Poiitični ogled. Kraljevina SHS: Med vladnima strankama — demokrati in ra-dikali — se vrši liuta borba nadi 44 člena volilnega zakona za oblastne sknpfl&nG- Radikali stoje neomajmo na stališču, da je TOlUni red za oblastne skunščine v tesni zvezi z voiilnim redom za narodno skupšfiino. Ravno v tej tofcki pa nasprotujejo gadikalom na]bolj demofera.fi. Kakor vedno, tako so muslimani in samo stojni iudi v tem slučaiu zvesti oprode naših clemokratov. Z u n a n j i mini. ster dr. Momčilo Ninčie |a v se;i narodne skupščine dne 21. t. m. odgovarjal pasJancu Moskovljeviču na vprašanje glede delovanja generala Wrangla in ostalih ruskih beguneev, MirJster je zavijal oSi in povdar.jal, dasebivanj« generala Wrangla na našem ozemlj<u ne more pribi&ovati nikake vOjaško-politične važnosti. General Wrangel je v naši državi baje samo begnne« in sicer zelo upliven (?) begunec. Kot vsak drugi oogunec, tako uživa tudi general Wrangel našo gosloljubnost pod enakimi pogoji. <Blagor'onim, ki vfirujejc, op. ur.) Demokrati in raffikali razpravljajo o raza*?litvi Srbije na oblasti. Do sporazuma še svBda n.so .prišli, ker gre v torvi vrsti za stran kacske interese Minister Triikovič, star radika Ibc, je lziavil, da se v Srbiji ne bq ni6 spremenilo ia da bo ostalo i>ri. starib. okrugih ali okrožab. Na ta načiu bo imela Srbija sorazmerno najveo uradaištva (plačevali bodo prečani, op. ur.), in dbbila bo Judi več pos!anskih mandatov, kakor druge poirdjine, ker tvori vsaka oblast volilni okraj. (To so predpnprave za preglasovanje v bodočib. paalamantih.) Po dolgem premislievanju je prosvetni minister ISvetozar Pribičevič vendarle vlo žil težbo oroti Stojanu Protiču. Vsa javnost je radovedna, v kakšnem svojstvu bode — Pribičevic stopil prcd sodišče: ali kot mogoeni3 oblastni minister, ali kot navaden državljan, Stvar, ki je jako zaniauva iu za naše razmere žalostna, bo dvigHila veliko prahu, ker ima Pribičevič v ProtiCu premagv-vati jako nevarnega in bistroumnega nasprotaika ki gotovo ne bo štedil z uničujočimi dokazi. Reia: Za predsednika konstituante sje imentoraa dr. Rudan, ki baje namerava sklicati neodviaao reško konstituanto ali ustavotvorno skupščino. Faš'sli, katerim to ni po volji, zahtevajo, tia še naj nadalje izvršujejo tri osebe vladne posle . AvtonOLiisti se ne bodo udeležili se> ceške konstituaate. CegosZovaška: Dr. Kramar, voditelj d»sne»a krila češkib narodnih demokratov, je na javnem shodu svoie stranke na|>adal dosedanjo Benešovo zunanjo politiko, zlasti v vprašauju gospodarske jf>.onference v Genovi. Stari klečeplazeo pred Fraooozi in francosko politiko nasilja ]e izrazil ,,bojaz3fi", da bi se Rusija in Niemčija uteguili na geu«vSKi konferenci sporazumeti, ,,kar se mora na raajc nacin prepre<3iti.." Nadalje ]e dr, Kramar gobtazdal j vseslovanstvu, o demokratski Ifusiji itd. CasopidjG, ki odobrava Beneševo politiko — med famgimi Masarykova .,Ceskoslovenska republika" in ^Oosko slovo" — je naperilo proti dr, Kramaru stvacaae, a ostre odgovore. Trezni ljudie so na CeŠkem ainenja, da mora vlada stati na staJiSCu — praSlidnega socijalizma in da morajo C«bi braniti sebe, genovsko konferenco in smermce malo an ianie. Genovska konfer,enca. iVsi narodi Evropo uričakujejo z nestrpnostjo dogodkov na <tpnorski konferenci. V Genovi sami se vrSe velike priprave. Odposlanstva posameznih držav bodo po zatrdflib Časopisja zelo številne, Nemci od-poSl.je.io 80 aanov, Itallijani 100, Norvežani 8, Svedci 10 , Spanci 15, Avstrijci C, Madžari 71 Rusi <S0, Ceboslovaki, 15, Poljaki 35, Grki in Rumuni 20 do 25, Albanoi 3, Kraljevina SHS pa najbrže 12 dclegator. V Londonu, Moskvi in drugih stedižfiih se že yj?Se -edposvetovanja. Sovjetska vlnda je povabi9a zasf.ot>nike Poljske in baltiških državic na nro<ikonferenco, ki naj bi se vršila koncem tega mesna v Mosk\3. Poljski ministrski riredsednik Škirmund je vzel \ ovabilo na znanje in izrazil željo, da sc daliun sestanlca določi tako, da se bodo mogle odloŠiti tucii baJtiške države, ali se konferenee ude leže ali ne. Vlade obrobnih držav v Helsingforsu, tRigi in Kornem so istptako snreiele iz MoskA^e poztv radi udeležbe na predkon[erenoi.