Leto I. — Štev. 19. Celje, dne 10. julija 1948. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Z VSAKO OPEKO, Z VSAKIM KOSOM JEKLA, Z VSAKIM UDARCEM KRAMPA, Z VSAKO ZMAGO V BOJU ZA SOCIALIZEM GLASUJEJO KOMUNISTI IN VSI DELOVNI LJUDJE JUGOSLAVIJE IZ DNEVA V DAN ZA TOVARIŠA TITA, POD VODSTVOM KATE- REGA SO BILE NAPISANE NAJSLAVNEJŠE STRANI NAŠE ZGO- DOVINE. Še vztraineie bomo gradili našo socialistično domovino Do 5. julija je 13.088 delavcev in nameščen- cev vpisalo 11,094.000 dinarjev narodnega posojila Ce pogledamo dosedanje uspehe pri vpisu Narodnega posojila bomo ugo- tovili, da so naše sindikalne podruž- nice prispevale največji delež. To potr- juje že staro marksistično trditev, da je v vrstah delavstva največja revo- lucionarna sila in da pravzaprav de- lavstvo vodi vse ostale sloje naroda, ki stopa v socializem. Vpis Narodnega posojila je ponovno potrdil da so za izgradnjo naše države najbolj zainte- resirani delavci, mali in srednji kmetje ter delovna inteligenca, vsi oni ki si- cer nimajo takih denarnih in premo- ženjskih sredstev kot nekateri drugi, da ne rečem, bivši špekulanti in ostali mogotci, ki so na ta ali oni način še vedno obdržali večje vsote suhega de- narja. Delovno Ijadstvo pa bo znalo | najti način da bo tudi te ostanke ka- i pitalistov pri nas potipalo, če že ne drugače pa takrat ko bodo delovne skupnosti uživale plod svojega truda. Prvi dan vpisa Narodnega posojila Je bila prava manifestacija delovnih množic. Ta dan je v okraju Celje- mesto vpisalo 5453 delavcev in na- meščencev iz raznih tovarn, podjetij in ustanov kar 4,207.350 dinarjev. V Okraju Celje-okolica pa 2.294 vpisni- kov-članov sindikata 2,030.000 din. Drugi dan so v Okraju Celje-mesto vpisali delavci in nameščenci 1,133.350 dinarjev, v okraju Celje-okolica pa 1,562.750 dinarjev. Tretji dan so vpi- sali v okraju Celje-mesto 855.000 din, v Celje-okolica pa 526.500 dinarjev. Tako so v prvih treh dneh vpisa de- lavci in nameščenci v obeh okrajih zbrali 10,350.000 dinarjev narodnega posojila. Petega julija pa so prispela nova po- ročila in vključno s tem dnem bele- žita oba okraja skupaj 11,095.950 din. Od tega je vpisanega v okraju Celje- mesto 6,663.700 dinarjev in v okra|a Celje-okolica pa 4,431.250 din. V obeh okrajih je vpisalo Narodno posojilo 13.088 delavcev in nameščen- cev iz tovarn, podjetij in ustanov. Med ostalimi podružnicami so vpisale sle- deče sindikalne podružnice naslednje vsote: i Mnogi vpisniki so s požrtvovalnim vzgledom navdušili še ostale Podružnica komunalcev v Celju ima največji odstotek na poedinca, kjer na enega vpisnika pride 2645 dinarjev. Največ je dal tovariš Dobrotinšek To- ne in to znesek 300.000 dinarjev. Med najbolišimi sindikalnimi podruž- nicami je brez dvoma Zveza finančnih uslužbencev podružnice št. 2 v Celju, ki so že prvi dan vpisali posojilo v znesku 109.500 din. Povprečno pride tam na enega uslužbenca 1.160 din. Največje zneske so vpisali; Kralj Drago 5000 din Štajnpihler 4000 din Bogovič Bianka 2000 din Tušnik Loize 3000 din Turnšek Franc 2000 din Hudnik Stane, Jerman Riko, Jazbinšek Joško in Vidcnšek Milan pa tudi po 2000 din, „ • j i icnr> Daljnih 12 vpisnikov je dalo po 1500 din. 55 upisnikov po 1000 dm, ostali pa ""^Drve^Kragelnik ima družino in je dal 2000 din. , . ^t^Ua Lešek Simon je dal zase in za 4 otroke 2000 din. Tudi mladina je po svoji strani dafa lepe vsote: Ule Milena 3000 diin Svet Jasna 1500 din Šeruga Albert 1500 din Bostele Mišo, Gomilšek Marica, Jane Anica, Kolar Olga, Ludvig Eva, Papež Vera pa po 1000 din, V Celjski cinkarni so do 7. julija zbrali 437.350 din. Največ je prispeval tov, Mikuš 5000 dinarjev. Nadalje je eden vpisnik vpisal 1750 din, 13 vpisnikov 1500 din, 8 vpisnikov 2000 din, ostali pa po 1000 in po 500 din, V »Mlekoprometu« so se obvezali, da bodo vpisali 25,000 din, vpisali pa so 28.500 din. Ogrizek Jože fje demobiliza- rani borec, ki je šele s 1, julijem stopil v službo, je dal 1000 din, kljub temu da vzdržuje mater in brata. Sindikalna podružnica »Vino« v Celju I le 100% podpisala ljudsko posojilo. Vpi- } sah so 23.000 din. Prav tako so člani sin- i Borba« »podtika« bolgarskim tovarišem, da se hočejo vmešavati v notranje zadeve KP Jugoslavije in Jugoslavije. Bolgarski to- variši, pa tudi ostali, so zašli v smešen položaj, da pozivajo članstvo KPJ in narode Jugoslavije, naj vržejo Tita, Kardelja Djilasa in Rankoviča, poudar- jajoč, da so »krvno zainteresirani« na usodi Jugoslavije pri tem pa ponavljajo, da se ne vmešavajo v notranje zadeve. V kako absurden in smešen položaj so zašli bolgarski tovariši, naj nam pokaže samo tale primer: bolgarski delegati, ki so prispeli v Beograd sklepat kulturno konvencijo, so zahtevali, naj jim Jugo- slovani ne prirede kosila. Pomislite, kulturno sodelovanje med državama, pa niti kosila drug drugemu ne morejo prirediti! Trmasti in gostoljubni Jugo- slovani, kakor jih ie bog dal, se niso hoteli odreči kosilu, ker pa so se spom- nili, da se Bolgari kosilu izogibljejo, da bi jim ne bilo treba nazdraviti Titu, so jim vnaprej povedali — da zdravic ne^ bo. Ta anekdota kaže nesmiseln po- ložaj bolgarskih in drugih voditeljev — da po eni strani pozivajo na strmoglav- il en je članov CK KPJ, ki so hkrati vo- dilni ljudje jugoslovanske države, da pa organizirajo po Bolgariji zvenarje in socialiste, da se izrekajo o resoluciji 'n uče CK KPJ marksizma-leninizma. da organizirajo kakor v srednjem veku se- žiganje slik krivoverca Tita, da po dru- gi strani govore o tem, da žele še tes- nejše in prisrčnejše stike 7 Jugoslavijo. Po eni strani imenujejo vlado FLRJ agenturo imperializma, po drugi pa žele prijateljstvo z Jugoslavijo. Ločitve vo- diteljev od Partije in ljudstva je na- vadna cenena demagogija, ki se je je do- slej posluževala proti novi Jugoslaviji samo agitacija imperialističnih držav, trdeč, da se drži Tito na oblasti s po- močjo tajne policije OZNE-e Tovariš Cervenkov je nadalje trdil, da Jugoslovani megalomatsko trdijo, da so odkrili nov način vojskovanja — kombinacijo fronte in partizanskih borb, čeprav so to odkrili Španci pred 140 le- ti. Toda to samovoljno trditev je vzel tovariš Cervenkov, kakor tudi večino svojih trditev, iz pisem CK VKP(b). Pa tudi ta trditev je netočna. Pozivamo to- variša Cervenkova, naj pove — kdo, kdaj in kje je to trdil, bodisi pismeno ali ustmeno, javno ali tajno? Na to vprašanje, kakor tudi na vsa podobna, naši kritiki ne morejo odgovoriti, če- prav mi ta vprašanja nenehno postav- ljamo. Voditelji Jugoslavije pa so trdili in trdijo, da je bila v Jugoslaviji ustvar- jena armada (ne samo partizani, s par- tizani se je začelo, marveč organizirana iz enega centra vodena regularna arma- da). Ali je to še kdo kdaj ustvaril — ni važno, toda to je dejstvo. Ce tovariS Cervenkov ali kdo drug zanika to dej- stvo, dejansko trdi, da v Jugoslaviji ni bilo borbe, da se tudi v Jugoslaviji med vojno ni zgodilo nič posebno drugačne- ga nego v drugih deželah, recimo v Bolgariji. Smešno je, da moramo pred komunisti braniti revolucijo v Jugoslaviji in ugo- tavljati, ali je bila — ali je ni bilo. Ka- kor da je štiriletna vstaja šivanka, ki je ni moči najti v vreči volne. Smešno toda tako je. Tovariš Cervenkov je med drugimi netočnostmi navedel tudi to, da prikri- vamo svoje napake, naštete v resolu- ciji Informbiroja in pismih CK VKP(b) pred Partijo in ljudstvom. To ni točno. CK KPJ je v svojem odgovoru rekel, da ne more objaviti pisem CK VKP(b), dokler jih le-ta ne objavi. Resolucijo Informbiroja smo objavili. Ce zahteva- jo, naj objavimo še kaj drugega — naj to povedo, ne pa da nam podtikajo raz- ne neresnice. Toda v zvezi s tem, kdo prikriva in kdo ne prikriva, lahko re- čemo našim kritikom: Mi smo objavili resolucijo, toda nobena bratska partija si ni upala objaviti odgovora našega CK, Kdo torej prikriva stvari pred član- stvom in ljudstvom, tovariš Cervenkov in ostali tovariši? Tovariš Cervenkov poreče, da oni ne morejo objaviti anti- marksističnega odgovora CK KPJ. Do- bro! Mi pa vprašamo tovariša Cerven- kova: Ce privoli »Rabotničesko delo«, da objavi ta naš odgovor tovarišu Cer- venkovu, bomo mi objavili v borbi nje- gov govor in še tri, če hoče! Metode podtikanja in klevet proti KPJ so doslej najbolj razvili avantu- risti iz Tirane. Da bi prepričali CK KPJ o njegovih napakah, preganjajo naše državljane in zapirajo menze, tako da so v nevarnosti celo življenja jugoslo- vanskih otrok! In še več, odpovedali so ^vse gospodarske pogodbe z Jugoslavijo. ' Takšna nepričakovana hrabrost alban- skih voditeljev, ki jih je privedla do i tega, da so odpovedali vse pogodbe z 1 Jugoslavijo, je drastičen primer div- ; jaških metod prepričevanja CK-ja KPJ o njegovih »napakah«. Albanci, pa tudi I drugi govore, da Jugoslovami ne žele pomoči pri izgraditvi socializma, da so se pridružili imperialistom, v praksi pa — Albanci sami odpovedujejo gospo- ' darske pogodbe in kršijo pogodbo o medsebojni pomoči z Jugoslavijo. i i Ni brez zveze z vsem tem površna, I neodgovorna in demagoška trditev to- \ variša Cervenkova, da se imperlalisti ; navdušujejo, spričo »nepomirljivega« ; stališča CK KPJ in da že ponujajo po- moč Jugoslaviji. Zadostuje, da kaka buržoazna agencija objavi kako laž, in že jo komunistični listi hlasto pograbi- ' jo. Tako je bila te dni objavljena vesto deblokiranju jugoslovanskega zlata v Ameriki (poljsko zlato je na primer že deblokirano), za kar se je zavzemala tudi ZSSR, ko je kakor navadno pod- pirala Jugoslavijo — in to je postalo poleg drugih podobnih stvari glavna hrana francoskih komunističnih listov. »Rude pravo« priobčuje vesti buržoaz- nih agencij o obsednem stanju v Ju- goslaviji itd. Toda objektiven čitatelj lahko opazi, da je bilo veselje nekaterih buržoaznih agencij in listov kratko- trajno in zdaj prevladuje ton — da glede Tita ne sme biti iluzij, da je tudi on komunist, da Jugoslavija ne izstopa iz »vzhodnega bloka« itd. Zakaj tovariš Cervenkov in ostali hočejo vedeti, da s svojim kričanjem o tem, da se je Ju- goslavija že vrgla v objem imperiall- stov, dejansko podpirajo izolacijo Jugo- slavije? Kar zadeva izolacijo in osamljenost Jugoslavije, seveda ni odvisna od sta- lišča Informbiroja in propagande brat- skih partij proti KPJ. Odvisna je od Jugoslavije same. Mi se ne čutimo osamljene — tovarišu Cervenkovu se bo zdelo to čudno — in sicer zato ne, ker vemo, da ZSSR ne bo pustila in ne more zapustiti Jugoslavije v odnosu do imperialistov. To izvira iz sovjetske protiimperialistične politike. Poleg tega pa ZSSR obstoji, ona ni abstraktnost, ona deluje kot vodilna miroljubna sila. Jugoslavija torej računa s tem kot z realnim faktom v sedanjih odnosih in nima nobenih vzrokov, da bi se bala izolacije pred imperlalisti. ZSSR bi ne bila tisto, kar je. če bi postala »ravno- dušna« do imperializma. To je notorič- L na stvar. Trditi drugače — pomeni f klevetati ZSSR, pomeni misliti, da je \ »ravnodušna«, kaj bodo imperlalisti sto- rili s to ali ono deželo, pa tudi z Jugo- slavijo. Tega naši kritiki nikakor ne morejo razumeti. Nam pa podtikajo mi- šljenje, da lahko živimo sami »med« imperializmom in ZSSR. »Med.< bi se- veda pomenilo priti pod udarec impe- rialistov, ker smo dejansko s svojo do- ločeno politiko v mednarodni:! odnosih, kakršni se postavljajo in razvijajo — ne glede na to, kaj kdo govori, pa naj bo to tudi Informbiro — del demokra- tičnega bloka. Do tega odstopanja v polemiki s to- varišem Cervenkovim in ostalimi je moralo priti, da bi jasneje demantirali njihovo podtikanje, češ, da vodijo vo- ditelji Jugoslavije v objem imperiali- stov, da mislijo, da lahko Jugoslavija živi »med« ZSSR in imperializmom. Zdaj, ko smo ugotovili netočnosti to- variša Cervenkova kakor tudi metode, ki se jih poslužujejo on in ostali v di- skusiji, lahko preidemo na nekatera na- čelna vprašanja, ki so se jih Cervenkov, »Szabad nep« in še nekateri dotaknili in ki jih ni doslej nihče iznesel v di- skusiji s CKKPJ — ali vsaj ne v taki obliki — niti CK VKP(b), niti resolu- cija Informbiroja. Seveda se naši kr - tiki tudi v tem primeru niso mogli otre- sti slabosti in strasti, da neto'Ino, sa- movoljno in na pamet tolmačijo naše stališče. 2. O izgraditvi socializma v kaki deželi s Sovjetsko zvezo, brez Sovjetske zveze ali proti Sovjetski zvezi. Ta naslov je sam po sebi absurden, toda njegova absurdnost izvira iz ab- surdnosti in norosti naših kritikov. »Szabad nep« in drugi trdijo, da Jugo- slovani menijo, da jim ni potrebna po- moč ZSSR in drugih demokracij v bor- bi za izgraditev socializma, da Jugoslo- vani menijo, da je izgraditev socializma v taki deželi možna brez in celo proti ZSSR. Mi smo na to že odgovorili kot na neumnost, za katero se najbrž skri- vajo albanskim podobni naklepi — da bi Jugoslovane s praktičnimi »ukrepi« prepričali o nepravilnosti njihovih na- zorov. Vprašanje možnosti zgraditve socia- lizma v taki deželi, ki jC obkoljena s kapitalizmom, je že obdelal tovariš Sta- lin. Iz nauka tovariša Stalina je raz- vidno, da je ta izgraditev možna v eni, toda ne v vsaki deželi. Taka ena de- žela je bila ZSSR. Toda ^-variš Stalin ne pravi, da je ZSSR edina taka dežela. Postavljati možnost izgraditve socia- lizma v kaki deželi sodelovanja z ZSSR in drugimi demokratičnimi deželami pa je prav tako absurdno, kakor je ab- surdno, da lahko druge socialistične dr- žave puste kako socialistično državo sa- mo proti imperializmu. To je absurd zato, ker je točen Leninov zakon, da se morajo socialistična gospodarstva posa- meznih dežel zbliževati, združevati, ne pa razdvajati. To zbliževanje se lahko razvija samo na bazi medsebojnega so- delovanja, na bazi upoštevanja zgodo- vinskih posebnosti in stopenj razvoja, na bazi prostovoljnega sporazumevanja in medsebojnega zaupanja. Ker torej ZSSR obstoji kot dežela z izgrajenim socializmom, je po našem mnenju iz- graditev socializma možna v kateri koli drugi deželi, če je imperlalisti zaradi zemljepisnega položaja ne morejo ovira- ti pri vzdrževanju rednih stikov z ZSSR. Ta izgraditev in sodelovanje morata iti skozi določene faze v svojem razvo- ju. Gre torej za oblike, za tempo, za na- čin izgraditve, za način sodelovanja, ne pa za možnosti izgraditve, za sodelova- nje samo. Zbliževanje socialističnih go- spodarstev je zakon, ki ga torej nihče ne more dolgo kršiti. Neizprosno življe- nje bo šlo svojo pot in konec koncev prisililo človeške možgane, če se ne strinjajo z njim, da se mu bodo po- korili. Toda postavlja se vprašanje, ali je Jugoslavija dežela, ki lahko izgradi so- cializem s svojimi lastnimi silami, celo če bi je ne podpirale druge dežele. Mi puščamo to vprašanje brez odgovora in sicer zato, ker sodelovanje z drugimi deželami že imamo. Bilo bi čudno, če bi druge dežele socialističnega gospo- darskega sektorja silile Jugoslavijo, naj dokaže, ali more sama izgraditi •ociali- zem ali ne. Ce bi bil kdo rekel: Pri Jugoslova- nih je tempo graditve prenagel, Jugo- slovani naj bi se splošnemu socialistič- nemu cilju na ljubo odrekli ali onemu ; — o tem bi se seveda dalo diskutirati, i Ne ravnajo pa tako, mar'^-eč si izmislijo : neko stvar, očividno nasprotno leniniz- i mu, kakor da je to pojmovanje Jugoslo- j vanov, potem pa polemizirajo proti 1 hjim. S. O neodvisnosti glede na ZSSR [ >Szabad nep« trdi, da hočejo biti Ju- goslovani neodvisni tudi od ZSSR, med- ' tem ko ZSSR po svojem socialističnem j bistvu neodvisnosti drugih narodov ne i more ogrožati, marveč jo samo podpira, j Tu je »Szabad nep« bruhnil ogenj in 1 žveplo na Jugoslovane, da so tudi s tem I prekoračili vsako mero svojega anti- I sovjetizma. Seveda, če bi se Jugoslavija ' opirala na imperialiste, da bi »zašči- I tila« svojo neodvisnost od ZSSR, bi bilo ' to antisovjetsko. Antisovjetsko bi bilo tudi če bi Jugoslovani, kakor jim pod- tikajo, zagovarjali pojmovanje ali rav- nali v praksi tako, kakor da so ZSSR in imperialistične države enake. To bi neposredno peljalo v imperializem. Prav tako kakor je absurdna trditev o samo- stojni izgradnji socializma poleg obstan- ka ZSSR in vrste demokratičnih dežel ali o možnosti življenja »med« impe- rlalisti in ZSSR, je absurdna tudi ta trditev. Naši kritki so pozabili na dia- lektike. Samostojen razvoj v socializem pomeni v pogojih obstanka ZSSR in de- žel ljudske demokracije naravno in ne- ogibno ter vse tesneje sodelovanje s temi deželami. Naši kritiki ukinejo v svoji glavi eno stran procesa, potem pa nas razglase za protisovjetske in po- dobno, podtikajoč nam, da trdimo, da je ZSSR isto kakor imperialistične' dr- žave. Gre torej zopet za oblike sodelo- vanja, ne pa za to, ali smo ali nismo za sodelovanje, ali smo ali nismo za izo- lacijo. Ce bi kdo rekel, da je treba še bolj razvijati politične, državne, kulturne in druge oblike sodelovanja z ZSSR, bi se dalo o tem diskutirati. Ne ravnajo pa tako, marveč si izmislijo nekaj leniniz- mu nasprotnega, potem pa proti temu polemizirajo. Ti dve vprašanje (2. in 3.) smo spro- žili zaradi naših kritikov, ker so ju sprožili oni. 4. še enkrat o Sovjetski armadi in nje- ni vlogi v minuli vojni, kakor tudi o svetovno-zgodovinski vlogi Sovjetske zveze Tovariš Cervenkov si tudi tokrat ni mogel kaj, da bi nam kljub jasnemu stališču »Borbe« ne podtaknil, da pod- cenjujemo vlogo Sovjetske armade. To- variš Cervenkov pravi: »Samo pretira- no ambiciozni ljudje, ki so zaradi oho- losti izgubili sposobnost trezno gledati na stvari ali pa ki so prišli pod tuj vpliv in prelomili z demokratičnim ta- borom, lahko zanikajo neovrgljivo dej- stvo, da je zmagovita Sovjetska armada osvobodila Jugoslavijo kakor tudi osta- le dežele ljudske demokracije, da so komunistične partije v zvezi z drugimi demokratičnimi silami in na čelu njih lahko prišle na oblast samo po zaslugi zmag Sovjetske armade«. In nadalje: »Po njihovi trditvi (t. j. jugoslovanskih voditeljev — naša pripomba) je Sov- jetska armada vkorakala v že osvobo- jeno Jugoslavijo«. Tovariš Cervenkov, ki — po našem mnenju po pravici — pretendira na po- štenost v diskusiji, mora umakniti trdi- tev, po kateri naj bi bil kdo izmed Ju- goslovanov rekel, da je Sovjetska arma- da vkorakala v že osvobojeno Jugosla- vijo. Z naše strani se je trdilo, da so bila v Jugoslaviji osvobojena ozemlja, ko je prišla Sovjetska armada, da je že obstajala naša vojska in nič drugega! Kadar govore o pomoči Sovjetske ar- made v borbi za osvoboditev Jugosla- vije, zamolče naši kritiki prav s tem v zvezi vlogo Narodno-osvobodilne voj- ske. Zakaj delajo to — nočejo povedati. Mi trdimo: 1. Sovjetska armada je dala velikansko pomoč narodom Jugo- slavije v njihovi borbi za osvoboditev, pomoč Sovjetske armade je omogočila naglo preobrazbo že obstoječe Narodno- osvobodilne vojske v moderno armado, pomoč Sovjetske armade je pomagala Jugoslovanom, da so začeli že obstoječe državno življenje (spomnite se, da je to bilo leto dni po sklepih v Jajcu 1943, spomnite se, da so tokrat obstajali na- cionalni komite in ljudske skupščine, antifašistični sveti vseh republik!) raz- vijati sistematično, iz enega stalnega centra, iz stalnega osvobojenega ozem- lja; 2. brez vloge Sovjetske armade v vojni bi se ne bil osvobodil noben na- rod v Evropi, tudi Jugoslovani ne; 3. brez Sovjetske zveze in njene armade ne bi bila nobena dežela ljudske demo- kracije neodvisna niti svobodna. Torej, sporno je: ali je Sovjetska armada osvo- bodila Jugoslavijo — kakor trdijo kri- tiki, ki s tem brezobzirno brišejo naj- slavnejše strani zgodovine narodov Ju- goslavije, ali pa je, kakor trdimo mi — Sovjetska armada pripomogla k osvo- boditvi in državnemu razvoju Jugosla- vije. Kaj je točno, lahko ugotovimo tu- di z zgodovinskimi dokumenti. 5. O »krizi v Jugoslaviji« ter dejanskih in neresničnih napakah KPJ, kakor tudi o »internacionalizmu« tovarišev Rakos- zyja in Bareša Našemu CK očitajo, da noče priznati prav nobene napake. Tudi ta trditev je neresnična. CK KPJ ne priznava ne- resničnih napak namreč tistih, ki jih ni storil. To ne pomeni, da on in KPJ ni- mata napak in slabih strani. Seveda jih imata. Lenin je govoril, da mora sle- herni človek, ki dela, delati tudi napake. Toda tistih in takih napak, kakršne so naštete v resolucji — CK KPJ nima in jih niti ne more imeti. Na nekem na- šem partijskem sestanku, kjer se je ob- ravnavala resolucija Informbiroja in j odgovor našega CK je neki partijec I dobro označil vso absurdnost resolucije, \ rekoč: »Od nas zahtevajo, naj priznamo, da smo špijoni: če pa tega nočemo storiti nismo marksisti-leninisti.« Ce bi kdo prišel in rekel, da se mora v KPJ hitreje razvijati volivnost, da se mora več pisati o partijskem živ- ljenju, da se mora partijsko življenje bolj prikazovati javnosti, da se mora tudi v sedanjih pogojih bolj poudarjati Partija v primeri s Fronto itd. — bi se dalo o tem diskutirati. Toda naši kritiki tega ne trdijo, marveč: CKKPJ ustvar- ja sektaško-birokratsko kulaško partijo- vtopljeno v Fronti, izvajajoč pri tem administrativno-avanturistično naciona- lizacijo in razširjajoč buharinsko teorijo 0 mirnem vraščanju kapitalističnih ele- mentov v socializem. To so seveda be- darije in neresnice. Na tej osnovi ka- kor tudi na osnovi diu,gih podobnih tr- ditev se lahko prepiramo, ne pa disku- tiramo. S tem se niti najmanj ne zmanjša vloga sovjetske armade pri osvoboditvi Jugoslavije niti hvaležnost narodov Jugosliavije Sovjetski armadi. To je zatožna klop zaradi špijonaže. izdajalstva, izrojevanja in podobno, ne pa baza za diskusijo in kritiko med ko- munisti. Dislcusija na tej osnovi postaja nesmiselna. Zaradi tega nismo mogli iti na Informbiro, ne pa zaradi nacionaliz- ma CK KPJ. Dokler CK KPJ ni rekel, da na tej osnovi ne bo diskutirat na. Informbiroju, se je govorilo o vsem, ra- zen o nacionalizmu. Nacionalizem je še- potem postal glavni motiv. Do kakšnih absurdnosti se povzpno kritiki našega »nacionalizma«, naj nam pokažeta tale dva citata: »Druga svetovna vojna je pi-inesla razdor med narode in zasejala nezau- panje Borba, ki se je bila za nacional- ne interese pod nacionalno zastavo, je oslabila mednarodne stike delavskega razreda ter privedla do nacionalistične- ga razpoloženja in šovinističnega egoiz- ma« (tovariš Bareš v »Tvorbi«). Ta sodba se nanaša najbolj na borbo narodov Jugoslavije in sicer zato, ker so se oni najbolj (razen ZSSR") tudi bo- rili. Avtor hoče vedeti, da se v Jugo- slaviji ni bila samo nacionalna borba in samo pod nacionalno zastavo. Njego- vo stališče praktično pomeni: zaradi in- ternacionalizma se ni bilo treba boriti, ni bilo treba pomagati ZSSR! Do takih bedarij bi lahko prišli na temelju »Tvor- binega« ideologa. To je jezik in filozo- fija likvidatorjev in dezerter j ev, ne pa kom.unistov-revolucionar j ev. V sramotenju narodov Jugoslavije se je povzpel do še gorostasnejših bedarij tovariš Rakoszy na partijskem mitingu v Budimpešti: »To (stališče voditeljev KPJ — naša pripomba) torej ni patrio- tizem, socialistični patriotizem, ki zna koordinirati nacionalne in internacio- nalne interese strani ljudske demokra- cije, marveč buržoazni nacionalizem, ki je že leta 1941 pahnil Jugoslavijo v ka- tastrofo in jo bo pahnil zopet, če bodo voditelji KPJ nadaljevali pot, po kateri hodijo zdaj.« Po Rakoszyjevera je torej bilo strmo- glavi j enje vlade Cvetkovič-Maček in odklonitev pristopa k trojnemu paktu, kar je storilo naše ljudstvo pod vod- stvom KPJ čemur je resda sledil napad Hitlerja in njegovih satelitov na Jugo- slavijo — nacionalizem in propad Jugo- slavije. Takrat je Jugoslavija (to se pravi njeni narodi) vstala, ne pa pro- 1 padla. Torej — odklonitev pristopa k trojnemu paktu je bila — nacionalizem, vstop Madžarske na pr. v trojni pakt pa — pravimo pojmovanje in kombi- niranje internacionalnih in nacionalnih dolžnosti, ki je rešilo Madžarsko. To je pa res lep nacionalizem in internacio- nalizem! To je sramoten je ideje inter- ■ nacionalizma, opravičevanje izdajstva nacionalne neodvisnosti in lakajstva I nacionalne buržoazije v odnosu do hit- I lerjevih imperialistov! I Naši kritiki radi govore o »krizi« v ! Jugoslaviji, o težkih dnevih, ki jih pre- življa Jugoslavija«. Dejansko s tem ne ; polemizirajo z nami, marveč sami s se- j boj, s svojimi lastnimi slabostmi. V Ju- \ goslaviji ni nobene krize. Enotnost I Kompartije, enotnost delavskega raz- I reda, enotnost ljudstva — še nikoli ni i bila večja. I S čim pojasnjujejo naši kritiki dej- stvo, da so vsi Jugoslovani, kjerkoli ži- ve neomajno prepričani o pravičnosti svoje stvari, o pravičnosti svojega CK? Menda s tem, da jih je CK prevaril? Ali pa s tem, da sta ves delavski raz- red in vse ljudstvo postala trockistična? To si lahko pojasnimo tako, da se je KPJ skozi dolga leta vzgajala ob delih Marxa-Engelsa-Lenina-Stalina, da je šla skozi dolgo in težko šolo oborožene borbe, da se ne boji kljubovati težavam, da zna ustvarjalno uporabljati nauk na- ših genialnih učiteljev. Vsaka druga stranka — izvzemivši seveda VKP (b), — bi razpadla v taki borbi, kakršna je vsiljena naši Partiji, KPJ pa se v tej borbi krepi. Mar je to naključje? Mar je to zaradi spretnosti CKKPJ v va- ran ju« Partije in ljudstva? Smešne so take zares nemarksistične trditve. Naši kritiki bi se morali bolj zainteresirati za zgodovino KPJ in ne bi smeli imeti naše borbe proti okupatorju za sluča- jen pojav, marveč za zakonit, neogiben pojav revolucionarnega razbijanja im- , perializma na eni njegovi določeni točki Ta zakonitost ne zanika, marveč potr- ! juje nauk o revoluciji, ki sta ga razvila Lenin in Stalin. O vseh teh dejstvih bi morali naši kritiki nekoliko več raz- mišljati. Od tega bi lahko imel razvoj delavskega gibanja na splošno in med- sebojno sodelovanje med posamez?iimi delavskmii gibanji samo korist. Toliko za enkrat in na tem mestu IT- (Borba) Leto I. — Štev. 19. CELJSKI TEDNIK Stran a. Zaupamo v Partijo V torek, dne 6. t, m., zvečer se je vr- šilo v Žalcu v domu Ljudske prosvete zborovanje delovnega ljudstva, da raz- motri neopravičene klevete proiti naši Partiji, Titu in naši državi. Prisostvoval je tudi delegat Centralnega komiteja KP Slovenije tov. Krivic. 22>orovanje, ki se ga je udeležilo okoli 600 ljudi je otvoril org. sekretar OK KPS Celje-okolica tov. Teržan. V uvodnih be- sedah je poudaril pomen tega zborova- nja, nakar je podal besedo tov. Krivicu, Nenehoma prekinjan ob burnega aplavza množic, njenega vzklikanja Titu, Partiji, Sofvjetski zvezi itd., je tov. Krivic orisal vlogo, ki jo je Komunistična partija Ju- goslavije igrala v raznih razdobjih živ- ljenja naših narodov. Z argumenti, ki jih ljudstvo samo dobro pozna in ceni, je prepričljivo ovrgel vse krivične očitke na- šemu ljudstvu in Partiji ter pokazal vso tendencioznost teh grdih in skrajno ža- ljivih izmišljotin. ' Na kraju, je vseskozi spremljan od gromkega pritrjevanja na- vzočih izrekel misli vsega ljudstva: Nihče nas ne bo odvrnil od jasno začrtane poti v socializem in z dejanji bomo dokazali njeno pravilnost. Nihče nam ne more za- ftreti iskrene ljubezni do Sovjetske zve- ze, do tov, iStalina, VKP (b) in Partij ostalih držav Ljudske demokracije. Naši uspehi bodo še naprej tolkli po anglo- amerikanskem imperializmu in krepili demokratično fronto v svetu. Tako je.., in zato ne damo Tita; — razpoloženje navzočih se je stopnjevalo, V tem so bile prispele resolucije vseh množičnih organizacij iz področja KLO Žalec, ki so bile enoglasno sprejete in odobrene z burnim aplavzom. Resolucije izražajo neomajno zaupanje v naše vod- stvo, v CKKPJ s itov. Titom na čelu, izražajo trdno vero v pravilnost naše poiti, v Sovjetsko zvezo, tov, Stalina itd. V teh resolucijah se prebivalstvo obvezu-, je, da se bo še upornejše borilo za iz- vedbo Sletnega plana, da bo zvišalo vpis ljudskega posojila itd. Tako so se med drugim zaobljubili tudi delavci itekstilne tovarne Juteks, da bodo v dokaz svojega prepričanja in zaupanja v KPJ vpisali še 10% več od že vpisanega posojila itd. Po končanem zborovanju so se navzo- či zbrali v povorko in z godbo na čelu odkorakali po trgu, kljub pozni uri in dežju. Gromki vzkliki prvoborcem za so- cializem, naša partizanska pesem, so se skozi dežnike razlili v eter in ponesli vsemu naprednemu človeštvu našo srčno misel. —® CENTRALNEMU KOMITEJU KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE Člani Okrajnega odbora Osvobodilne fronte Celje-okolica, zbrani na \ zasedanju dne 7. julija 1948 ogorčeno zavračamo neosnovane in neutemeljene i obdolžitve izražene v resoluciji Informbiroja na račun CK KPJ. j Kot aktivisti potrjujemo, da je Osvobodilna fronta pod vodstvom KPJ i hodila in hodi po poti. ki jo nakazuje Komunistična Partija, da je ostala tudi I v pogojih gospodarske obnove in izgradnje prav tako borbena in revolucio- narna množična organizacija, kakor je bila med okupacijo vse od leta 1941, ko \ je bila ustanovljena na pobudo Komunistične partije. ; Izražamo svoje polno zaupanje v pravilno vodstvo CK KPJ in maršala ! Tita, ter izkoriščamo to priliko, da damo ponovno izraza globokemu spošto- ! vanju, ki ga gojimo do Sovjetske zveze in njenega voditelja Stalina, da damo j duška hvaležnosti Rdeči armadi, ki je pomagala dokončno osvoboditi našo! domovino od okupatorja, da izrečemo čustva zvestobe do ostalih bratskih demokratičnih držav. Z vztrajnim podesetorjenim delom in še hitrejšim tempom pri izvrševa-i nju petletnega plana bomo dokazali, da stopamo pod vodstvom KPJ čvrsto in: neomahljivo po poti v socializem in to bo naš odgovor na vse neutemeljene- izrečene obdolžitve na račun CK KPJ in našega vodstva. 'i Smrt fašizmu — svobodo narodul Člani okrajnega odbora OF Celje-okolica Vaška mogotca Bombač in Gučeh sta po- kazala svofe pravo lice Kako izkoristijo nekateri nam ne- , prijateljski elementi vsako priložnost, da bi napravili zmedo med ljudstvom nam dobro kaže primer, ki se je zgo- dil pretekli teden v Planini pri Sevnici. Resolucija Informbiroja in razni ra- dijski komentarji so kot izgleda, posest- niku Bombač Antonu, vzbudile strupeno željo kako obrniti stvar na svoj mlin in vnesti med ljudstvo poplah ter oma- jati trdno vero v pravilnost na- še poti in delo voditeljev. Razširjal je vesti, češ da je radio Ljubljana poročal, da je maršal Tito zbežal v London, ker je izdajalec, da je treba sneti vse nje- gove slike itd. Take govorice je razširjal med ljud- stvo. Toda kdo mu je verjel? Ljudstvo ne. Naše delovno ljudstvo se je ob teh dogodkih še bolj strnilo. Pod vodstvom komunistične partije pod vodstvom mar- šala Tita in jim z pospešenim delom dokazuje svojo zvestobo in neupraviče- nost vseh obtožb. Verjel mu je le izro- dek, znani špekulant, posestnik, gostil- ničar in trgovec Guček Martin. Človek, ki je že neštetokrat dokazal kako sov- raži ljudsko oblast, ker mu ne pusti več izmozgavati delovne ljudi v Planini in okolici. Spravil se je nad sliko maršala Tita, jo strgal iz stene in robantil: >Sedaj je že dosti s tem hudičem, ki mi hoče od- vzeti njivo, sedaj mi pa ne bo treba dati zemlje za zadružni dom.« Ljudsko sodišče jima je izreklo kazni. Bombač Antonu eno leto odvzema pro- stosti s prisilnim delom ter je ostal kar v zaporu. Guček Martinu pa 25.000 din denarne kazni ter mu odvzelo pravico izvrševanja gostilniške in trgovske obrti. Kazen bosta prestala, toda kdo od po- štenih ljudi jima bo še hotel pogledati v izdajalske oči. S svojim dejanjem sta dokazala vso podlost in nesramnost, ki jo premoreta. S tem sta pljuvala na vse borce in talce, ki so umirali tekom šti- riletne borbe z vzklikom »Tito« na us- tih. Pljuvala sta v obraz vsem, ki se še danes bore po tovarnah, gradiliščih in njivah za izpolnitev Titove petletke. Ali nista zaslužila večje kazni? Delavci pomagajo obdelovati industrijsko ekonomijo Kdorkoli pozna Savinjsko dolino, po- zna gotovo tudi St Pavel pri Prebol- du, če že ne drugače, pa po veliki in lepi tovarni, kjer se dan za dnem iz- deluje blago v veliki množini. Vsi, ki so tam zaposleni — razen morda par izjem — delajo z veselo zavestjo, da bo njihov trud poplačan s stoterimi obrestmi, da delajo za izboljšanje last- nega življenja. Zato pa, če stopiš ka- morkoli v obrat, te pozdravijo hrume- či stroji, hiteče roke in nasmejani obrazi, da ti je samemu pri srcu lepo. Ima pa tovarna tudi svojo ekono- mijo. Vse širno polje in travniki, ki obkrožajo grad Prebold, je last delav- stva. 2al se pa večina njih tega še nič kaj prav ne zaveda in je bila do pied kratkim zelo slaba udeležba pri obde- lovanju njiv. V poslednjem času pa se je tudi to precej izboljšalo. Najprej so zaceli iz tiskarne. Moški so kosili, žeii'-'l:u okopavale. Pot-m so prišli iz navadne tkalnice v velikem številu, na čelu s svojim mojstrom Vinkom. Na- povedali so avtomatski tkalnici — ki je bila v resnici najbolj zaspana — tek- movanje. No, končno so se vzdignili tu- di tam in groze, da bodo dali vse druge v koš. Njim so se priključili tudi iz obeh navijalnic in sedaj je na njivi dan za dnem dolga vrsta pridnih žena in deklet. Tudi iz pisarne ne zaosta- jajo, celo fantje so prišli. Zani grozi, da bo s svojo motiko vse premahal. Toliko za enkrat, da ne bi kdo mislil, da v St Pavlu vse spi. Obljuba graditeljev zadružnih domov na čast V. kongresa KPJ je stvar časti sle- hernega člana naše skupnosti Delovno ljudstvo Jugoslavije je nav- dušeno sprejelo predlog Ljudske fronte za izgraditev zadružnih domov. Uspehi pri gradnji postajajo z vsakim dnem bolj vidni, posebno pa sedaj, ko se po naših vaseh graditelji uporno borijo za uresničenje danih obveznosti Titu in Partiji. Vaščani Sešč so pri nas prvi dokazali, kako se je treba boriti za izpolnjen je obveznosti, kako se prema- gujejo težave in kako se kuje trdno bratstvo med delavci in kmeti. V okraju Celje-okolica gradimo pre- cejšnje število zadružnih domov. Od teh bo osem takih vaških gospodarskih in kulturnih središč do V. Kongresa KPJ že pod streho. To je obveznost Partiji in Titu, uspeh in izvedba te obveznosti pa bo dokaz velikega za- upanja naši Partiji, voditeljici naših narodov. j Po zgledu Sešč hočejo biti sedaj vsi ; na prvem mestu. Vendar drži pravilo. I da je vsepovsod med dobrimi tudi nek- j do najboljših. To najboljše gradilišče 1 pa je pri nas nedvomno v Libojah, ; katerim pa so trdno za petami tudi i Klane pri Dobrni, Kaplja vas, Latko- i va vas, Vrbje, Skofja vas, Marof, Pla- ! ninska vas in Breg pri Polzeli. So pa j tudi še druga gradilišča kjer se gra- ditelji trudijo, da bi dosegli čim večje uspehe. V Klancn pri Dobrni so nedvomno dosegli že veliko uspehov, če pomislimo, da so šele pred tedni postavili grad- beno upravo, določili prostor, začeli zbirati material itd. Ljudje so komaj čakali, da je bil prostor zakoličen in so še tisto minuto začeli kopati temelje. Pravtako so pripravili potrebno ka- menje, les in tudi opeke imajo toliko, da lahko začno zidali medtem ko bo- do zbirali še nadalje količino potrebne opeke. Strešno opeko tudi že imajo, a kar je najbolj važno, graditelji imajo najnujnejši kapital, ki je potreben pri vsakem ustvarjanju, imajo trdno voljo in veliko zavest. Posebno pa jih vzpod- buja njihova obljuba da bodo dom po- stavili do V. Kongresa KPJ. Tudi Škofja vas spada med gradili- šča, ki zelo dobro napredujejo. Kmetje v Skof j i vasi so si delo lepo organizi- rali. Vsak kmet ve, koliko prostovoljnih ur mora narediti, da bo njihov zadružni dom do 21. julija, na dan V. Kongresa KPJ završen, kot so se obvezali. De- lovni polet je zajel vse vaščane in so dosedaj z lastnimi silami ob podpori Okrajne uprave zbrali 1000 m^ kamenja, 15.000 kg apna, en vagon strešne opeke. Zidno opeko pa delajo sami in so do- sedaj spravili na gradilišče 35.000 zi- dakov. Poleg tega imajo 50 m' lesa. Ves ta pripravljeni material in delovni po- let tamkajšnjih graditeljev jamčita, da bodo kmetje iz Škofije vasi praznovali prvi dan V. Kongresa v novem zadruž- nem domu. V Petrovčah, kjer se delo v začetku ni razvijalo kot bi se moralo, so se na pobudo OF organizirale delovne briga- de, katere imajo že sedaj velike uspe- he, saj so v enem tednu naredile 3000 zidakov. Na Bregu pri Polzeli so kmetje pri- jeli za delo in se obvezali, da bodo dom zgraditi do 21. julija. Res je, da do te- ga datuma ni več daleč, vendar bodo tej nalogi Se lahko kos, če bodo kot dosedaj složno poprijeli, saj imajo že zabetonirane temelje, pripravljenih 40.000 zidakov, 9.000 strešnikov, 64 m» lesa in 15.000 kg apna. Tudi kamenje in pesek imajo že zasiguran. Kakor smo že omenili hočejo gradi- telji zadružnega doma v Libojah biti na prvem mestu v okraju. Tudi Liboj- čani so sklenili, da bodo zadružni dom zgradili na čast V. Kongresu KPJ. Te- melji so zazidani in tudi ostali ma- terial imajo pripravljen. Treba Je sa- mo začeti z zidanjem. Mi vsi verjame- mo, da bodo delavci in kmetje v Li- bojah častno izvršili svojo nalogo ia izpolnili obveznost zadano Partiji In tovarišu Titu. Tudi v Vrb ju in še marsikje se dela s podvojenimi silami, kjer kmetje z vso resnostjo sodelujejo pri gradnji zadružnih domov. Tam se kmetje za- vedajo pomena zadružnega doma za vaško skupnost, kajti le zadružništvo in skupnost bo kos velikim nalogam, ki se postavljajo pred delavce in kmeta v izgradnji socializma. Ce smo omenili ta najboljša gradili- šča zadružnih domov, pa nikakor ne smemo zamolčati. da so nekatera gra- dilišča, kjer stojijo dela na mrtvi točki. Izgovarjajo se, da nimajo delovne sila Tako se zgovarjajo na primer v Dob j u pri Planini in še drugod. To pa ne drži, saj so mladinci in mladinke z Dob j a z veliko voljo šli na gradilišče zadruž- nega doma v Marofu, Todokazuje, da je vsepovsod potrebno najprej sodelova- nja gradbene uprave, razumevanje KL odborov in sodelovanje vseh množičnih organizacij. Edino na ta način bomo kos vsem nalogam, edino na ta način postanejo prepreke premotlive. Po- trebno je, da se slabša gradilišča vzgle- dujejo, po dobrih. Posebno pa sedaj, ko gradilišča tekmujejo na čast V. Kon- gresu. Ni treba misliti, če se katero izmed gradilišč ni obvezalo, da bo dom do Kongresa gotov, da potem ni treba tekmovati. Naša dolžnost je, da po- dvojimo naše sile v borbi za izboljšanje naših življenjskih pogojev. Z zavestjo, da delamo za sebe in na čast V. Kon- gresu, bomo dosegli do tedaj velike us- pehe. CilenskovaBetka bo do kongresa KPJ opravila 300 prostovoljnih ur — v znak zaupanja Tita in Pariiii pa še 200 ur Cilenškovo Bet- ko pozna skoraj vsakdo, ki je le nekajkrat prišel na ruševine o- pr avl jat svojo frontovsko dolž- nost. Saj menda ni dneva, da nebi bila tam. Zjutraj vstane toliko prej, da dela vsaj dve uri na ruševinah preden gre ' v službo. Zvečer pa ' ko se vrača iz pisarne se več- krat niti domov ne oglasi, temveč gre naravnost na ruševine. Betka je ena izmed tistih žena, ki danes z največjo vnemo dvigajo našo državo iz ruševin. Betka se ni ustrašila nadčloveških na- porov partizanskega življenja, saj je z vso družino bila od enain.štiridesetega leta v partizanih in se tudi danes ne ustraši 16 urnega dela na dan. 2e nje- na prva obveznost je bila visoka. Ob- vezala se je, da bo do Kongresa KPJ dala 300 prostovoljnih ur na ruševinah. Ima že 256 ur in bo do Kongresa pre- koračila svojo obveznost. Obveznost je treba prekoračiti. — pravi Betka, ki se dosledno drži socia- lističnega načina dela. Prav kakor na ruševinah je odlična uslužbenka pri Ljudskem magazinu, kjer tudi preko- urno dela. Ona prav tako noče pri- znati, da ji tako vneto sodelovanje pri obnovi škoduje v gospodinjstvu. Doma v hiši je vkljub temu vse v najlepšem redu. Kdaj uspe Betka to vse narediti? Ponoči seveda. Betka je sedaj, ko je bila naši Partiji in CK-ju storjena tako groba krivica, premišljevala kako bi tudi ona doka- zala, da so vse klevete izmišljene in kako neomajno zaupa v Partijo in Tita, pa se je v ta namen obvezala še za 200 prostovoljnih ur. Tako bo Betka v letošnjem letu opravila prav gotovo preko 500 prostovoljnih ur. Ta drobna požrtvovalna Betka borka in vzor pri delu za skupnost je lahko ne samo ponos svojih sotovarišev, tem- več lahko služi za vzor vsem Celjanom in je ponos celjskih prosto vol j cev-bri- gadirjev. Prvi so dosegli in prekoračili svojo obveznost za prostovolino deto »To je nekoliko visoka obljuba« so modrovali nekateri uslužbenci Zadruge v Celju, ko je upravni odbor sindikal- ne podružnice predlagal za prostovolj- no delo 3.000 ur. Na prvi pogled je bila sicer to precej visoka številka in v začetku so mnogi dvomili, da bo sploh mogoče to obvezo realizirati. Trda je bila borba v začetku, mnogo je bilo treba govorjenja in besedičenja. Ko so nekateri člani upravnega odbora dali zgled in pobudo, se je pa med člani začelo pravo tekmovanje. Začelo se je kosanje med posamezniki, kdo bo naredil več ur, kdo bo prej dosegel obljubo t. j. 50 ur. V pisarni so namestili razpredelnice, iz katere je bilo vsak čas razvidno ko- liko ur je kdo prostovoljno delal. Vsak- do, ki ga je pot zanesla v pisarno je najprej obstal pred tem grafikonom in na tihem sklenil, ko je videl kako ne- kateri prednjačijo, da bo tudi on na- povedal borbo ruševinam. Komandant brigade je delo v sodelovanju odbora lepo in pravilno organiziral, tako, da bi bili vsaki izgovori, da se nekdo de- la ne more udeležiti neutemeljeni, kajti delalo se je zgodaj zjutraj in tudi zve- čer po večkrat na teden. Kmalu se je izkazalo, da je ta način dober, zato so se tudi takoj kazali uspehi. Številke so naraščale in z njimi je vedno močneje postajalo tekmovanje in rastla udelež- ba na prostovoljnem delu. Prava slo- vesnost je bila ko je prvi dosegel svojo obvezo in je na razpredelnici imel v rdečem kvadratu zapisano »50 ur.« Takp so se ti kvadrati množilL razpredelnica je kar nehote dobivala rdečo barvo. Jasno pa je. da nekateri, lahko jih imenujemo »kratkovidne« teh rdečih kvadratov niso videli in zato tudi delali niso, misleč, saj bodo drugI namesto mene delali. Teh je bilo jasno prav malo in ti niso med nameščenci uživali ugleda. Vsakdo jih je opomin- jal in se kar jezil, ker so takšni kvarili celoten izgled razpredelnice in povzro- čali, da se je dosega obveze zavlače- vala. Medtem se je sindikalna podružnica zavezala še za 100 ur, tako, da je ce- lotna obveza znašala 3.100 ur. Bolj kot so se približevali temu šte- vilu, večja nestrpnost je vladala med posamezniki. Vsakdo se je pa dne 16.6. 1948 veselo nasmejal, ko je ko- mandant brigade ugotovil, da so člani podružnice delali 3.108 ur in s tem do- segli in presegli obvezo točno v dveh mesecih, stočasno je pa članstvo skle- nilo, da se s tem rezultatom ne zado; volji, ampak se bo delalo dalje, pred- vsem pa delalo na tem, da bodo vsi zamudniki dosegli obvezo 50 ur. Delo je šlo naprej, počivati niso ho- teli, vsemu Celju hočejo pokazati kaj vse zmore dobra volja in pa pravilna organizacija. Danes beležijo že preko 3.300 ur in bodo brez dvoma svojo ob- vezo presegli najmanj za 50 odstotkov. Pa poglejte jih danes, če se kdo po- govarja o prostovoljnem delu kako so ponosni, kar smeh jim nekako leze na obraz. Vprašajte kogar hočete, vsakdo bo nad uspehi zelo zadovoljen, vsakdo bo dejal, delal bom še naprej, saj vi- dim da je potrebno. Kaj pravite, kdo je dal več ? stari Vodovnik Martin je znan men- da vsem v Vojniku. 2e 65 let mu je zlezlo na osivelo glavo. Ce ga srečate na cesti, boste videli, kako previdno prestopa, napol je že slep. V prvi sve- tovni vojni jo je skupil in od takrat je kot invalid živel v Vojniku. S svojo staro ženo je otepel marsikatero hudo uro stiske in nadlog, ki so včasih tla- čile tudi močnejše podložene ljudi. Vse- skozi se je prebijal kot najemnik iz dneva v dan. Hodil je po kmetijah z ženo in za boro plačilo opravljal polj- ska dela. Očitati mu ni imel nihče nič hudega saj ni nikoli nikomur kaj hu- dega storil. Pač pa bi moralo marsi- koga vščipniti za vest, če bi se hotel zavedati tega, da je staremu sključene- mu Martinu napravil že marsikatero krivico. Po osvoboditvi pa je Martin dobil od agrarne reforme vrtič in ne- kaj sadnih dreves, ki jih Martin z vso vnemo in ljubeznijo goji. Nekega večera, ko se je vrnil z dela na kmetih, je Martin sedel s svojo ženo v stanovanju. — Hladno je letos. Kajne? — — Hladno, hladno, — mu je potrdila. — Letos bo treba kupiti drva za zimo, kaj? — — Oh treba treba. — Martin je stopil po hiši sem ter tja. Odnekod je privlekel star robec, kjer je bil zavezan denar. Kovači, dinarji, ■ petdesetaki in stotaki, vsega skupaj 500 dinarjev. — Ali bo dosti? — si je na tihem mislil. Skrbno je zavezal robec in ga spravil na staro mesto. Potem je počasi pridrsal nazaj k mizi in vprašal: — Je prišel Invalidski vestnik? — Je. — — Je kaj novega? — — Piše da bi bilo lepo, če bi tudi invalidi vpisali svoje prihranke za po- sojilo. — Ni dal miru dokler mu ni žena pre- brala vsega, kar je pisalo o tem. Martin je premišljeval še pozno v noč, ko je počival po truda polnem delu. * Martin je sedel v gostilni in srkal počasi iz svojega kozarca. Prava reč saj dva deci jabolčnika že ni cela krava. Za sosedno mizo so sedeli neki moški in se razgovarjali. Martin sicer ni poslušal. Bog ne daj da bi bil Mar- tin radoveden kaj ljudje govorijo, sli- šal pa je le da so večkrat rekli _ Ljudsko posojilo. — Pomignil je sosedu. — Ti, kdo pa so tistile tamle? — — Zakaj sprašuješ? — — Ih no, vedel bi rad. — — Z okraja so menda... —Ahaa, — je zapotegnil Martin. Str- mel je v svoj kozarec in se nemirno premikal na stolu. Oni tam za mizo pa so še kar naprej govorili o Ljud- skem posojilu. —Mikuž bo dal 1000 din. — je re- kel eden. — Komaj? — je začudeno dejal drugi. — Da tisoč bo dal in še to komaj. — — Ta bi pa res lahko dal več. — je pripomnil drugi. Martin je nehote pokimal in potrdil izjavo onega. Martin je postal nemi- ren in zdelo se je, da je sedel na žer- javici. Nenehno si je sukal osivele brke. Pomaknil se je bliže k mizi onih »z okraja«. _ Tovariši! — je rekel — Kaj pra- vite ali se splača dati 500 din? — Seveda se isplača. Zakaj vpra- šate? — — Takole pač. Jaz sem si prihranil 500 din. Tiste bi rad dal za posojilo. — Oni z okraja ga je pogledal. — Oče če zaradi tega ne boste teže živeli,.. — Ah kaj še. Dal bom... — — No premislite. — Ne ^e. Bom dal, je zatrjeval Martin, Domov grede si je Martin mislil. — Čeprav malo. dal bom pa le. — 1. julija. Kot po navadi je bil tudi ta dan dež. Noče biti lepo in noče. Martin si je potisnil klobuk na glavo in odšel z doma. Okoli enajste ure je vstopil pred ko- misijo za vpis ljudskega posojila. Pri- jazno so ga sprejeli. Ko je odvezoval svojo ruto in položil denar na mizo je počasi spravil iz sebe: >Samo 500 din dam. Vem da dam za nas, da bomo vsi skupaj boljše ži- veli, če ne jaz, ker sem že star, pa naši otroci.« S tresočo roko je podnisoval obvez- nico. Tresla se mu je zato, ker je bil razburjen od zadovoljstva da tudi on, Martin, poljski delavec in invalid, daje j posojilo, medtem ko nekateri drugi premožni ne dajo nič. Odkrevsal je iz sobe z izžetim korakom a v srcu je bil Martin mlad kot že dolgo ne; drva si sicer ne bom mogel kupiti. No kaj za to. Jih bova že do jesani nabrala po gozdu. * Po trgu so govorili koliko je kdo dal. Ta 1000 oni 500. Tale ima, pa ni dal nič. Celo Martin je dal 500, so govorili. Neredko pa je bilo vprašanje koliko je dal Brezovnik, — Tisoč je dal. — — Komaj. — — Lahko bi dal več. — — Njemu se nebi poznalo. — — Tako gotovo ne kot Martinu. — — To pa res, — so govorili. Stari Vodovnik Martin invalid, polj- ski delavec s 65 leti na sivi glavi je dal 500 din po dinarjih prihranjenega de- narja. Bogati Brezovnik. močan gruntar in bivši trgovec, katerema so nešteti ti- sočaki polzeli skozi roke, pa 1000 din. Kaj pravite kdo je dal več in bolj od srca? stran 4. CELJSKI TEDNIK Leto 1. — Stev. 19 Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mo horjeva tiskarna. Pionirski dan nam je pokazal lepe uspehe v učenju in delu naših najmlajših Prejšnjo nedeljo so pionirji po vsej 1 Sloveniji praznovali svoj »Pionirski dan«. Ob zaključku šolskega leta so po- kazali kaj so se tekom leta naučili in prikazali svoje delo. V okraju Celje- okolica so proslavili pionirski dan v šestih centrih, kamor so prišli pionirji iz vseh šol v okraju. Razstave, ki so bile v vseh centrih so nam nudile prav lepo sliko njihovega truda, da bi čimprej obvladali snov, ki se jim je predavala v šoli. Prikazale so nam pa tudi kako se večina naših pio- nirjev usmerja že sedaj v razne gospo- darske panoge. Izdelki velikega števila pionirjev kažejo, da so med njimi odlič- ni talenti, ki bodo s časom postali pravi mojstri v strokah za katere se že sedaj navdušujejo. Na pionirski razstavi v St. Juriju nas je navdušil majhen radioaparat na slu- šalke, ki ga je sestavil pionir Breznik. Mala sadna stiskalnica, ki jo je izdelala pionirka Klanjšek Rezika in še nešteto drugih predmetov. Pionirji iz Ponikve so razstavili svojo vas v miniaturi, trak- tor iz lesa, sadno stiskalnico itd. Sami so izdelali šahovnice in figure. Horvatič Milan, ki pravi da bo mizar, je na- pravil prav lepo majhno spalnico. Od- red Ivana Cankarja iz Štor je prav lepo prikazal delo zgodovinsko-zemlje- pisnega krožka razstavil je nekaj vzor- nih stenčasov, nadalje relief tovarne v Storah. Tudi ostali odredi, ki spadajo v sektor Št. Jurij so tu razstavljali. Razstavni prostor, je bil kar napolnjen z izdelki, risbami, slikami ročnimi deli in stenčasi. V povorki, ki je bila dopoldne so no- sili svoje izdelke, na transparentih so imeli prikazane vse svoje uspehe in s svojim nastopom zadivili vse gledalce. Tudi v Vojniku so se dostojno pri- pravili na ta praznik. Ob povorki jim je igrala godba. Otroški sejm, ki je bil v fizkulturnem domu je bil kar precej bogat. Na razstavi, ki pa ni bila tako vzor- na kot v St. Juriju, nam je posebno u- gajalo delo risarskega krožka, posebno pa risbe pionirja Moric Ivana. Pa tudi pionirji iz doma v Dobrni so razstav- ljali lepe izdelke. Ponosni so pa v Voj- niku na svojo drevesnico v kateri imajo 480 drevesc. Poleg tega gojijo sami preko 2000 smrekovih sadik, pod nad- zorstvom strokovnjaka pri OLO. Pionirji iz Socke so se posebno po- stavili v sprevodu. Na transparentih so prikazali svoje uspehe na gospodar- skem polju. »Nabrali smo 1200 kg zdra- vilnih zelišč«, so imeli na enem trans- parentu. Zadaj so nosili majhne smre- čice, na transparentu pa »Pogozdili smo 10.000 m2 goHčav«. Ob zvokih godbe je v Žalcu dolg sprevod pionirjev korakal, ter pokazal prav vsestransko dejavnost. 23 pionir- skih odredov je prikazalo svoje uspe- he. Za odrednimi zastavami so se v sprevod razvrstili, najprej nekaj pio- nirjev v mornarskih oblekah iz Žalca, za njimi iz Št. Jurja. Lesen traktor v naravni velikosti, je žel prav poseben aplavz. Od gledalcev so bili prav po- sebno pozdravljeni modelarji z modeli jadralnih letal, sadjarski krožek, če- belarski, Braslovški hmeljarji itd. Na vozu kjer so imeli pionirji iz Zabukovce prikazano rudarsko okno, v katerem so trije pionirji kopali, so imeli napis: »Pionir j i-bodoči strokovnjaki našega rudarstva«. Fizkulturni nastop v Žalcu, ki je bil popoldne, je prav lepo uspel prav tako ostale točke programa. Pionirji iz Žal- ca in okolice se tudi postavljajo z zelo lepo razstavo. Pri vsej organizaciji in izvedbi pio- nirskega dne je vložilo dosti truda in časa učiteljstvo, ki je dosti pomagalo pionirjem, jim svetovalo in vodilo. Poleg gornjih je prav tako lepo us- pel pionirski dan v Laškem in tudi Kozjem. Dokazal nam je, da naši pio- nirji ob dobri vzgoji, hitro napredu- jejo in da se s svojim učenjem in de- lom vedno aktivneje vključujejo v vrste borcev za izpolnitev petletke. Mladinska brigada učencev v gospodar- stvu odšla na progo Dutovlje—Sežana v Laškem so se zbrali 28. junija mladinci in mladinke — učenci v gos- podarstvu iz vsega okraja Celje-okoli- ca v mladinsko delovno brigado. V brigadi je bilo že takoj ob začetku živahno razpoloženje. Urejali so spiske, postavljali štabe čet, formirali čete itd. Popoldne so se kopali v Zdravilišču, nato so imeli razne fizkulturne vaje, pa tudi inštruktor za predvojaško vzgo- jo je že pričel z vajami. V torek 29. junija je brigada že za- čela delati. 10 mladincev je delalo pri gozdni upravi, 119 mladincev je čistilo progo. Očistili so 450 m dvotime pro- ge in pri tem prekoračili normo za 20 odstotkov. V sredo 30. junija je brigada odšla. Pred odhodom so še imeli skupno kino predstavo. Pri poslavljanju so brigadirji oblju- bili, da se ne vrnejo prej dokler si ne priborijo naslova »Udarna brigada«. Iz zbora pred odhodom so poslali re- solucijo tov. Mici Slandrovi v kateri ji pišejo takole: »Učenci v gospodarstvu iz okraja Celje-okolica smo sestavili svojo delov- no brigado in odhajamo danes na grad- njo proge Dutovlje—Sežana. Nadali smo si Vaše borbeno ime in prosimo, da nam ga dovolite nositi. Odhajamo v dneh, ko se vse delav- stvo širom naše domovine bori in dela, da bi pokazalo čimveč j o pripravljenost pri delu za izgradnjo socializma, da bi pokazalo, da je naša Partija edini pra- vilni vodja delovnega ljudstva. To ho- čemo dokazati tudi mi, in obljubljamo Vam kot prvoborki NOB in V. Kon- gresu KPJ. Ob odhodu obljubljamo, da se ne vrnemo prej dokler ne postane naša brigada udarna. Odhajamo pa na delo tudi s ciljem, da se bo vsak izmed nas politično čimbolj izobrazil, da bomo od učencev v gospodarstvu sedaj, po- stali čimprej dobri in zavestni mojstri svojih poklicev. Obljubljamo, da bomo s svojim de- lom dokazali in se tako dvignili, da bo vsak izmed nas vreden, da postane član SKOJ-a in kasneje član Komuni- stične partije Jugoslavije. Prosimo Vas, da prenesete naše bri- gadne pozdrave V. Kongresu KPJ. Živela borka Mica Slander! Živela KP Jugoslavije! Živel V. Kongres KPJ! Pred odhodom pošiljajo vsi brigadirji tople pozdrave svojim starišem, sorod- nikom in mladinskim aktivom. Med najboljšimi delavci v tovarni sadnih sokov dela že od osvoboditve tov. Hribar Milan. Že od prvega dne nastopa službe je pokazal vsestransko zanimanje za stroko. Kot praktikant se je tov. Hribar trudil, da bi od starejših in izkušenih delavcev v čim krajšem času pridobil potrebno strokovno znanje, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Ni pa se zadovo- ljil samo s praktičnim delom, temveč se je med prvimi prijavil v strokovni tečaj za kvalificirane delavce, med naj- boljšimi delavci tovarne in vodi eno izmeno v oddelku za soke. S svojim požrtvovalnim delom bi si že zdav- naj zaslužil naziv udarnika. Da se to do sedaj ni zgodilo, je le dokaz, da komisija za izum in racionalizacijo v sindikatu ne dela, kakor bi morala. Tovariš Hribar ni samo delavec, ki ga lahko ob vsakem dnevnem času vidiš v to- varni, ker tudi v času, ko ni v službi pomaga tam, kjer pri- manjkuje vodil- nega strokovnega kadra, temveč je tudi dober mla- dinec in član sin- dikata. To potr- juje tudi dejstvo, da je bil na obč- nem zboru izvoljen v upravni odbor podružnice. Kot vodja druge mladinske brigade je tov. Hribar v tovarni sploš- no priljubljen, ne samo med mladino, temveč med vsem delovnim kolekti- vom. Uprava podjetja ga je z ozirom na bližajočo sadno sezono določila za vodjo pulpne postaje v Ptuju, ki bo kot prvi oddelek nove sadne tovarne že to leto obratovala. Na njegovi nadaljni poti mu želimo še mnogo uspehov. Solak Alfred šah Simultanka v Rogaški Slatini šahovski aktiv Kidričeve gimnazije v Rog. Slatini je priredil simultanko, ki jo je igral tov. J. Grašer iz Rog. Slatine. Simultanke se je udeležilo 25 mladincev. Tov. Grašer J. je dobil 21 partij, 3 izgubil proti Kores J., Po- dobnik F. in Strajher A., remiziral pa eno proti Plemenitaš J. Dne 20.6. je gostoval v Rog. Slatini F A Kustosi j a iz Zagreba in igral pri- jateljsko tekmo s sekcijo Edinstva. Zmagali so domačini z rezultatom 10:4. Rezultati go»ke con* ske dirke v SoStanju v Šoštanju so bile dne 4. julija 1948 gorske conske dirke na progi dolžine 11,200 km. Rezultati so sledeči: Prikolice: 1. Zupančič (Celje) BMW 750, čas 14' 45" povpr. brzina 45-55 km/h 2. Testen (Celje) Bianchi 500, čas 16' 37" 2, pov. brina 40-44 km/h Solo: nad 350 1. Sah (Celje) BMW 600, čas 13' 18" 1 popr. brzina 50-52 km/h 2. Biršič (Celje) Ziindapp 600, čas 13'27", brzina 49-96 km'h od 250 do 350: 1. Vovšek (Celje) Viktoria 13'30"2 popr. brz. 49-76 km/h 2. Forte (Trbovlje) DKW 350 13'31" 1 popr. brz. 49-71 km/h 3. Koren (Šoštanj) DKW 350 17'30"2 popr. čas 39-33 kmh od 200 do 250 1. Ivic (Trbovlje) Panter 13'28"2 popr. brz. 49-88 km'h 2. Leskovšek (Celje) Puch 350 13'51'' popr. brz. 48-52 km'h 3. Pusovnik (Šoštanj) Viktoria 200 14'17"4 popr. brz. 47-02 km'h do 200 1. Pepel (Šoštanj) DKW 98 14'14"5 popr. brz. 47-20 km/h 2. Smeh (Celje) NSU 125 14'15" popr. brz. 47-16 km'h Najboljši čas izven konkurence Ma- žeron, Maribor, Ziindapp 600 čas 12'44"2 popr. brz. 52-76 km'h. kino Kino DOM od 9. do 16. julija sovjetski umetniški film Čarobno zrno Potujoči kino Celje-okolica predvaja sovjetski film pomladna pesem predfilm: Lovci na koralje in gobe Rimske Toplice 10. julija ob 20. uri Gomilsko 11. julija ob 16. iiri Vransko 11. julija ob 20. uri Mozirje 12. julija ob 20. uri Gornji grad 13. julija ob 20. uri Ljubno 14. julija ob 20. uri Polzela 16. julija ob 20. uri Zdravil. Novo Celje 17. julija ob 20. uri I Liboje 17. julija ob 17. uri t Kozje_18. julija ob 16. in 20. uri V NAJEM vzamem planino ali harmo- nij proti primernemu mesečnemu pla- čilu. Tome Jernej _Mohorjeva tiskarna DVOSOBNO STANOVANJE s plinom v Mariboru zamenjam za enakega v Celju. Ponudbe pod »Takoj« na upravo Celjskega tednika. Poročila sta se v Celju; Ivan Raček, trgovski poslovodja in Bec Alojzija, uradnica. Obilo sreče!