostov je privrelo cd blizu in daleč vzlic dežju toliko, da je bila prostorna dvorana Tošove gostilne natlačeno polna. Slavno-znana Kocmutova godba je neutrudno svirala lepe koračnice, domači mešani pevski zbor pa je zapel nekaj lepih pesmic. Vmes so se vrstili, kolikor je to dopuščala živahna zabava, navdušeni govori in napitnice pozno y noč. — Dosedaj si je nabavilo veteransko obleko 48 članov, upamo pa, da bo to število do prihodnjeletne slavnosti znatno poskočilo. Saj bi bil marsikateri že letos rad nastopil v veteranski uniiormi, a si je še doslej ni mogel omisliti. Prijetna dolžnost nam je. končno še omeniti moža, ki je tako-rekoč dnša društva, ki je žrtvoval dosedaj že mnogo skrbi, časa in denarja, da se je društvo sploh ustanovilo, da so si društveni udje spioh omislili veteransko obleko ter da se je ta dan vršila slavnost. Za izvršitev take slavnosti jo v istisi treba pravega moža, jeklene volje in vztrajnosti, kakoršen je društveni načelnik g Gregor Druzovič. Za ves prestani trnd mu bodi izražena srčna zahvala, zasluge pa, ki si jih je nabral kot načelnik dosedaj, naj ga vzpodbujajo m na-daljno vztrajno delovanje! Sv. Duh na Ostrem vrhu, V št. 117 »Marburger Zeitung« napada nekdo veleč. g. dekana v Lučanah, našega gospoda župnika in nadučitelja gospoda Alojzija Majcena. To sicer ni kaj nevarnega, ker ta mariborska »kuga« baje le »imenitne« ljudi napada, a v dotičnem dopisu se nahajajo neresničnosti, katere se morajo pojasniti. Kaj so storili imenovani gospodje? N&vedimo jih po kakovosti njih greha. Veleč. g. Kccik, župnik pri Sv. Duhu, se je poslužil pravice, ki jo ima vsak 24 letni — še! je volit. To je v očeh »Marb. Zeitung« seveda že »sejanje prepira«. V8l8č. g. dekan ima že večje grehe na vesti. On ni še! samo volit, ampak je celo župana opozoril na delovanje občinskega tajnika. Ta občinski tajnik vam je hud »later«. Iz same jeze, da ga je rodila slovenska mati, pošilja vse slovenske dopise v Gradec prestavljat. Piše pa se ta gospod »Gatschnigg«. In ta »gospod« je v sredo prod volitvijo — sejraski dan — zbiral ljudi okoli občin, hižt, in iz hišnega praga zapovedoval, naj volijo vsi Stigerja. Da pri tem ni manjkalo psovk čez »črne«, ni treba omenjati. Največji grešnik v očeh »Marburgerce« pa je g. Majcen, njemu je tudi posvečen največji del imenovanega dopisa. Ta je bil že tako drzen, da je nekaterim volilcem, ki ne znajo pisati — takih sadov nemške kulture na meji je v lučanski okolici dovolj — in so ga zato prosili, popisal volilni listek. »Marb. Zeitung« pa v svoji »resnicoljubnosti« piše, da je g. Majcen volilcem volilne listke, iz rok trga!, na Lopiča prepise!, da deluje proti napredku in kulturnemu razvoju celega okraja itd. Zdaj pa vemo! Od našega g. nadučitelja je odvisna sreča celega okraja. Gotovo ga podpira staronemška boginja Ostara. Od te je dobil naš strmi hrib baje svoje in«: Ostara— Osterberg—Ostri vrh Kdor zna, pa zna! »Marb. Zeitung« piše, da je g. Majcena nek volilec opozoril na nekdanjo odvisnost učiteljev od duhovnikov. O tem je govoril anani dacar Repa, ki pa v Schlossbergu nima ▼olilne pravice. Ker je »miroljubnost« tega Repa že iz Ptujske goro znana, poslali so ga lučanski »purgarji« kot »nadkomisarja« v Sehlossberg. Čutil se je saj kot takega, ker je vedno kričal: »Nicht .kanditiern'!« Gotovo je bil tako jezen, ker nismo njega volili. Pri-raoran volišče zapustiti, hodil je po cesti semintja, iz svoje pipice puhteč kot parni stroj ter se postavljajoč kot petelin na gnojišču. Ker pa tudi na cesti ni nehal z zabavljanjem čez duhovnike in iste »neumneže«, ki duhovnike volijo, bi gotovo dobil svoje plačilo, ako bi g. Majcen volilcem ne svetoval, naj pustijo tako »pametnega« gospoda samega. Večina volilcev se je nato tudi podala na dom z besedo: »Katoliško smo krščeni in katoliško hočemo voliti!« Na nadaljne opazke »Marb. Zeit.« ome- nim le: Repa se naj skrbi, da bo po novem letu imel kaj pečetiti, psdagogično delovanje našega g nadučitelja pa naj pusti pri miru. — Duhcvfan. iz »t. Andraža nad Polzelo. (Naše razmere.) Sklicevaje se na § 19 tisk. zak. prosimo, da se glede na štev. 37, 38 in 39 1.1. Vašega lisi» pod naslovom: »Iz Št. Andraža nad Polzelo (Naše razmere) t objavi na istem mestu in p„d istim nadpisom sledeči uradni popravek: Ni res, da je sedenji občinski odbor dobil od prešnjega prav lepo založeno ubeino blagajno. pač pa je res, da je prejel aamo 190 K g tovega denarja, kakoršuega skoro vsako leto izkazuje tuk. ubožna blagajna. Ni res, da je imel novi odbor precej denarja na razpolago, pač pa je res, da je prevzel ssmo 2 40 K reci dve kroni 40 vinarjev gotovega "denarja. Ni r s, d» eno izmed prvih del noveg» odbora je bilo, da je hotel odtegaiti »zaklad za vzdrževanje domačih občinskih reveže? v Vojniku v proslavo 501atnega vladanja Nj h Veličanstva« svojemu plemenitemu namenu, pač pa je res, da ga je hotel le plodonosnejši (nego v hranilnici) naložiti, bodisi da bi kupil kak svet itd. Ni res, d» je sedanja občinska gospoda kriva, da so sa občinski stroški zvišali nepr -merno visoko, pač pa je res, da so se ti, y primeri prejšnjega odbora, sniž&li v šestih letih povprečno 210 K na leto kar ss lahko vsak iz občinskih računov prepriča. Ni res, da zasluga sedanjega župana je, da so se redni šolski stroški za njeno vzdrževanje tako povišali, pač pa je res, da je to zasluga prejšnjega nadučitelja in šolskega načelnika in res je tudi, da so se morali obč. procenti samo zaradi šole na 28% zvišati. Ni res, da zasluga naših občinskih mož je, da še pri nas nimamo poštne oddaje, pač I pa je res, da se že tri leta zato potegujejo | in da je c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu z dopisom i dne 10. maja 1902 šL. 16740 že določilo načrt za daž. pisnacnoša, ki bi imel tušem priti trikrat v tednu in tudi poštni nabiralnik, a je isto z dopisom z dne 4. aprila 1903 3t. 850 naznanilo, da se projektirana reč ne da izvršiti, ker so se nekatere zaupanja vredna osebe izjavile, da oskrbe to brezplačno (!) le proti procentom od poštnih znamk. Na zopetno tuk. dreganje je isto ravnateljstvo z dopišem z dne 9. aprila t. 1. št. 20341 naznanilo, da se pravkar vrši tozadevna obravnava pri trgovinskem ministrstvu in da se bo izid takoj naznanil. Ni res, da zasluga sedanjega občinskega odbora je, da roma »Štajerc« v toliko izvodih v tuk. občino, pač pa je res, da dohaja samo eden izvod žn da je občinski odbor leta 1903 v seji soglasno sklenil, da se obč. slugi prepove jemanje i Štajerca« na pošti. Končno ni res, da sedaj nač&luje mokra ški odbor in mokraški župan, pač pa je res, da beseda mokrač Se tukaj sploh znana n: in se je najbrž izcimila na zelniku vašega poročevalca. V dokaz je to, da je izmed 177 volilcev došlo 136, in volilo soglasno g. R~>ša. Tudi ni res, da se je občinska pisarna preselila v precej odstranjeno vas, pač pa je res, da se ¿e samo za 8 minut stran cd prejšnje. Ni res, da se je govorilo, da bodo le tisti dobili podporo vsled toče, ki bodo volili županove pristaše, pač pa je res, da se to nikdar in proti nikomur ni govorilo. Kdor se je zglasil, je vsak zapisan; končno pa ima zato odločilno besedo e. kr. okr. glavarstvo in c. kr. orožništvo. — Županstvo Št. Andraž dne 15. oktobra 1904. Janez Kranjc, župan. Janez Melanšek, Valentin Verden, svetovalca. Anton Brušek, odbornik. — Opomba uredništva. Sicer nismo bili primorani, sprejeti ta < popravek, a da se resnica prav soozna, treba ; je čuti oba žvona. Občani v Št. Andražu i bodo sedaj lahko presodili, na kateri strani ' je pravica in resnica, širne javnosti pa take lokalne razmere itak ne zanimajo in brigajo. Zato o teh stvareh ne bomo več priobčevali dopisov. Izjavljamo še samo prostovoljno, da s tem, ker smo imenovali prejšnje odbornike poštene, vestne, spoštovanja in zaupanja vredne ljudi, nikakor nismo hoteli sumničiti sedanjih odbornikov v nobenem oairn. Želimo, da se v občino povrne mir in edinost! Razne stvari, I k donallh l&rsjer. Zavednim slovenskim županom! Do konca meseca morate vposlati na glavarstvo prvotne zapisnike porotnikov. Porotno sodišče je velikega pomena. Možje iz ljudstva so poklicani soditi čez svoje sodržavljane. Tod», to bi morali biti samo ugledni možje s poštenim in treznim naziranjem. In da pridejo taki možje na porotno klop, zs to imate skrbeti vi, zavedni slovenji'župani! Vpišite vse poštene slovenske može, ki imajo postavne sposobnosti, v prvotni zapisnik. Ne dajte se posebno zmotiti pri rubriki »Govori deželne jez-ke.« Pri katerem zapišite, da zna samo slovenski, istega ne vzamejo za porotnika! In mnogi župani so preoskosrčni v tem oziru! Kdor sna le par besed nemški, zapišite o njem, da govori nemški. Nikjer ni določeno, ko-1 i k o besel mora ravno kdo znati, da se lahko o njem reče: ta zna nemiki! Kdor pove »Gutan Tagl«, on zna po našem mnenju tudi nemški! Zavedni slovenski župsni, nikar ne bodite ozkosrčni. Za porotna sodišča zna pri sedanjih razmerah slehern slovenski mož dovolj nemški! Ijp; deželnega zbora. V seji, dne 18. oktobra je g. dr. J u r t e 1 a utemeljeval jako srečno svoj predlog, naj se dajejo podpore dijaškim kuhinjam v Mariboru, Ptuju in Celju. Mokrač Resel je govoril za svoj predlog, naj šolska poslopja zida država. Pri tem je strastno napadal duhovnike tor rabil psovke »popje«, »popovstvo«. Posiauci nemške krščanske ljudske stranke so že med govorom ugovarjali in pozneje storili to tudi pismeno pri deželnem glavarju. Da bi tudi slovenski poslanci v tem oziru kaj storili, nam ni znano. A tudi tega ne vemo, ali bodo s takim zadržanjem oni duhovniki zadovoljni, ki so pri volitvah vedno na svojem mestu vkljub strastnim napadom od strani nasprotnikov! Poročil se je na Dobrni pri Celju gosp. dr. Ljud. F i 1 i p i č, odvetnik v Celju z gospo Ano K e r n. S Šole. Enorazredna ljudska šola v Na-rapljah se bo razširila v dvora^redno. Nastavljeni so: kot nadučitelj na ljudski Soli v Pišecah g. Jakob Medved, učitelj v Št. Petru pod Sv. gorami, kot učitelj in šolski vodja na ljudski Soli v Skomrah dozdajšnji Šolski vodja v Mariji Reki g. Avgust Cajnko, kot učitelji oziroma učiteljice: kot učitelj v Rajhenburgu g. Pet. J a n k o v i <5, učit. v Do-bovi. Prestavljeni so: nadučitelj g. Klemens V račko kot šolski vodja k Sv. Emi, učitelj v Gornji Polskavi g. Robert Košar kot učitelj na Ruačft, učiteljica v Hočah gdč. Marijs V učni k k Št. Rupcrtu v Slov. gor. in učiteljica v Cadramu gdč. Cecilija T e r ž a n v Hoče. S pošte. Postna oddajalnica se ustanovi v Nazarji, ki bo imela vsak dan dvakrat zvezo z pošto v Mozirji. Umrl je v Spod. Rad vanju pri Mariboru dne 11. t. m. g. Mihael Obreht v 73. letu svoje starosti. N. v m. p.! Mariborski porotniki za jesenko zasedanje. Glavni porotniki: Franc Oebm, hišni posestnik, Jurij Menhart, miz. mojster, Iv. 20. oktobra im, slovenski gosfodaä Stran 5. Pelikan, sladčičar, Jože! Potočnik, orož. straž- f mojster v pokoju, Janez Prešera, hišni po- > sest., Ant. Spes, hisai posestnik, Jurij Stern, hišni posestnik, Aloj. Weiss, hišni posestnik, ; vsi v Mariboru; Ignac Alt, gostil, v Cerkev- I njaku, Jakob Kramberger, posestnik v Sp. , JakobBkem dolu, Martin Kramer, posestnik j na PlcderSnlei, Janez Gornik, posestnik v Jelenčah, Jak. Welle, usnjar v Framu, GaSper J Lampreht, pojest, na Kamene, Jane? Jauk, i pojest, v Lembahu, Ivan Sernc, posestnik v 1 Lobnici, Ant. Schiihan, posest, v Št Lovrencu nad Mariborom, Alojzij Glaser in Kari Lingl, posestnika v Rušah, Jož. Lešnik, posestnik v Št. Nikolaju, Jož, Kreiier, pos. v Rogoznici, Fr. Witzmaaa, posestnik v Ruti, Luk. H!eb, posestnik v Smolniku, Kari Filafero, notar, Jož. Goriup, usnjar iu Franc Hikl, trgovec, vsi v Ptuju, Janez Graher, posestnik v Sp. Hajdiai, Janez Kautzhamer ia Al. Martine, trgovca, Adolf Stamen, pos. knjigovodja, vsi v Ormožu, Anton Saačar, oskrbnik v Veliki Nedelji, Alb Novak, pak in Janez Strasser, gostilničar, oba v Ljutomeru, Ig. Potschiwau-scheg, trgovec 7 Muti, Franc Kasper, posest, pri Sv. Primožu na Pohorju. Nadomestni porotniki: Frane Bernhard, hišni posestnik, Janez Bregar, hišni posestnik, Jožef Dufak, madičar, Ant. Košar, krojaški mojster, Jak. Kotnik, pek, Maks Kugler, pek, Janez Kuttner, gostilničar, Jak. Lipnik, hišni posestnik, vsi v Mariboru. Slovenski zgodovinarji izumirajo. Poslednja leta neusmiljeno kosi bela iena one redko rodoljube, ki sa bavijo z domačo povesinico. Drug sa drugim odhajajo v večnost. Preminili so: vztrajni preiskovalec Slovenske cerkvene zgodovine cistereijanec Josip Benkovič; prvak naših zgodovinarjev profesor Simon Rutar; neumorni povestaičar svojega rojstvenega mesta Ljubljane profesor Ivan Vrhovec; kakor bučelica marljivi raziskovalec slovenske minulosti fcoazistorijski svetnik Matej Slekovec; vrli konservator učitelj Koa rsd Črnoiogar in ža eden — dne 7. t. m, je moral umreti cvet nadarjenosti, nada slovenske zgodovine, profesor nemškega prava aa vseučilišču v Freihurgn v Švici dr. Vladimir L e v e o, sin c. kr. doželnega šolskega nadzornika tospoda Frančiška Levca; oj koliko načrtov je šlo s tem jedva sedemindvajsetletnim učenjakom v grob. Spominjaje se svežih gomil naših zgodovinskih pisateljev opozarjamo sloveasko mladiao — duhovno in svetno, da naj se posveti proučevanju naših starin. Njihova dolžnost je, da zadelajo vztrajno dalujoči sčasoma vsaj aekoliko široko vrzel, ki jo je vsekala smrt naši zgodovinski vedi. Nesreče. V začetku tega meseca se je ponesrečil v Ponikvi 241etai delavec Marko Novak. Pri popravljaaju studenca je pede) v njega ia se tako nevarno na g'avi poškodoval, ds je čez nekaj dni umrl. — Dne 4 t. m. so potegnili iz vode Velka v občini Jan-ževivrh, župnija Ribaica, utopljeaca po imeau »Lukas.« Baje je žganje pil, ter meada zašel po aoči v vodo. — Prva protestantinja v ribniški župniji je 26 let stara Amalija Pok iz Lehna, katera je radi svojega ženina dae 8. okt. pri glavarstvu v Mariboru ua?aaaila svoj izstop iz rimsko-katoliške cerkve. Škoda 1 Baje odide v Slavonijo. Tatvine. V noči od pondeljka na torek, dae 11. t. m. je bila ukradena Barbari Bu-kovnik v Lokrovici pri Celju edii:a krava. Orožništvo je nesramnemu tatu že na sledu. Is občine Ščavnice. Nebo se je zopet razvedrilo in pokazalo se je zopet rumeno solnce s svojimi zlatimi žarki. Vsled dolgo-trajaega deževja je potok Ščavaica tako aara-stei, da je obrežaim posestaikom aaredil veliko Škodo. Še aismo pozabili zadnje povo-daji, ko je spodajim Ščavaičarjem podnesla deželnozborski stolec, na katerega so z vso svojo silo hoteli posaditi svojega kandidata Wratschkota. Pa takrat je v beaediški žup-aiji staaujočim posestaikom voda prizanesla; kajti aaša občiaa leži v treh farah. Spada aamreč v negovsko, petrovsko in benedisko župnijo. Pa Bonsdičaai so *33tno svojo nalogo; so brez malo izjeme vsi volili g. dr. M Pioja. Dobil je tukaj 32 glasov. Posebne zasluge sta si pridobila Wiatsehkova agitatorja Wogrinaz in Wratschkov zet Krischan, ki je «vojega hlapca za cel dae pošiljal okoli nagova^at volilce za Wratsbka. Pa tudi Niedl ai zpostal za svojima tovarišema. Posebao aa vse kriplje je nagovarjal Žižek volilce, rekel njim je: »Zakaj pa nikar z nami nem-cami nemškega poslanca ne volite, da vam tega ne more v glavo zabiti, z nemškoi besedo se j» dalje pride.« Hajl! vaša nemščina! Smešno ! V petrovsko župnijo spadajoči volilci, in brez male izjeme v negovsko, so jim Sli aa limaaice. Sramota! Vam, obžalovanja vredni privrženci Wratsehkovi kličemo: le za Wra-tsehkom Vam krščansko aarodai volilci, pa kličemo: le aaprej po poti resaice ia pravice! Zreče. Občinski odbor je gospoda župana Petra D o d o i k imenoval za častnega občana. To je največja časi, s kakoršao občina zamere odlikovati ss&služu« osebe. Dobrova pri Zreeah. K tukajšnji kmetiji »Rak« spadate dve koči. V snem poslopji je s svojo ženo prebival Gašpar Mliašek. Tega je tovarišica minoli četrtek zjutraj našla aa ajegovem ležišču mrtvega. Pod drugo streho prebiva družina konjskega baraatavca Jurija Steble. Ta je pa istega dae tudi nagloma umrl na Frankolovem. Mož je namreč v kljub svarilu aače! nevarnemu konju rep spletati. Pa mrha ne bodi ieaa, zadela je s kopitom Jurija v prsa, da je revež čez eao uro Vdahnil dušo. Iz Sv. Jurija ob Taboru se nam poroča, da se je vnel strasen boj dne 13. t. m po aoči med štirimi berači. Eden je bil z vrečo hudo rsnjeu. Drogi jo je pa v goSčo popihal. Ni še dognaao, kaj je bilo v vreči. Občinske volitve na Teharjih. Zadnji pondelj k, dne 17. t. m. ob mraku je posia!» teharska omrežena čraa tabla pri občiaski pisarni prav zanimiva, saj je prišla na ajo prav tihoma listnins, ki razaar.ja Teharčanom, da je volilni imenik za občinsko volitev skozi oaem dni na ogled razpoložen v občiaski pisarni. Vrli teharski možje, da se vam ae sgodi, kakor pri zadnji deželnozborski volitvi, ko vas je »vestni« tajnik toliko prezrl, ter vam tako sabranil voliti. Pojdit? do pondeljka enkrat pogledat, če je vaše ime v imeniku, in če ni, naznanite to takoj domačemu političnemu društvu. Možje in žene posestnice, ta teden do prihodnjega poae-deljka porabite, potem bodite prepričani, da ste reSiii teharsko ia svoje čast, tako, da vam v bodoče ae bo treca vedao paziti, kedaj bode kaj prišlo ob mraku na občinsko desko. MoSje, se razumemo! Virštanj pri Podčetrtku. Kako zaspano ljudstvo, kako zaspani ljudje brez vsake samostojoosti bivajo aa Virštaaju, bede pač vsakteri spozaal iz nasledajega članka: Ko so se vršite v tem kraju deželno zborsko volitve, prišli so seveda možje volilci z dobrim aa-meaom, da volijo moža poslanca, ki bi bil vreden te časti, pa tudi zmožea aalogi, katera se mu sto častjo aalaga. Ali glejte! takorekcč vtihotapila sta se med te volilce dva, bi rekel, aezreln aevedaeža, ki sta bila tako predrzna ia agitirala za aasprotniSkega kaadidata Vračka. No prodrl je sicer ta orehovski prerok aa Virštaaju, ali sramota ostaae le vam virstaajski možje, ki si daste v ušesa trobiti od takšaih aeizkušeaih ljudi, kajti vedite, da to aiti najmanj ni škodovalo aašemu vrlemu poslaacu dr. Ploju. Stavila sta si ta dva hlapca Vračkotova vodilao misel ia prigovarjala: »Kmet naj kmeta veli.« Ja seveda, ko bi bili vsi sloveaski kmetje takSai zadremaaci in brez vsake samostojnosti, kakor ste se sedaj Virštaajčaai pokazali pred vsem svetom, tedaj bi se Se Šopiril Vračko v deželaem zboru, a ae pomislite pa, da bi potem zdihovali vi pod tujim jarmom ia da bi vi mogli aositi vse, kar bi vam in aam naši nasprotniki milostno aakladali. Prav sramotao pa je za Slovenca, podlo in nizko, ia pritisnjem mu je znak skrajne ostudaosti ia zasramovaaja aa čelo, če pravi, kakor je storil to jedea izmed agitatorjev, češ: »ko bi aam bil Ploj plačal gulaža ia piva, bi ga že volili.« Ljudi s takim aazi-ranjem aam je vzgojil »Štajerc«, kateri Se vedao ljudem govori, da pregaaja »temo« ia širi »napredek.« Stenski koledar za 1 1905 je izdal g. Jernej Bahovec, trgovec s papirjem v Ljubljani. Cena mu je 40 v. po pošti 45 vinarjev. Ob straaeh ima koledar kolkove lestvice ia poštna stvari, kar njegovo ranljivost znatno povekšuje. Sadna rastava v Radovljici. Kakor nam poroča osaovalni odbor sadae razstave, ostaae razstava aa splošno željo odprta Se do koaca t. m. Do tega sklepa je odbor prišel osobito zaradi tega, ker se mu hasaaaja obisk razstave z raza>h krajev, ako b» vreme lepo. Ceri&reme sir Ari. Osebne vesti. Njih ekselenca naš prem. knez in škof dr. Mihael Napota i k, so dae 13. t. m. prisegli v roke cesarja kot tajai svetnih. Marijino razstavo so naredili v zlati Pragi na proslavo jubileja brezmadežne Device. Trajala je pod aačelaištvom metropo-litskega kaaoaika dr. Antena Podlahe od dne 19. vel. srpana do dne 2. viaot. Semeniška obednica v Klementišču je bila preaapolajeaa z najrazličnejšimi razstavnimi rečmi. Tu je bilo aa stotiae Marijinih podob ia podobic, kipov ia kipcev, svetih posod, moaštraac, molkov, veznin ia rezbin, pisanih in tiskanih knjig, umetnih izdelkov in del pobožnih samoukov, prodalaega blaga ia dragocenih zasebnih umetaia. Gledališče v Narodnem domu. V nedeljo, dne 23. okt. se bo uprizorila v mariborskem Narodnem domu burka »C e v-1 j a r baron« 8 petjem in godbo. S tem se začno zopet gledališke predstave v Narodnem domu. Upamo da bodo Slovenci iz mesta ia okolice ostali zvesti slovenskim predstavam. Pri »Čevljarju baroau« je tudi petje aa daev-aem redu, kar bo posebao ugajalo. Na svi-deaje! — Vsebiaa igre: Nacelj, rodom ba-roa, je čevljarski učeaec, ki ravao doseže dostojanstvo pomočnika. Pri tej priliki izve, da je plemenitega baroaskega staau. Z veseljem zapusti čevljarstvo ter se poda v hišo svoje matere, baroaice Rošička. Tam pa naredi celo vrsto čevljarskih razposajenosti ter tako spravi vso hišo v razburjenost ia obup. Koačao Nacelj izprevidi, da s svojo priprosto odkritosrčnostjo ae spada v afektiraae, ple-menitaSke kroge. Po presmešnem dvoboju radostno prepusti svojemu podtakajeaemu predaiku. grofu Rodiški, dozdaajo mu baroa-stvo z oholo aevesto vred, ajegova plemeaita mati mu priskrbi čevljarsko delavnico. Nacelj se zopet poprime čevljarstva ia se poda v družbo svojih prejšnih tovarišev in znancev ter v naročje svoje nepozabne Maričke Predao pa zapusti bar< nsko hišo, povabi svoje prejšne tovariše in zaaace, kateri s svojim posetom smešajavo Se povečajo. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrot-aice: kanoaik Matek 20 K, župaik Štrakl 10 K, kaplaa Kociper, kot kruh sv. Aatoaa 10 K, župaik Oseajak 10 K, Postružaik Marija v Ljutomeru 4 K, župnik Kelemina 10 K, Posojilnica v Št. Ilju 10 K, zbirka pri imen-danu g. župnika Leadovšeka 21 K, gostje pri gostiji Jarc—Roj v Št Jakobu 14 K, kaplaa Močnik 6 K, posestaik Thaler 4 K, dr. Firbas, c. kr. aotar 20 K, Hrdiaka Ana iz Studenc 5 K, gospa Pahernik 20 K, aadučitelj v p. Bregant 7 K, posestaik Predikaka Ivaa v Loačavasi pri Ptuju 2 K, ia 1 vrečo krompirja, 1 vrečo zelja ia 16 1. fižola. Prsrčaie hvala vsem darovalcem! Vodstvo dijaške kuhinje prosi, da bi se blagi rodoljubi spominjali ubogih dijakov pri vseh veselicah! Posebno letos se prosi velike podpore, ker je število podpore potrebnih dijakov vsled številnejšega obiska gimnaziji precej narasti o. Posebno hvaležni bomo tistim, ki nam darujejo živila kakor: krompir, repo, fiiol itd. ker so ista letos v Mariboru zelo draga. Živila naj se blagovolijo poslati v dijaško kuhinjo (Kaiserstrasse 6) „Zgodovinsko društvo" za Slov. Stajer. Dne 12. okt. se je vrSil letni občni zbor mladega in za nas važnega »Zgodovinskega društva.« Dasiravno je Se od ustanovitve nedavno leto minolo, vendar je vkijub neugodnim razmeram druStvo razvilo dokaj veliko delavnost. V svojem muzeju je zbralo že lepo število zgodovinskih in narodopisnih predmetov, društvena knjižnica Šteje blizu 400 večjih in manjših del pretežno zgodovinske vsebine. DruStvo je izkopalo več grobov in gomil na Hajdini in v Slov. goricah. Priredilo je tudi dvojno poljudno predavanje, eno v Mariboru, drugo pa v Skokah na Dr. polju. Zlasti pa je znamenito literarno delovanje. Društvo je začelo izdajati znanstveno glasilo »Časopis za zgodovino in narodopisje«, katerega drugi zvezek v kratkem izide ter bc prvi letnik obsegel kakih. 14—15 pol, raznovrstne, v resnici znanstvene vsebine. Literarno sodelovanje so v bodoče obljubili mnogi naSi odlični pisatelji. »Časopis« se tiska v 700 izvodih. Rednih udov ima društvo 241, izmed katerih sta dva tekoma leta umrla, namreč predsednik, g. konz. svet. Matej Slekovec in pa župnik hajdinski Jos. Sorglehner. Poverjenikov je druStvo nastavilo po deželi 17, ki bi naj nabirali udov, zlasti pa poročali o zgodovinskih najdbah. Ravnokar je društvo izdalo tudi poljudno knjižico »Skoke pri Mariboru«, ki se dobiva pri druStvo po 10 v. Predsednikom mesto rajn. Slekovca je bil enoglasno izvoljen občespoStovani g. dr. Pavel Turner. Občni zbor je izrekel tudi sožalje g. dež. nadzorniku Fr. Levcu v Ljubljani zaradi smrti njegovega sina, mladega učenjaka, k; je deloval ravno na polju Štajerske zgodovine. »Zgodovinsko društvo« je ena najvažnejših kulturnih naprav v organizaciji Štajerskih Slovencev, zatorej je vredno vsake podpore. Rodoljubi naj upoštevajo tudi resolucijo, ki jo je občni zbor stavil: »Rodoljubi se prosijo, da svoje knjižnice in zbirke za čas smrti prepuščajo društvu, ker le prepogostoma se knjige in razne starine po smrti pozgube ali pridejo v nepoklicane roke.« Slov. kat. izobraževalno društvo v Studencih je imelo dne 18. t. m. izvanredni občni zbor, na katerem je enoglasno imenovalo č. g. Vinka Krivca častnim članom zaradi njegovih velikih zaslug za druStvo, kateremu je bil Ustanovitelj in pozneje največji podpornik z dobrimi nasveti in neumornim delom kakor tudi z gmotnimi sredstvi. „Kmetsko drnštvo za Lešnico" imelo je dne 16. t. m. svojo tombolo. Krasen jesenski popoldan privabil je nam vedno prijazne Ormožane polnoStevilno k udeležbi. Zopet so pokazali, da so naSi gospodje vneti za blagor kmetsLega ljudstva. 6. Kuhariču gre hvala, da je tombola lepo uspela, kar se mu nepristransko pripoznati mora Le tako naprej, ljudstvo je zavedno, in stalo bode kakor skala, za slučaj nevarnosti. Slovensko politično drnštvo s sedežem v Ptuju izvolilo si je pri glavnem zboru predsednikom: g. prof. Josipa Zelenik, podpredsednikom: g. dr. Tomaža Horvat, od vet. blagajnikom: g. dr. Frana Jurtelo, odvetnika, tajnikom: g. Mirana Lorber, odvet. solic. vsi v Ptuju, odbornikom: č. g. Alojza Šato, župnika pri Sv. Marjeti, g. dr. Antona Gregcrec, zdravnika v Ptuju, g. M ¡halja Brenčič, veleposestnika in tovarnarja v Žabjeku pri Ptuju, namestnikom: gsr. Vinko Bezjaka, krojaškega mojstra, Petra Ž; večji ugled. — Torej, na svidenje! Listnica uredništva. G. Jožef Svetlin, nadučitelj v Poljčanah: Vaši prošnji ne moremo ustreči, ker popravek ne odgovarja § 19 tisk. zakon, še manj pa § 19 držav, zakon. — Braslovče: So že drugi listi | objavili. — Cezanjevci-Ljutomer: Prihodnjič. — Ver-žej: Volilne stvari so sedaj že nekoliko pozne, in pa Vaš dopis je predolg. Pozdravi -- Laški trg: Povejte to dotičnemu gospodu v obraz, gotovo prej pridete do svojega cilja. — G Mat. Goričan, Cirkovce: Oprostite, zato, da niste naš naročnik niti naš poročevalec, Vam vendar ne moremo priobčevati Vaših izjav. II. izkaz. Za „Podporno društvo" na Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru so od 22. febr. do 18. okt. plačali oziroma darovali prispevke p. n. gg. in društva: Peter Skuhala v Ljutomeru 2 K, ravnatelj Schreiner v Mariboru 2 K, nadučitelj Hcrzog pri Sv. Križu 3 K, učiteljica Godec v Lembahu 2 K, gospa Lentz v Ljutomeru 2 K, gasilna društva v Iljaševcih, Cezanjevcih, Logarovcih, Pristavi in na Cvenu skupaj 11 K, učitelj Zacherl nabral 9 K, učiteljstvo Franc Jožefove šole namesto venca f gospej Zacherl st. 15 K, preostanek učit. koncerta na čast slušateljem vinorejskega tečaja v Ljutomeru dne 3. junija 40 K, Posojilnica v Ljutomeru 20 K. Bog povrni! Ljutomer, dne 18. okt. 1904. — Načelnik Robič. M A MMi t« * Trst 15. Line 15 Loterijske številke oktobra: 37, 47, 55, 38. 46. oktobra: 55, 66, 6, 32, 56 ff* p. Zahtevajte VMtpri* pristno Kattatrjm Kneippovo sladno kavo am» T ir ■rojiti i lupnika Kneipp» in i Katfcrdmer ter ie skrbno bogib«j* «Mfc «a^J vndaik peaamüm. M.U/k Zgodovin, društvo za Slov. Štajersko se obrača z uljudno proSnjo na vse domoljube, naj po mogočnosti: a) pristopijo kot redni udje (100 K enkrat za vselej ali na leto 5 K, zato dobe društveno glasilo »Časopis«); b) npj izroče, če mogoče, brezplačno društvenemu muzeju zgodovinsko ali narodopisno zanimive predmete, kakor: listine, stare novce, orožje, posode, stare narodne noSe, starinsko pohiSno opravo itd.; c) naj poročajo o slučajnih najdbah ali narodopisnih in zgodovinskih zanimivostih svojega kraja; d) tudi naravoslovni in geologični predmeti se sprejemajo v društveni muzej. PoSiljatve naj se naslovijo na »Zgodovinsko druStvo« v Mariboru, osebno se lahko predmeti oddajo tudi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 20 oktobra 1904, »LÖlTÄSiSffil 90SP0DAR. Stran 7 Vsska beseda stane 2 t. Najmanja 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. i Vsaka beseda | stane 2 v. Večkr. objava I I pe dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravnlštTg se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Stampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Karr.er, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 16. 426 61—18 Hiša s trgovino mešanega blaga, na dobrem prostoru ob glavni cesti, v bližini farne cerkve, se proda z blagom ali brez blaga zaradi bolezni. Hiša je pripravna za vsako obrt. Cena 1200 gld. Naslov pove upravništvo. _730 3—3 Vsem vinogradnikom naznanjam, da bom imei za leto 1904 in 1906 nad 100.000 cepljenih *rt kakor tudi vkore-ninjenih divjakov, več 100.000 ključev na Ripariji portalis in Rupestris montikoli, različnih vrst cepičev za cepljenje trt. Cepljene so trte na zeleno in na suho, različne dobre vrste: Rulandec, muškat, beli burgundec, silvanec. Vse po prav zmernih cenah. Cenik razpošiljam na za-htevanje brezplačno. Oglasiti se je hitro pri Josipu Cotič, trtnarju in vinogradniku r Vrhpolju, pošta Vipava, Kranjsko. _725 S-2 Par divjih rac, krasno lepih, udomačenih, samico in samca, imam na prodaj, cena je 12 K. — Naslov: Anton Trbovc, posestnik, vas Goričiea, Sv. Jurij ob j. žel. Štajersko 740 1—1 Prodaja trt. Naznanjam vsem posestnikom vinogradov, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cepljenih trt na prodaj in sicer: Silvanec zeleni, Giaševina laška, Trami-nec rudeči, Šipon rumeni, cepljene na Rip. Portalis; Žlahtnina bela in Burgundec beli na Soloni»; Burgundec beli in Silvanec zeleni na Rup. Montikola. Vse trte so dobro zaraščene in lepo vkoreni-njene ter prodajam I. vrste 1000 kom. po 160 K. Imam tudi več t soč vkoreni-njenih divjakov od R. Portalis in od Rup. Montikole, prodajam tisoč komadov po 20 K. Naročila za v jesen sprejemam do 10. novem. t. 1., za spomlad pa dokler • bo kaj zaloge. — Frane Vertič, trtnar v Gerlincih, pošta Juršinci pri Ptuju. Hi&o za trgovino želim vzeli v najem v sposobnem kraju. Ponudbe se blagovolijo poslati na upravništvo „Sloven. Gospod." 780 2—1 ! vagon suhega, lepega, rezanega orehovega lesa in plohe ima na prodaj Matevž Irgolič, Bistrica ob korcški železn., občina Bezina (Hollern). 783 1—1 Lepo srednje posestvo je prodati tik hajdinske cerkve, blizu Ptuja, zraven spadigo njive, travišče, sadno drevje, velika ograja za svinje in hlev za krave in svinje, proda se zelo po nizki ceni. Naslov: g. Ludovik Pcun, trgovec, Črna gora pri Ptuju. 734 3-1 Kupi se. Starine, vsake vrste, kupuje privatna oseba. Ponudbe na upravništvo. 716 8-3 Konjski in kravji rep, čisto opran, se kupuje po 1 gld. kilo, tudi kupujem kmetski lan po 25 kr. kilo. Fiorijan Ku-čanda, vrvar v Mozirju, Savinska dolina. 718 5-3 Glavni zastop banke 737 3_i „Slavij e" v Mariboru. se je s 20. oktobrom preselil v Gerichtshofgasse, na voglu Nagystrasse v I. nadstrop. in bo tam do konca decembra t. 1., potem se preseli v novo zidano hišo g. Kolariča v Gerichtshofgasse, na voglu in bo pisarna v pritličju na levi strani. — Spoštovanjem: Ivan Teras, glavni zastopnik banke „Slavije". V najem se da. Gostilna, 4 orali njive in travnika, posebno pripravno za kolarja, ker ga ni v kraju, se da v nayem. Vpraša se pri posestnici Neži Mejak v Slov. Bistrici. 716 8-8 Proste službe« Dva drvarja, katera znata tudi oglje kuhati, se sprejmeta na delo za dalje časa pri Blažu Urbas na Slemenu, pošta Selnica ob Dravi. 717 8—3 Trgovski pomočnik se spvejme, dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom v trgovino Jakob Dereani-ja v Žužemberku (Kranjsko), kamor se naj po-nudbe pošiljajo._722 3-2 KovaSkcga pomočnika, pridnega, sprejme takoj Matevž Bregant, kovač v Orehovi vesi, pošta Hoče—Slivnica. 726 8—2 Majhni dijaki se sprejmejo na stanovanje v Mariboru, Badgasse 19. 729 3-2 Pridna deklica, ki zna na šivalni stroj dobro šivati, vešča sloven. in nemškega jezika, želi takoj službo nastopiti. Naslov pove upravništvo. 728 2—1 Učenke za šivanje sprejme takoj gospodična Antonija Trampuš, šivilja v Mariboru, Schmiedplatz št. ¿, I. nadstr. 788 2—1 Zdravje je največje bogastvo! ~> . .--a. « - fr • • - ' ' •» .'Ivi 7Í 9 - * • ■ ■ -i C» Kapljice si Marka. I Te fclasovite in nenadkriljjive I kapljice sv. Marka se nporab- II j »j o za notranje in znnanje • • • • bolezni. • • • • Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-vijovsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosao pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zbojjšiyejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v no-Jbeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, 25ft-Kreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom: Mestna leka,rna, Zagreb, Marto? tri št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajatorica se ne pošilja. — C e n a je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 duoat (12 eteklenlo) 4 K. J 4 ducate (48 steklenic) 14 60 H. 2 ducata 124 steklenic) 8 K. & duobtov (60 steklen.) 17'— K. 3 ducate (36 steklenio 11 K. Imam na tisoče prizualniii pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič. župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljaaič, sel j ak itd. B4E" Ustanovljena 1, 136G. r Mestna lekarna, Zagreb* Markov trg sit. 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 10— Zdravje je največje bogastvo! Mlin, v dobrem stanu, sadonosnik, njiva se pod roko proda. Več pove Lešnik Anton, mlinar in posest, v Spod. Korenu, Sv. Martin, Vurberk. 736 3—1 Maziio. Na znanje vsem p. n. gg. prošnikoni, da se je služba organista in cerkovnika podelila gosp. Janku Cirič, koralistu pri stolnici v Mariboru s 1. novem. ti. — Za cerkv. predstojn. sv. Mihaela pri Šoštanju, Ivan Govedič, žup. 789 1—1 Vizitnice vsako j ake vrste priporoča tisnarna sv. Cirila Jecljanje! V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. ""•g Ne- številno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došle od ozdravljenih, kojim se bolezen ni povrnila. Tečaj bo trajal 2 do 3 tedne. Troški so mali. 785 1—1 Prijave sprejema uprava lista „Edinost" v Trstu ali pa Mad. A. Nagel, Sprachheilanstalt Interlaken (Švica). Divji kostanj knpnje po najvišji ceni Josip Matic, trgovec špecerijskega Celja, Kolodvorske nlice št. 7. 711 2-1 za mešane glasove. 696 3—3 Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena partituri in 4 glasovom 1 K 50 v. — Založil skladatelj pri Sv. Juriju ob juž. žel. Kuverte s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. C* Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m notlsku. Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. oooooo « v Štefan Kaufman v Radgoni priporoča svoje lepo pozlačene nagrobne =| krize |= po n^jni^ji ceni. 694 6—4 Točna in solidna postrežba! OOOOOO i £ s >N O eo o CT3 C= O C3J Worsche ,,pri soineu" Maribor Herrengasse Nr. iO Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufaktumim blagom Karol „pri solnou4' Gosposka ulica št. 10 Maribor katera priporoča slavn. občinstvu s?oje letne in jesenske novosti, bod;3i na moške ali žicske obleke v veliiri in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Sukno (Stof) za celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6.— in nnp>'ej do najfinejše vrste, gladki, črni, riž&sti in modno barvani kamgarns, iodni in vsake 18 vrste suknenega b)gga. Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— is naprej do najfinejše vrste v najnovejših trudnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. — 66, —.80, —.90, 1,—, 1,20, 1.40 in naprsj do najfinejše vre te. Velika zalog« penlntg» biaga, Jruke, dobrega platna, gradlaa za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgot-nljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo tiruge&a. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamži. ca o —«■ O iti O N< , a CD * tO O) o ■ ■ Prisrčno zalivalo izreksm tem potom vsem sovašč&aom in drugim ter se posebno domačim in tujim požarnim bramboveem, da so \kljub skrajno neugodnemu vremenu v tako nepričakovano obilnem številu rajnemu mojemu soprogu Francu f&iig>šlčiR posodili zadnjo pot. 731 1—1 Žalujoča žena. Mnfon Hitier mizarski mojster v Mariboru Koroške nitce št. 31 16 19 absolviran obiskovalec stroKovne šole v Gradcu se pripore5a slavnemu občinstvu posebne vclečaatiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalne, čer vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od piostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj! ¿a Specialist v izdelovanju port&l in parketnih tal. Razglas. Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad koiij&k), in je cd vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, prodna freomatiznui), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 120 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak 88 PriPorofi* posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu m oslabelim na krvi. bteklenica 150 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira. Benedikt Ilertl, posest graščini Goli« pri Konjicah, 8p. Žtaj V zalogi pri Al. Q u and e g t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju __ __pri Martinu 5 n s t e r. _ 526 52—61 Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko 1, 1904/5 iz ustanove rajnega gospoda Franca Rapoca deveterim viaokošoloem podpore v znesku po 300 K. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, naj se vlože pri posojilnici v Mariboru do 20. novem. 1.1. V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prošnjik že od drugod kako podporo in v katerem znesku. Navesti je tudi študijski semester. V MARIBORU, dne 17. okt 1904. 7S2 i_i Ravnateljstvo. Vsem posestnikom vinogradov ! 10.000 Laški rilček. 4.000 Šipon rumeni. 3.600 Nemški rizling. 400 Kraljevina. Naznanjam s tem, da bom iinel meseca novembra in prihodnjo spomlad vefc tiso5 snko cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na R. Portalis: 12.000 žlahtnina bela in rodeča. 4.000 Silvanee zeleni. 4.000 Burgundec beli. 1.500 Traminec. 600 Rulandec. Cepljeue na Rup. Montikolo: 1.500 Laški rilček. 1000 Silvanec zeleni. Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 160 K tlaoč komadov. Na vsakih 100 kom. cepljenih trt dam 20 komadov H. vrste brezplačno. To js nr, 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od R. Portalis prodajam po 20 K tisoč kom. Kdor naroči najmanj 1000 kom. cepljenih trt, dobi jih 5% ceneje. Pri naročilu ni treba znamke zi odgovor pridejati. Pri naročilu blagovolite poslati 20% «c od naročene svote. Trte se poilljajo le v od trtne uil okužene kraje. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. Naročila za spomlad p* dokler bo kaj zaloge. 708 10—4 Anton Slodnjak, trt u ar pri S/. Lovrencu v Slov. gor. Pošta JurSinci pri Ptuju. Naznanilo. Ž ozirom na naznanilo deželnega odbora štajerskega s dne 8 sept. t. 1 se naznanja, da so na deželni sadjarnici v Gleisdorla razun pritlikavih jabolk in srednjih ter pritlikavih hruSek vse druge vrste že oddane ter se ssmo te vrste se oddajajo. Gradec, dne 9. okt. 1904. 711 1—1 Deželni odbor štajerski. Iznanilo. Od c. kr. aodnije v Mariboru se naznanja:. Prostovoljna sodnijska dražba zapuščine Martin o. StrajoSak, nadžupnika v Hočab, k' obstoji iz: različnega gospodar, orodja, pohištva, različne oprave, krave, svinje, sladki sadni most, krma, lito, dragocenosti, kakor: prstani, ure itd., se bo vrSils na licu mesta v Hočsh 711 l—1 v ponedeljek, dne 24. okt. in v torek, dne 25. okt. 1904. vsakokrat od 9.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne, če bo potrebno tudi naslednjega due. Premičnine se bodo <■ddale proti takojšnemu plačilu in odstranjen ju ter ne ped etnilno ceno. C. kr. okrajna sodnija Maribor, oddel. VI., dne 12. oktobra 1904. Lepe podobice s črnim okvirom M spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 r . K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Oir-ila v Mariboru. '¡tiUjMai; u ludrtiift kat. tlak. druitvo. Odgovorai arednik: F trli Lukavar. BimirJI Ust Ima pUtf« „Haa Tisi «iakam» »v„ Cirila.