Vasilka Radeva, Cvetanka Avramova in Julija Baltova (red.): Slovoobrazu-vane i leksikologija. Sofija: Universitetsko izdatelstvo »Sv. Kliment Ohridski«, 2009. 411 str.
Monografija prinaša sedemintrideset prispevkov, predstavljenih na deseti konferenci Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK, ki je potekala od 1. do 6. oktobra 2007 v Sofiji na temo Besedotvorje in leksikologija. Enotedensko srečanje je potekalo v organizaciji bolgarske akademije znanosti, sofijske univerze Sv. Kliment Ohridski in bolgarskega nacionalnega komiteja slavistov. Urednice Vasilka Radeva, Cvetanka Avramova in Julija Baltova so tematsko široko področje smiselno in pregledno uredile v sedem vsebinskih sklopov. Uradni jeziki konference so bili vsi slovanski jeziki, temu sledijo tudi objavljeni prispevki.
Prvi vsebinski sklop z naslovom Tvorjenke v leksikalnem sistemu jezika druži štiri avtorje. I. Uluhanov se je v okviru razmerja med besedotvorjem in leksikologijo dotaknil vprašanja leksikalnega sestava z vidika besedotvornih centralnih in perifernih tvorbenih tipov ter vprašanja regularne polisemije, nastale s posameznimi besedotvornimi tipi. N. Klimenko je predstavila pridevniške zloženke sodobnega ukrajinskega jezika, njihovo sposobnost izražanja velike ali majhne količine ter sposobnost oblikovanja leksikalno-besedotvorne paradigme. G. Nikolajev je opozoril na nove argumente, ki potrjujejo besedotvorje kot samostojno jezikoslovno disciplino, raziskujočo tvorbeni vidik leksike. V. Radeva je prikazala tvorjenko kot po modelu ali analogiji strukturirano enoto leksikalnega sistema, ki zaradi svoje narave in možne kombinatorike vpliva na dinamičen razvoj leksike.
Semantična struktura tvorjenk je zanimala večje število avtorjev. Osrednja pozornost
pa je bila namenjena notranji strukturi in semantiki poimenovanj v jezikovni prezentaciji znanja (Z. Haritončik), besedotvornim kategorijam z vidika globinskih sklonskih odnosov v jeziku (I. Kasabov), razmerju med leksikalnim in besedotvornim pomenom tvorjenk (V. Maldjieva, S. Mengel), tudi na primeru skupnih imen v ruščini (E. Petroukhina, A. Runjanceva) ter razmerju med denotativnim in konotativnim pri motivirajoči in motivirani besedi (I. Miloslavskij). Strukturi poljskih zloženk glede na to, ali je skladenjska podstava izimenska ali izglagolska, se je posvetila A. Nigorko, na alternativne možnosti besedotvorne motivacije tvorjenk, pri katerih besedotvorna interpretacija ni vselej enoznačna, je opozorila G. Neščimenko. Nam-Čin Čo iz Koreje pa je predstavil besedotvorni potencial večpomenskih glagolov v ruščini.
Razdelek Sistemska razmerja med tvorjenkami prinaša tri prispevke, v katerih se s strukturnega vidika predstavljajo istokorenski antonimi in vloga tvorjenk pri tvorbi protipomenskih parov v slovenščini (I. Stramljič Breznik) in poljščini (K. Kleszczowa) ter besedotvorne vrzeli v ruščini in beloruščini, ki so posledica različnih dejavnikov, npr. tudi različne produktivnosti besedotvornih modelov (A. Nikitevič).
Dinamika besedotvornih procesov je tematski sklop, ki je združeval razprave o vlogi besedotvorja v terminologiji (I. Bozdechova), o razmerju med besedotvorno in semantično tvorbo (K. Waszakowa) ter o tvorjenki in vidikih arhaizacije (O. Ermakova). Besedotvorne inovacije in nji-
hovo mesto v stratifikaciji sodobnega ukrajinskega jezika je prikazala E. Karpilovska, A. Lukašanec pa leksikalne in besedotvorne procese v sistemu sodobnega beloruskega jezika z vidika dveh teženj, tj. internacionalizacije in nacionalizacije, ter B. Štebih tvorbene obrazce neologizmov v hrvaškem standardnem jeziku. E. Koriakowcewa je na primeru ruskih nomina abstracta predstavila produktivne besedotvorne modele in njihovo sociokulturno in sistemsko pogojenost. Zanimivemu vprašanju o novi vlogi mednarodnih lingvističnih terminov v obdobju globalizacije in evropske integracije se je posvetila M. Sokolova ter izpostavila potrebo po stilni diferenciaciji tekstov na znanstvene in poljudnoznanstvene, opredelitvi področij, kjer so internacionalizmi polno zaživeli, in področij, kjer se kaže individualna ustvarjalna moč slovanskih jezikov.
Razmisleku o Besedotvor'u in leksikologra-fiji je bil namenjen istoimenski sklop, v katerem se je razpravljalo o nekaterih aktualnih vprašanjih besedotvorja, leksikologije in leksikografije, zlasti z vidika vloge besedotvornega pomena pri sestavi leksikografskih definicij (J. Baltova, B. Coric) in o razliki med prefiksi in prefiksoidi na eni strani in predložnimi in korenskimi morfemi na drugi (C. Georgieva). M. Kronhaus pa je predstavil dva modela besedotvornih slovarjev, in sicer modela za slovar ruskih glagolskih predpon in predponskih glagolov.
Sklop Besedotvorna in morfemska struktura tvorjenk je bil zasnovan protistavno. C. Avramova je ugotavljala razmerje med de-rivacijo in adaptacijo, ki v terminološkem smislu v češčini in bolgraščini nista jasno razmejeni. D. Mitev je opozoril na nekatere
vidike in probleme pri primerjanju besedotvornih lastnosti bolgarskega in ruskega jezika. P. Samsareva se je osredinila na posebnosti glagolskih tvorjenk v arabščini in bolgarščini, L. Selimski pa je opazoval besedotvorno in morfemsko strukturo bolgarskih tvorjenk s prevzetimi (inetrna-cionalnimi) podstavami in jih primerjal s podobnimi tvorjenkami v drugih slovanskih jezikih. O t. i. tvorbeni blokadi, do katere prihaja, kadar se neka beseda (samostalnik, pridevnik, glagol, prislov) ne tvori po že predvidenem tvorbenem vzorcu, je razmišljal B. Tošovic in predstavil lingvistične in ekstralingvistične vzroke zanjo.
Obsežen zbornik zaključuje poglavje Funkcionalni vidiki tvorjenk, v katerem štirje avtorji (V. Vinogradova, E. Lukašanec, J. Raecke in J. Sierociuk) predstavljajo medsebojno odvisnost tvorjenk in netvorjenk v umetnostnih besedilih, razmišljajo o lek-sikalnosti in gramatičnosti besedotvorja v argoju, vlogi besedotvorja v žargonski leksiki ter o odvisnosti besedotvorja od leksikalno-semantične strukture besed v poljskih narečjih.
Znanstvena monografija Besedotvorje in leksikologija tako prinaša vsebinsko širok in raznolik razgled možnih raziskovalnih pristopov, ki so problemsko tako bogati, da bi bilo v prihodnje vsakemu izmed njih primerno posvetiti svojo monografsko predstavitev.
Irena Stramljič Breznik Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta irena.stramljic@uni-mb.si