lM, Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-invest.5i D INVESTd.< 1.0.0. Podjetje za InvutlcUsko dejavnost, trgovino In storitve > Izdelav* projeictne dokumentacije za vse vrste oeuektov ^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objeictov Ptuj, petek, 25. maja 2012 letnik LXV • št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni y Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.sl Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - RADIOPTUJ 89,8»98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Gospodarstvo, obrt, podjetništvo se 22 iüüB* J. vi. maraton Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si dni i 16. JUNIJ v Po naših občinah Podlehnik • 0 stanju v občini brez fige v žepu O Stran 5 Od tod in tam Ormož • Boj se iz politike prenaša na upravo in svetnike O Stran 9 Štajerski Mestna občina Ptuj • Zgodbe okrog komunalnega prispevka Šport Tenis • Zidanškova med zmagovalkami turnirja evropske serije O Stran 12 Znižanje v interesu kapitala ali mladih družin? Razprava okrog znižanja količnikov pri izračunu komunalnega prispevka z 1,0 na 0,7 pri večstanovanjskih stavbah in industrijskih stavbah (proizvodna dejavnost, industrija), da bi se povečala vlaganja v gospodarstvo in pospešila stanovanjska gradnja v korist mladih družin, je na 18. seji mestnega sveta močno dvignila temperaturo. Mestni svet se je razdelil dobesedno na dva pola: na podpornike, ki menijo, da je potrebno nekje začeti spodbujati kapital, da pride v to okolje, in nasprotnike, ki v spremembi „vidijo" interes kapitala in nobenih koristi za mlade družine, ker, kot je dejal svetnik SDS Miroslav Luci, rešitev ni v tem, da čakamo z odločitvami. Na območju Rabelčje vasi bi morali stolpiči že zdavnaj stati glede na to, kako hitro je pred nekaj leti bilo treba sprejemati dokumente oziroma določiti pogoje za gradnjo 740 stanovanj. Rešitev za mlade družine bi po mnenju nekaterih mestnih svetnikov morali poiskati v drugih konkretnejših oblikah. Razprava pa je tudi pokazala, da se bo treba temeljito lotiti spreminjanja odloka o komunalnem prispevku, da bi dosegli pričakovano konkurenčnost v primerjavi z bližnjimi občinami. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Državno mladinsko gasilsko tekmovanje V znamenju najboljših mladih gasilcev Ptujski mestni stadion bo v soboto, 2. junija, prizorišče državnega mladinskega gasilskega tekmovanja, na katerem pričakujejo 194 ekip mladincev, mladink, pionirjev in pionirk, med njimi najboljše ekipe s širšega ptujskega območja. Pričakujejo, da se bo pomembnega državnega tekmovanja, ki ga pripravlja Območna gasilska zveza Ptuj, udeležilo več kot 1.740 tekmovalcev, strokovnih mentorjev in sodnikov iz raznih krajev Slovenije, Vabljeni na predizbor ansamblov za «Nurodno Zabavne gp..*. Ptuj 2012 Seznam izžrebanih potnikov lahko najdete na strani 20. Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 27. maja ob 12.30 uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6. pričakujejo pa tudi številne navijače. Ptuj je bil gostitelj tega tekmovanja že tudi pred dvajsetimi leti, organizatorji pa so pripravili poseben bilten, v katerem je uvodni pozdrav in dobrodošlico udeležencem zapisal predsednik države dr. Da- nilo Turk. V njem poudarja pomen gasilstva, ki ima v Sloveniji več kot 140-letno tradicijo, ob tem pa dodaja: „V zgodovini so gasilci predstavljali eno najbolj narodno zavednih družbenih gibanj, ki je utrjevalo domoljubje, prijateljstvo in so bili prvi, ki so strnili moči, da so pomagali ljudem v stiski. Poslanstvo gasilcev je tudi združevanje, utrjevanje dobrega razpoloženja, graditev dobrih medsebojnih odnosov in utrjevanja vrednot, kot so tovarištvo, spoštljivost in medsebojna pomoč." O Stran 24 1000 x BON ZA 10d€ TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST NA WWW.TRIGLAV.SI ODGOVORITE NA VPRAŠANJE O PROMETNI VARNOSTI IN OSVOJITE: varen družinski avto z avtomobilskim zavarovanjem COMFORT PLUS in tečajem varne vožnje 1000 x bon za 100 EUR za avtomobilsko zavarovanje Perutnina Ptuj PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. Nagradna igra poteka od 2. 3. do 20.6.2012. Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na www.triglav.si,http://avto.triglav.si in Facebook profilu Vozim se. Slika je simbolična. triglav | Ptuj • Roman Glaser o razvojnih vizijah Ptuja z okoiico Ključna naloga konference je zbuditi speče potenciale Letošnja razvojna konferenca v soorganizaciji Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) in Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Bistra bo usmerjena v problematiko in možnosti nadaljnjega razvoja Ptuja z okolico. O tem, kje in kako vidi razvojne potenciale ptujskega območja, smo se pogovarjali s predsednikom ŠGZ in predsednikom sveta ZRS Bistra Romanom Glaserjem. »Kot predsednik zbornice in sveta največje prednosti Ptuja in Štajerske vidim predvsem v naši izjemni geostrateški poziciji in razvitem poslovnem okolju. To je tudi v aktualnih ekonomskih razmerah relativno stabilno ter urejeno, odlikujejo pa ga tudi razviti tržni mehanizmi. Poleg tega lokalno in regijsko poslovno okolje zaznamuje še visoka stopnja tehnološke razvitosti ter potrošniške ozaveščenosti. Na področju infrastrukture imamo vzpostavljene stabilne povezave s širšo regijo. Bližina velikih mest nas je umestila na strateško os med vzhodom in zahodom ter severom in jugom, kar predstavlja svojevrsten izhodiščni položaj za razvoj. Kot gospodarstvenik pa vidim še nekatere druge lokalne razvojne potenciale. Pri tem imam v mislih širše lokalno območje. V njem ima- Uvodnik mo veliko kadrovskih virov in potencialov, ki poleg tehnološke razvitosti trgu ponujajo vrhunske produkte. Ti sodijo v sam svetovni in evropski kakovostni vrh. V tem pogledu izstopa tudi vrhunska živilska industrija, ki soustvarja turistično in kulinarično privlačnost. Tudi storitvena dejavnost na turističnem področju se dopolnjuje z izjemnimi naravnimi viri, predvsem okoljem in naravo, ki sta danes v širšem aspektu morebitnih uporabnikov zdravstveno-tu-rističnih storitev ključna za razvoj. Skupaj z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino imamo tako na področju ustvarjanja poslovnega okolja veliko virov, ki jih lahko trajnostno izkoriščamo za razvoj. Kot eno najbolj atraktivnih območij v Sloveniji imamo pri roki izredne potenciale za doživljanje rekreacije in promocije zdra- Politični mobing V Ormožu se je politična juha spet zakuhala do vrelišča, brbota, kipi in zdi se, da bo zdaj zdaj pljusknila čez rob. Koga bo tokrat opekla, je negotovo, a čas je, da neha škropiti po tistih, ki z njo neposredno nimajo opravka, Se spomnite, kolikokrat smo samo v našem časopisu objavili, da bo ta ali ona služba, projekt, oseba zaradi nepravilnosti pri svojem delu prijavljena na sodišče ali kakšno drugo grozečo instanco, kjer jo čaka gotova grozna kazen? Velikokrat. Zanima me, če se spomnite, ali se je kdaj kaj takšnega tudi zares zgodilo. Odkar spremljam dogajanje v Ormožu, se ne spomnim, da bi kdo za kakšno nepravilnost zares odgovarjal oziroma, da bi mu bila dokazana. Sčasoma je postalo jasno, da gre za ustrahovanje in diskredi-tacijo. Zato smo postali tisti, ki imamo malo več kilometrov v tem političnem maratonu, na takšne bombastične najave imuni. Pa ni prav. Nimajo vsi sodelujoči subjekti potrebne kilometrine in nihče ne ve, kako je v koži tistih, ki morajo ves čas poslušati javne obtožbe, da delajo slabo in nestrokovno, v zadnjem času pa se jim pogosto očita tudi protizakonitost. Ne bi rekla, da je prijetno odgovarjati na vprašanja in dvome prijateljev, sorodnikov in znancev, ali res delaš nezakonito in te čaka kazen. Zaposleni na občini so javni uslužbenci, ki opravljajo svoje delo. Gotovo imamo o kvaliteti dela uslužbencev v bolnicah, šolah, uradih, zavodih vsak svoje mnenje. Prepričana sem, da nekateri svoje delo opravljajo dobro, drugi pa ne. Menim, da je mogoče debatirati o njihovem odnosu do strank, odnosu do dela, o delavnosti, natančnosti in gotovo še čem. Verjetno pa bomo laiki le težko presojali njihove strokovne odločitve. Kajti vsak poklic ima svoje zakonitosti. Ne glede na specifično in občutljivo politično situacijo ni prav, da se nenehno pred kamerami igra z ugledom ljudmi, ki niso funkcionarji, ki ne prejemajo dodatka za to, da lahko njihovo delo javno diskre-ditira vsak, ki se čuti pristojen. Viki Ivanuša Roman Glaser: »Odločili smo se, da v razvojni konferenci naslednji teden skupaj z lokalno skupnostjo in vsemi pozitivno razmišljujo-čimi dejavniki, ki nam ni vseeno, kakšen bo naš jutri, naredimo na eni strani evidenco potencialov, na drugi strani pa njihovo ume-ščenost v izgradnjo prihodnosti!« vega načina življenja. Vse to me je napeljalo k predlogu, da spodbudimo novo zavedanje vrednosti in vrednot okolja, v katerem živimo in delamo, in da skupaj z mnogimi akterji, ki jim ni vseeno, kako in kam gremo v prihodnosti, prediskutiramo prispevke in razmisleke o prihodnosti. Tako Bistra kot ŠGZ sta zavezani k spodbujanju razvojnih prispevkov, vsaka na svojem področju, in odločili smo se, da v razvojni konferenci naslednji teden skupaj z lokalno skupnostjo in vsemi pozitivno razmišljujočimi dejavniki naredimo na eni strani evidenco potencialov, na drugi strani pa njihovo umeščenost v izgradnjo prihodnosti. Da si pri tem postavimo verodostojno izhodišče, smo naredili raziskavo v najširšem krogu skupin in posameznikov, ki so imeli priložnost izraziti svoj odnos do razvoja in do potencialov v okolju, kjer delamo in živimo.« Ko se govori o razvojnih vizijah Ptuja z okolico se vedno izpostavlja nujnost razvoja več panog: turizma, gospodarstva, kmetijstva itd.? Ali menite, da je takšna pluralnost razvojne strategije res lahko prava usmeritev in rešitev, ali je potreben prehod na bolj »specializirano« razvojno pot? »V tem pogledu je pluralnost seveda nujna, ker je enostranska usmeritev preveč rizična. Razvijati moramo procese sobivanja in sinergije. Recimo na področju turizma si ne moremo zamisliti pestre lokalne kulinarične ponudbe brez razvitega kmetijstva in prehranske industrije. Diverzi-fikacija dejavnosti posledično zmanjša tudi tveganja. Seveda pa vaše vprašanje razumem tudi kot bojazen pred neke vrste razvojno univerzalnostjo, ki se ne zmore poglobiti v posamezne sklope potencialov. Ta je seveda nevarna in bi nas lahko pustila v tavanju brez razumevanja pravih potencialov, ki jih imamo v prostoru. Prepričan sem, da bo tudi razvojna konferenca dala mnoge odgovore na te dileme, saj smo med njene akterje pritegnili izjemno širok krog ljudi s področja gospodarstva, turizma in odnosa do našega mestnega jedra. Kot predsednik PP pa lahko rečem, da smo na podjetniškem nivoju to družbo razvili v mednarodni koncern, kar nam je uspelo zaradi jasne strategije in specializiranega poznavanja vseh značilnosti panoge in navad potoršnikov. Poleg tega pa moram pri tem izpostaviti še eno dejstvo, ki je vse prepogosto spregledano. Perutnina Ptuj namreč že s svojim nazivom, v katerega je vključeno ime mesta Ptuj, zagotavlja visoko prepoznavnost statusa in vrednot najstarejšega slovenskega mesta, tako na korporacijski ravni, kot med potrošniki. Tako se s Ptujem vsaki dan neposredno sreča vsaj dva milijona potrošnikov! Na tak način prenašamo in vzdržujemo ime mesta v Sloveniji in na 22 mednarodnih trgih, kjer tržimo naša živila. Tako je PP pravzaprav največji promotor Ptuja, tako v Sloveniji kot v internacionalnem prostoru.« Dejstvo je, da kriza, v kateri se je znašla tako Slovenija kot večina držav EU, pravzaprav izvira iz zrušenega (med)bančnega trga in je očitno ne bo kmalu konec. Funkcioniranje slovenskega bančnega sistema je prav tako dodobra načeto, kar se odraža v nižanju podpore realnemu sektorju. Kje je, po vašem mnenju, izhod iz te situacije? »Bančništvo se mora aktualni situaciji prilagoditi, saj je osnovni in ključni deležnik v spletu ustvarjanja pogojev za razvoj. Gospodarstvo namreč ne more funkcionirati brez fleksibilnih finančnih institucij, ki zmorejo dovolj vizije o prihodnjem razvoju, da skupaj s poslovnimi idejami soustvarjajo ključne vire prihodnosti. V tem pogledu je prestruk-turacija nujna. Ni pa okrnjen bančni trg edini izgovor, da se nič ne naredi. Obstaja veliko potencialov, ki jih lahko uresničimo z relativno majhnimi vložki, sploh na storitvenem področju. Po drugi strani pa večji poslovni sistemi manj vlagajo v marketing in razvoj novih trgov, kar posledično zmanjšuje potenciale rasti. Idealno bi bilo, da bi lahko s sinergičnim nastopom podjetij ustvarjali takšno klimo, ki bi bila spodbudna tako za večje kot tudi srednje in manjše gospodarske subjekte. Prav razvojna konferenca je takšen korak k večjemu povezovanju in iskanju stičnih točk. Korak naprej je mogoč tudi z iskanjem dodatnih virov. Mislim predvsem na različne institucionalne vire iz Slovenije in EU ter aktiviranje virov znanja, kar je tudi naloga obeh organizatorjev konference. Različne poslovne ideje bi lahko podkrepili tudi s povezovanjem nacionalnih in mednarodnih institucij. Zato je zdaj ključna naloga konference zbuditi speče potenciale in spodbuditi ustvarjalnost pri iskanju rešitev. Veliko vlogo pri tem imate tudi mediji, ki soustvarjate javni odnos do vseh aktualnih dejavnikov v času in prostoru. Trenutno je v nacionalnem prostoru preveč pesimizma, kritizerstva in malodušja. Vsi skupaj moramo konstruktivno dojeti ključne razvojne zaviralne momente in narediti korak naprej. Če to pomeni preseganje lastne za-plankanosti, še toliko bolje, saj bomo v tem primeru naredili dva pozitivna premika.« Kako kot eden vodilnih gospodarstvenikov v državi ocenjujete poteze vlade, kakšno je vaše stališče do predvidene reforme trga in ali pozdravljate morebitni dvig DDV ? »V zadnjih nekaj tednih se je tudi v Evropi že pojavilo prevladujoče delovanje, ki odraža, da le z varčevanjem ne bomo ustavili recesije, ampak jo lahko zatremo le s spodbu- janjem potrošnje, ustvarjanjem dobrin in storitev, ki so dovolj zanimive za potrošnike. To je temeljna reforma idej in političnega delovanja, ki se je pojavila v zadnjem času, in po moji oceni teče v pravo smer. Seveda je ob tem treba dokončati večino zastavljenih reform; od trga dela, do pokojninske in zdravstvene, če se omejim samo na Slovenijo. Za naše poslovno okolje ocenjujem, da je sprememba davka na dodano vrednost nujni pogoj za stabilizacijo razmer na finančnem trgu. Z dvigom DDV bodo namreč k stabilizaciji finančnega in gospodarskega položaja največ prispevali tisti, ki že danes trošijo več od povprečja. Seveda pa je pri tem potrebna velika mera previdnosti brez uravnilovke. Zaradi zagotavljanja eksistencialnega minimuma namreč ne moremo posegati na obremenitve živilskih artiklov.« Podjetja so že doslej naredila veliko v smeri nižanja stroškov, vendar pa samo to brez uvedbe novih tehnologij in podpore investiranju ne bo prineslo napredka, kvečjemu bo še bolj zoževalo možnosti podjetij, da se plasirajo na tuje trge. Na tej točki so nujni tako ukrepi vlade kot podpora bank. »Bančni krč je seveda treba presekati, sploh v aspek-tu potreb večjih poslovnih sistemov, ki svoje prihodke realizirajo na tujih trgih. Brez svežega kapitala, ki je v aktualnih časih in zaradi velikih pritiskov na likvidnost še težje dostopen kot pred kratkim, izvozna podjetja ne morejo ustvarjati, utrjevati in razvijati svojega položaja na novih trgih. Predvsem je zdaj nujno treba stabilizirati stanje in dobiti kredibilne sogovornike na institucionalni strani, na katere bi naslovili bistvena vprašanja gospodarstva. Pa ne le v regiji, ampak tudi širše. Prisoten je velik likvidnostni krč, ki bi ga lahko odpravili z večjim posluhom finančne industrije, tudi tiste v državni lasti, in pa z večjo povezljivostjo komplementarnih ponudnikov. Skratka, poslovnih priložnosti je dovolj, treba je le vzpostaviti stimulativno in stabilno poslovno okolje, v katerega bodo verjeli tako podjetniki kot potrošniki. To nameravamo s sodelovanjem vseh akterjev pokazati tudi na petkovi interdisciplinarni razvojni konferenci.« SM Foto: RP Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • 18. seja sveta mestne občine So mestni svetniki glasovali v korist kapitala? Ptujski mestni svetniki so na 18. seji, ki je bila 21. maja, največ razpravljali o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj oziroma amandmaju odbora za gospodarstvo, ki ga vodi Gorazd Žmavc, da se spremeni količnik dejavnosti pri izračunu komunalnega prispevka za večstanovanjske stavbe in industrijske stavbe (proizvodna dejavnost, industrija) z 1,0 na 0,7, ter amandmaju na amandma župana Štefana Čelana, da se faktor dejavnosti pri večstanovanjskih stavbah ne spremeni in ohrani v dosedanji višini 1,0. Spremembo količnika dejavnosti za industrijske stavbe, da se omogoči ugodnejša gradnja industrijskih stavb za proizvodno dejavnost in spodbudi razvoj gospodarstva, pa tudi v Mestni hiši podpirajo. V obrazložitvi ohranitve faktorja dejavnosti za večstanovanjske objekte so zapisali, da izpad prihodkov občine zaradi predlaganega znižanja ne bi bil sorazmeren s pozitivnim učinkom za končne uporabnike; omenjeno znižanje faktorja dejavnosti za več-stanovanjske stavbe za kupce stanovanj pa tudi ne bi prineslo ugodnosti oziroma ne bo prineslo znižanja končne cene stanovanja, v proračunu MO Ptuj pa bi to pomenilo izpad v višini 1,1 milijona evrov. Po izčrpni svetniški razpravi, je bil amandma odbora za gospodarstvo potrjen z večino glasov na seji navzočih svetnikov, podprlo ga je 15 svetnikov, 10 jih je glasovalo proti. Pri županovem amandmaju na amandma je bila slika obratna: 10 svetnikov ga je podprlo, 15 jih je glasovalo proti. Iz svetniške razprave je bilo najpogosteje slišati, da gre za odločitev, ki bo omogočila, da bodo mlade družine lahko prišle prej oziroma do cenejšega stanovanja, ker se bodo glede na večjo ponudbo znižale cene. Ob razpravi dveh sprememb višine količnika dejavnosti so se mestni svetniki soočili tudi z dopisom oziroma ugotovitvami ministrstva za okolje in prostor glede problematike obračunavanja komunalnega prispevka MO Ptuj, v katerem to opozarja na nekatere nepravilnosti v odloku, med drugim tudi na oprostitve plačila komunalnega prispevka za mlade Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki so znižali količnik pri izračunu komunalnega prispevka pri večstanovanjskih stavbah in industrijskih stavbah. družine in prebivalce četrti Spuhlja in Jezero, ki naj bi bili deležni 50- oziroma 100-od-stotne olajšave, kar naj bi bilo nezakonito. MO Ptuj oziroma mestni svet bi moral nepravilnosti odpraviti v roku 60 dni od prejema opozorila. Ker je bilo treba nekaj spremeniti, da bi MO Ptuj postala atrak-tivnejša za potencialne vlagatelje, je večina podprla spremembo količnikov v interesu razvoja, ne pa kapitala, kar so še posebej poudarili. Parcele v Rabelčji vasi stojijo že vrsto let, nič se ne dogaja, čeprav je bilo pred petimi in šestimi leti med investitorji veliko zanimanje, da se območje čim prej pozida, s čimer bi se število prebivalcev ptujske ČS Ljudski vrt povečalo za okrog tri tisoč prebivalcev, in sicer iz šest na devet tisoč. Morda pa se bo po spremembi količnika za izračun komunalnega prispevka za večstanovanj- ske objekte gradnja končno le pričela. Amandma odbora za gospodarstvo je ptujskega župana presenetil glede na vse predhodne razprave in dogovore. V MO Ptuj so doslej vendarle poskušali uporabnike stanovanjskih površin vsaj približno enakovredno obravnavati, primerjava izračuna višine komunalnega prispevka enake površine individualne gradnje s približno enako površino blokovske gradnje pokaže, da je že sedaj blokovska gradnja skoraj dvakrat cenejša, vsako dodatno nižanje količnika pa bi pomenilo še večji razkorak. Na ta način se je že doslej ščitila zemlja, ker se ni pospeševala individualna gradnja, temveč večstanovanj-ska gradnja. Sprememba količnika pri večstanovanjskih objektih po mnenju ptujskega župana v nobenem primeru ni »korist« za mlade družine, ker teh stanovanj ne kupu- jejo. Zaščite mladih družin bi se morali lotiti s pripravo posebnega akta. Osebno bi ta amandma podprl, če ne bi poznal vsebine. „Ve se, kdo so lastniki območja, kjer naj bi se izvajala stanovanjska gradnja - to so bančni sistemi. Koristi od 1,1 milijona evrov, kolikor bo manj zbranega komunalnega prispevka z znižanjem količnika pri večstanovanj-skih objektih, ne bo imela nobena družina, temveč drugi," je izpostavil ptujski župan. „Uravnavamo pogoje med občinami, ki so nam konkurenčne," je v svoji razpravi izrecno poudaril predsednik odbora za gospodarstvo Go-razd Žmavc, ker so za realne komunalne prispevke, da se pridobi čim več investitorjev. V letu 2009 je bilo nekaj manj kot milijon evrov priliva iz naslova komunalnega prispevka, v letu 2010 1.160 tisoč evrov, v letu 2011 680 tisoč evrov, v letu 2012 do aprila pa le 200 tisoč evrov. V MO Ptuj je treba priti do cenejših stanovanj, narediti več na področju industrijske cone, vzpostaviti podjetniški inkubator za mlade podjetnike. V tem trenutku je več kot 40 ha namenjenih za gradnjo, zazidljiva zemljišča so na voljo več kot 10 let, s spremembo OPN vodimo postopek za dodatnih 60 ha zemljišč, vseh pobud za spremembo namembnosti pa je za več kot 100 ha, je povedal ptujski župan. Odkar obratuje deponija Gajke je na voljo 180 parcel na čisti ravnini, kjer ni bilo treba plačati niti evra komunalnega prispevka, a gradenj ni. V odboru za finance, ki ga vodi Helena Neuda- uer, so se zavzeli za sprejem dodatnega sklepa, in sicer, da se najkasneje do septembra pripravi rešitev za mlade družine glede plačevanja komunalnega prispevka. Svetniška skupina SDS podpira predlog odbora za gospodarstvo glede znižanja količnikov pri komunalnem prispevku za večsta-novanjske objekte in industrijsko gradnjo, ker je takšen, kot ga je svetniška skupina SDS podala že januarja lani, pa takrat ni bil sprejet. Stanislav Brodnjak (DeSUS) je podprl predlagano spremembo količnikov, sprejeti pa bi bilo treba še druge kriterije pri določanju komunalnega samoprispevka; sam bi ga vezal tudi na število delovnih mest pri posamezni investiciji, sedaj pa je vse vezano na kvadraturo. Kriterij novih delovnih mest je pomemben z davčnega, gravitacijskega in demografskega vidika. Branko Brumen (SLS) se je zavzel za spremembo odloka glede na zakonodajo oziroma podane ugotovitve ministrstva za okolje in prostor, o strateških spremembah odloka pa se bodo morali odločiti na podlagi temeljitejših razprav, potrebovali pa bi tudi primerjalne podatke o višini komunalnega prispevka v drugih občinah. Obstaja bojazen, „da mlade družine niso uporabljene za uveljavitev interesov kapitala," je še dejal. Resnici na ljubo so mestni svetniki primerljive podatke o komunalnem prispevku dobili že marca lani, a so nanje pozabili, zato so jih na 18. seji ponovno dobili na mizo, ne pa med gradivom za samo sejo, kar je mnoge zmotilo. Miran Meško (SD) se je zavzel za olajšave za nova stanovanja pri investicijah v staro mestno jedro, interesi mestnega sveta in MO Ptuj pa so tisti, katerim mestni svetniki dajejo podporo, ne pa interesom kapitala. Miro Vamberger (Zares) je prepričan, da bi morala MO Ptuj več narediti pri izgradnji neprofitnih stanovanj kot pa na znižanju komunalnega prispevka. Več pa bi morali narediti tudi za področje turizma, če je turizem eden izmed paradnih konjev tega okolja, oziroma še na drugih področjih. Milan Čuček (LDS) je dejal, da gre pri spreminjanju količnikov komunalnega prispevka v tem trenutku za malo politike, malo nagajanja, veliko interesnega lobiranja, za razpravo po dolgem in počez, ki je sicer všečna, a ne najbolj resna. Treba se je resno lotiti vprašanja razvoja v MO Ptuj, se odločiti, kaj bo tisto, kar bo imelo prednost: bomo vlagali samo v šole ali tudi na druga področja, se je vprašal. Tisto o kapitalu pa drži: ko bodo banke zgradile stanovanja, stanovanja za mlade družine ne bodo nič cenejša. Vlado Čuš (Zeleni) je ocenil, da je odbor za gospodarstvo odprl prave probleme. Kakšna je gospodarska strategija MO Ptuj, jo imamo? Sprejeti je treba sklepe, da nas ne bo bolelo. Delovna mesta so problem Ptuja, treba je sprejeti vse tisto, kar koristi razvoju mesta, in onemogočati vse tiso, kar je škodljivo zanj in njegovo okolje. Milan Krajnik (DeSUS) se je zavzel za to, da se čim prej pride do realnih projektov, sprememba količnika komunalnega prispevka pa je eden od razvojnih korakov MO Ptuj, pri katerem je pričakovati še veliko več, tudi z dodatnimi ukrepi in na stanovanjskem področju. Dejan Levanič (SD) je podvomil v „dodano vrednost" pri potrditvi predlaganih sprememb komunalnega količnika: več investicij in da bi mladim pomagali do stanovanj. Potrebne so drugačne rešitve. Miroslav Luci (SDS) je ocenil, da rešitev ni v tem, da čakamo z odločitvami. Ostro pa je zavrnil vsaka namigovanja glede interesa kapitala pri spremembah količnikov komunalnega prispevka. Kakšen kapital neki, če pa v bližnji prihodnosti v MO Ptuj ni na vidiku nobene gradnje, je še izjavil Luci. MG Ptuj • Nastop Vokalne akademije Ljubljana Baročna opera v slavnostni dvorani Ptujskega gradu V slavnostni dvorani Ptujskega gradu bo v nedeljo, 27. maja, nastopila Vokalna akademija Ljubljana (VAL), ki se bo predstavila v koncertni izvedbi baročne opere Dido in Enej. Vsekakor dogodek, ki ga ne gre zamuditi, saj ptujsko občinstvo doslej ni imelo priložnosti, da bi na domačem odru lahko uživalo v operni predstavi, je povedal koordinator gostovanja Vokalne akademije Ljubljana na Ptuju Mitja Gobec. Ob tej priložnosti se bo zbor predstavil v mešani zasedbi s solisti in instrumentalnim ansamblom Val Camerata. Zbor sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz cele Slovenije, njegov umetniški vodja je maestro Stojan Kuret, z njim pa sodelujeta tudi pianistka Mojca Prus in sopranistka Martina Burger, ki je specialistka za vokalno tehniko. Za Vokalno akademijo Ljubljana so štiri leta uspešnega delovanja, ustanovljena pa je bila predvsem v želji po kvalitetnem moškem zborovskem petju, tako značilnem za slovensko kulturo, ter spodbujanju in predstavljanju nove in zahtevnejše slovenske zborovske literature. Ukvarjajo pa se tudi z organizacijo gostovanj eminentnih tujih zborov v Sloveniji, izobraževanjem mladih zborovskih pevcev, s snemanjem in izdajanjem zgoščenk ter širjenjem slovenske vokalne glasbe. Že po prvem letu delovanja je Val uspel nase opozoriti tudi v mednarodnem merilu, in sicer na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju Guido d'Arezzo v italijanskem Arezzu, kjer je tako občinstvo kot strokovnjake presenetil s kakovostnimi nastopi ter prepričljivo zmagal v vseh štirih prijavljenih kategorijah, obenem pa osvojil še veliko nagrado Arezza. Kot prvi moški zbor v zgodovini je zmagal na tekmovanju za veliko nagrado Evrope 2010 v Varni. Lani pa sta ga italijansko ministrstvo za kulturo in fundacija Guido d'Arezzo nagradila s presti- žno nagrado guidoneum za prispevek k svetovnemu razvoju vokalne glasbe. Gre za nagrado, ki so jo pred njimi prejeli le Dunajski dečki, Filipinski madrigalisti in kraljevi Foto: Zasebni arhiv V slavnostni dvorani Ptujskega gradu se bo ptujskemu občinstvu v nedeljo, 27. maja, ob 19.30 predstavila Vokalna akademija Ljubljana s koncertno izvedbo baročne opere Dido in Enej. zbor iz Stockholma. Kot predstavnica Evrope pa je bila za letošnje leto Vokalna akademija Ljubljana izbrana za koncertiranje na IFCM World Choir Summit Beijing 2012 v Pekingu. V glavnih vlogah se bodo v operi Dido in Enej predstavili Barbara Sorč (mezzosopran), Martina Burger (sopran), Nina Kompare Volasko (sopran), Polona Kopač Trontel (alt) in Robert Vrčon (baritona). V instrumentalnem ansamblu Val Camerata pa bodo nastopili že uveljavljeni mladi glasbeniki, ki svoje znanje izpopolnjujejo na baročnih inštrumentih. MG Ptuj • Zahvala ustvarjalcem in sodelavcem kurentovanja Presežek, opazen tudi v Evropi V slavnostno dvorano Ptujskega gradu so 22. maja povabili vse tiste, ki tako ali drugače pomagajo ustvarjati največjo pustno prireditev v Sloveniji in širše, ki je v letu evropske kulture dobila še večji pomen kot festival dediščine in umetnosti. jo tudi pisni viri, vezani na ta projekt. Tudi v letu 2013 se bo kurentovanje ne glede na krizo odvijalo tako kot vsa leta doslej,« je prepričan ptujski župan skupaj z vsemi, ki soustvarjajo to prireditev. Poziv za sodelovanje je namenjen vsem kulturnim ustvarjalcem, ne samo tistim, ki častimo pustno dediščino in tradicijo. Ptuj je tudi s Kurentovanjem 2012 dokazal, da sta dediščina in tradicija v povezavi s kulturo in turizmom tista atributa, na katera je vredno staviti, kljub pomislekom nekaterih, da je bilo že vse videno in da ne gre za presežek tega okolja. MG Ptujski župan Štefan Čelan, aktualni princ ptujskega karnevala Vlado Hvalec, pl. Jurij Oprossnitzer, ter Branko Bru-men, vodja Kurentovanja 2012 in predsednik FECC za Slovenijo, so ob tej priložnosti tudi izročili priznanja z željo, da ostajajo del te izjemne zgodbe dediščine za prihodnost. S ka-baretskimi vložki sta nastopili mladi muzikalki Tanj a Pečenko in Maša Tiselj, ki sta nase opozorili že z izjemnim nastopom v oddaji Slovenija ima talent. V imenu izvajalca prireditve se je sodelujočim skupinam in posameznikom zahvalil direktor podjetja Javne službe Alen Hodnik. Z veliko udeležbo na sprejemu je ta izjemna prireditev, ki je izstopala tudi v okviru projekta EPK 2012, dobila primeren zaključek in hkrati zagotovilo, da bo prireditev še živela in se razvijala. Nič manj pa na ptujsko pustno prireditev 2012, ki je potekala v treh sklopih (EtnoFest, ArtFest in KarnevalFest) ni ponosen predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon, ki je bil tudi častni pokrovitelj Kuren-tovanja 2012, največjega prikaza pustne in kulturne dediščine v zgodovini ne samo Ptuja, Slovenije, temveč tudi Evrope. Zato ni nobeno naključje, da bo na kongresu FECC ptujski župan nominiran za častnega senatorja, Kroon pa je povabil Branka Brumna, da v FECC-u sodeluje kot podpredsednik za JV in srednjo Evropo. Kurentovanje 2012 je bilo prelomno; z novim konceptom kot osrednja prireditev partnerstva Ptuja v projektu EPK 2012 je pridobilo še večji mednarodni pomen in razsežnosti. Z več kot 150 prireditvami javnega pomena in 20 tisoč maskiranimi udeleženci iz 18 držav sveta je pritegnilo več kot 150 tisoč obiskovalcev, s čimer smo soustvarili kuren-tovanje, kot ga še ni bilo, pa sta še posebej poudarila Čelan in Brumen. »Naš projekt je bil sposoben integrirati največjo možno kulturno ustvarjalnost znotraj EPK 2012 in predstavlja največji kulturni dogodek znotraj vseh šestih mest, ki sodelujejo v projektu EPK. Vsi tisti, ki smo verjeli v pomen naše dediščine, smo bili na pravi poti, ker je to tisto, s čimer se lahko pokažemo in izkažemo v širšem evropskem prostoru. O tem priča- Foto: Črtomir Goznik Organizatorji Kurentovanja 2012 so se tudi letos na tradicionalnem sprejemu v slavnostni dvorani Ptujskega gradu zahvalili vsem, ki tako ali drugače pomagajo ustvarjati največjo pustno prireditev v Sloveniji in širše; ta je v letu evropske kulture dobila še večji pomen kot festival dediščine in umetnosti. Podlehnik • Z zbora krajanov O stanju v občini brez fige v žepu Čeprav ima sklic zbora krajanov načeloma negativno konotacijo, saj naj bi se takšna množična zborovanja v občinah dogajala predvsem takrat, ko je veliko občanov nezadovoljnih zaradi takšne ali drugačne zadeve, je bilo v podlehniški krajevni dvorani v petek zvečer vzdušje popolnoma drugačno - prijazno in mirno. Zbor krajanov je - brez kakršnihkoli negodovanj ali zahtev kogarkoli - sklical kar župan Marko Maučič sam s pojasnilom, da je občane, ki jih zanima, kaj se v občini dogaja in kaj se bo še dogajalo, pač treba obvestiti „iz prve roke", sicer pa, kot je še dodal, je ob nastopu funkcije župana tako in tako obljubil, da bo tovrstne informativne zbore krajanov skliceval redno. Podlehniška dvorana je bila v petek zvečer kar polno zasedena, čeprav je kakšen stol tu in tam še sameval. Prvo dobro uro zborovanja je govoril le župan Maučič, ki je naprej predstavil tekoče investicije v občini: gradnjo vrtca in kanalizacije s čistilno napravo. Raste ideja o novi dvorani Nato pa zbranim predstavil možne naložbe, ki bi jih občina lahko izvedla v letih 2013 in 2014: „V Regionalnem razvojnem programu (RRP) je za našo občino še na razpolago dobrih 723.000 evrov, ki jih lahko črpamo od leta 2013 naprej. Ker se na poziv RRP ne moremo prijaviti z modernizacijami cest, pripravljamo projekt novogradnje kulturne dvorane z zdravstvenim domom in društvenimi ter občinskimi prostori, ki bi bila po sedanjih idejnih projektih povezana z gasilskim domom. Starega doma z dvorano, v katerem smo zdaj, namreč po vseh opravljenih strokovnih analizah nima smisla renovi-rati. Projekt novogradnje, ki je v pripravi, pa deloma posega tudi v lastniško parcelo sose- dnjega podjetja Meso izdelki Žerak, zato se bomo z vodstvom tega podjetja poskušali dogovoriti za kakšno parcelno zamenjavo. Sicer pa imamo za obdobje 2013 in 2014 pripravljena še dva projekta cestnih modernizacij: gre za asfaltiranje dveh kilometrov ceste v Strajni in dveh kilometrov ceste v Rodnem Vrhu. Izvedba teh dveh naložb pa je povsem odvisna od uspešnosti občine na razpisih, če tovrstni razpisi glede na stanje v državi sploh bodo," je bil realen Maučič, ki je ob kratkem povzetku možnih bodočih naložb še dodal, da bodo kakšne kratke odseke cest tudi v prihodnje še poskušali asfaltirati ob pomoči občanov, kot so jih že doslej: „Letos tega res ni bilo, ker je vsak evro potreben za dokončanje našega vrtca." Okoljska študija čaka na cvetenje kukavice ... Več nedorečenosti pa po županovih besedah ostaja okoli sprejetja občinskega prostorskega načrta (OPN): „Trenu-tno teče priprava okoljskega poročila in dodatnih poplavnih študij, ki so menda nujno potrebne in so v zaključni fazi. Gre za to, da naj bi v našem okolju rasla neka zaščitena vrsta orhideje, po domače kukavica, in morali smo čakati na maj, da zacveti. Šele ko se bodo strokovnjaki prepričali, kako je s to svetlico, bo okoljsko poročilo končano ... Potem bo sledila dopolnitev OPN, predvidoma jeseni letos javna razgrnitev, potem spet zbiranje in obravnava pripomb, nato izdelava akta in pridobitev pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, za konec pa le še sklep ministra." Maučič je dal vedeti, da bi po najbolj optimalni varianti lahko dobili potrjen OPN nekje drugo leto, pri tem pa je občane med vrsticami pozval, naj ne dajejo preveč pripomb, saj bodo morali tako in tako hitro po sprejetju OPN začeti z novimi spremembami, ker je novih pobud že za velik koš. 13 kilometrov „slovenske sramote" od Salzburga do Soluna Glede izgradnje avtoceste kakšnih posebnih novih informacij ni bilo slišati. Župan je povedal, da je v teku parcelacija, naslednje leto naj bi sledile izmere in odkupi potrebnih parcel za traso, gradbena dela pa naj bi se začela konec leta 2013 ali v začetku leta 2014: „Seveda pa gre za optimistično vizijo uradne razlage, ki nam je bila dana. Vprašanje je, če bo v dveh letih res izvedeno vse, kar je napovedano, kajti vmes je še nujna pridobitev gradbenega dovoljenja in seveda izbira izvajalca del. Kot vse kaže, pa je prišlo zaradi našega odseka avtoceste do določenih intervencij pri slovenski vladi tudi od drugod, zato se morda zna vseeno nekaj premakniti. Dejstvo je, da je teh 13 kilometrov nezgrajenega cestnega odseka na trasi od Salzburga do Soluna res sramota za Slovenijo ... " O zaposlitvah v vrtcu bo odločalo specializirano podjetje Nadalje je Maučič zbrane seznanil še z gradnjo, financiranjem in zaposlitvami v novem vrtcu. Povedal je, da je z MIZ-KŠ sklenjen dogovor tako, da letos nakažejo 280.000 evrov, v naslednjih dveh letih pa še preostalih 140.000 evrov: „Če bo pogodba o sofinanciranju res sklenjena tako, kot je dogovorjeno, potem se bo vse izšlo, res pa je, da se bomo vseeno morali nekoliko zadolžiti. Ker je bilo na občino naslovljeno že ogromno vprašanj glede zaposlitev v novem vrtcu, bom kar povedal, da bomo jeseni odprli po evidenčnem vpisu za tri oddelke otrok, kar pomeni, da bomo zaposlili tri vzgojiteljice, tri pomočnice vzgojiteljic in enega kuharja. Prošnje za zaposlitev pa ne bom obravnaval niti jaz niti ravnatelj, ampak podjetje, ki je specializirano za to dejavnost, tako da ne bo nobenih govoric!" Kazenska ovadba zoper Wi-Fi?! Za konec predstavitve je Maučič spregovoril še o nerešeni težavi omrežja Wi-Fi v občini: „Lani smo vsi z velikim veseljem stopili v projekt širokopasovnega brezžičnega interneta, prijav v naši občini je bilo veliko. Vendar pa je bil ta projekt uspešno izpeljan le v Zavrču in deloma v Cirku-lanah, potem pa se je zaradi zahtev Telekoma vse ustavilo. Z zamudo pri izvedbi smo bili sicer seznanjeni, vendar pa je zdaj ta zamuda že malo predolga! Gotovo bomo iskali zagotovilo za izvedbo, saj ni malo naših krajanov, ki je pogodbo že podpisalo in tudi plačalo dogovorjeni znesek. Čeprav lokalna skupnost pri tej težavi direktno nima nič, smo vendarle soodgovorni, saj smo projekt pozdravili kot dober. Zato, če se zadeva ne bo premaknila z mrtve točke, bomo pač naše občane pripravili na skupinsko kazensko ovadbo, saj gre navsezadnje - če sistem v kratkem ne bo začel delovati - za krajo denarja! In to je kaznivo dejanje!" Preden je zaključil z govorom, se je Maučič na kratko še dotaknil pomoči družini Cafuta, ki se ji v teh dneh prek dobrodelne akcije gradi manjša hiša: „Občina pri tem nima ničesar razen spodbude dona-torjem in sponzorjem." Kaj je zanimalo Podlehničane Občani, ki so povsem mirno in brez debat spremljali govor župana, so zastavili le nekaj vprašanj; prvo se je nanašalo na sanacijo plazu pri Rogatni-ci, župan pa je odgovoril, da denarja zanj zaenkrat še ni: „Sanacija plazu bo zahtevala 15.000 evrov, iz proračuna pa jih bomo lahko zagotovili le, če bo podpisana sofinancer-ska pogodba z MIZKŠ za vrtec, sicer pa letos nikakor ne pride v poštev." Drugo vprašanje se je nanašalo na lokacijo nadvoza pri Novi cerkvi; občani se namreč niso strinjali s predvideno izgradnjo v naselju in so ga želeli „prestaviti" nekoliko nižje proti jugu. Maučič je povedal, da žal lokacija zaenkrat ostaja enaka, torej tista, ki ni po volji tamkaj živečih Podlehničanov: „Sicer je pripravljen tudi projekt izgradnje nižje, na t. i. Bla-ževem travniku, kjer je nadvoz absolutno izvedljiv, a je težava v tem, da tisto območje ne spada več v območje državnega prostorskega načrta, zato država ne bo dala denarja za odkup travnika. Če bomo to lahko rešili kako drugače, bomo pa še videli." Na vprašanje, ali ima Podlehnik v OPN predvideno tudi kakšno obrtno cono, pa je Maučič povedal: „Seveda, dve! Le da jih imenujemo razvojne cone, ker še ni jasno, kakšne dejavnosti se bodo tam odvijale. So pa parcele za predvideni coni še v zasebni lasti, gre za kmetijsko zemljo ... Te zadeve bomo reševali v nadaljnjih dopolnitvah OPN, zaenkrat pa je pomembno, da ima severna cona (ob sedanjem zdravstvenem domu) zagotovljen izvoz iz avtoceste, južna cona pa ima predvideno cestno povezavo z izvozom, ki je nekoliko nižje od nje." Enega izmed občanov je nato zanimalo še, koliko bo potrebno plačati za priključek na kanalizacijo, na kar je Maučič povedal, da morajo obračunavati priključek po Odloku za komunalne prispevke, kar pomeni, da bo cena priključnine odvisna od cone, v kateri stoji hiša, od velikosti parcele in od tlorisne površine hiše: „To pa pomeni, da bo praktično vsako gospodinjstvo plačalo drugačen znesek!" Na tej točki so se vprašanja zbranih občanov tudi nehala in zbor krajanov je bil zaključen brez vpitja, nezadovoljstva ali kritike občinskega vodstva. SM Foto: SM O avtocesti župan krajanom ni vedel povedati kaj posebno obetavnega - očitno bo trajalo še leta, da bodo podobe takšnih kolon, ki se v poletnih mesecih spet pričakujejo, postale le stvar spomina in ne realnosti. Destrnik • Pred občinskim praznikom z novim županom V duhu upanja na nov vrtec Dogodki v minulih mesecih so dodobra spremenili tok dogajanja na Destrniku. Med drugim je ta slovenskogoriška občina dobila tudi novega župana Vladimirja Vindiša. Tako bo Destrnik svoj 14. občinski praznik ta vikend že praznoval pod novim vodstvom. O tem, kaj vse se bo dogajalo v sklopu praznika, kako vidi dogajanja v zadnjih mesecih in katere investicije se Destrniku obetajo v prihajajočem obdobju, smo se pogovarjali z županom Vladimirjem Vin-dišem. Minulo leto je Destrniku prineslo veliko spremembe. Najbrž ste zadovoljni z razpletom dogodkov? „Volitve v Državni zbor so lani prinesle v našo občino tudi možnost, da se zamenja dolgoletni župan, ki je dal s svojim delom določen pečat v naši občini. Ta pečat se kaže v razvojnem delu, kaže pa se tudi v odnosih med ljudmi. Veliko je bilo narejenega, morda tudi kaj zamujenega, vse to pa je podlaga za delo vnaprej. Poudariti pa moram, da meni zmaga na volitvah ni bila »podarjena« iz nasprotnega tabora, ampak sem ponudil občankam in občanom realnost stanja občine in garancijo, da bodo z mano prišle v občino tudi spremembe. Z izvolitvijo sem prevzel obveznost, da svojo energijo, znanje in izkušnje usmerim v uresničevanje svojih obljub, ki pa niso bile nič kaj pravljične. Vesel sem, vsi v moji opciji smo veseli zmage na volitvah, še bolj pa bomo veseli, ko bomo lahko začeli beležiti tudi »zmage« v uresničevanju načrtov, ki smo si jih zadali. Zavedamo pa se, da pot do uspehov ne bo lahka in ne gladka." Katere pomembne investicije so v tem času za vami? „V občini se izvajajo projekti, ki so načrtovani za daljše obdobje. V tem trenutku se zaključuje največja naložba v naši občini, in sicer izgradnja kanalizacije s centralno čistilno napravo, ob tem pa obnova cestišča na mestih, na katerih se je delala kanalizacija." Katere investicije vas v letu 2012 še čakajo? „V letošnjem letu se mora dokončno uskladiti občinski prostorski načrt. Pomembno je tudi, da se pripravi projektna dokumentacija za nov vrtec in da se začne postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja." Gradi se tudi večnamenska stavba, v kateri naj bi občina odkupila del prostorov. Sami ste bili proti temu. Kako je zdaj s to zadevo? Ste preverili pogodbo, boste šli v odkup? „Poslovni objekt gradi privatnik na privatnem zemljišču. S tem objektom obljublja veliko, vendar ne smemo pozabiti, da je v privatni lasti in občina neposredno z vsemi obljubami nima kaj dosti, prav tako je v zvezi s tem nič ne zavezuje. Kar pa zadeva nakup prostorov za potrebe občinske uprave - in kar bo dejansko občinska last - pa teče tako, kot so kanalizirali moji predhodniki. Z naše strani smo svoje mnenje javnosti že večkrat predstavili." Omenili ste vrtec, o katerem se govori že dolgo. Kakšno je stanje, povezano s Foto: arhiv Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik to predvideno investicijo? „Začela se je graditi cesta do bodočega vrtca. Skupaj s cesto so v izdelavi projekti za komunalno in tehnično opremo. Prav tako je v izdelavi projektna dokumentacija. Za cesto in pripravo prostora za vrtec sem podedoval tudi rezervirana sredstva iz EU." Ta vikend pa bo občina praznovala svoj 14. praznik. Kaj vse se bo dogajalo? „Praznovanje občinskega praznika je večdnevni dogodek, ki zajema športne aktivnosti, samo proslavo praznika, večer z veselico in farno žegnanje. V sklopu športnih tekmovanj bo nogomet, tenis, odbojka, košarka ter rekreacijski pohod po starih pešpoteh. Uradni del proslavljanja se bo začel s slavnostno sejo občinskega sveta in nato z osrednjo proslavo v Volkmerjevem domu kulture in se zaključil z otvoritvijo likovne razstave tradicionalne likovne delavnice na Destrniku v organizaciji OŠ Destrnik - Trnovska vas. Sledi druženje z veselico pod šotorom pred gasilskim domom PGD Destrnik. V nedeljo pa je tradicionalno farno žegnanje pri sv. Urbanu, kar je že od začetka osnova praznovanja v naši občini." Bodo letos kakšne posebnosti, glede na to da ima občina novega župana? „Morda bo kot zanimivost ali novost na letošnjem praznovanju to, da bo slavnostni govornik dr. Milan Zver, evropski poslanec in naš občan." Dženana Kmetec Videm • ED Tržec uspešno skozi leto Od kolesarjenja do občnega zbora Minulo soboto so člani Etnografskega društva (ED) Tržec začeli s povabilom sokrajanov na kolesarsko turo po občini, ki pa se je je, žal, tudi letos udeležila le peščica poganjalcev pedal. Bolj obiskan pa je bil večerni občni zbor, ki se je odvil na Djočanovi kmetiji. Predsednik ED Tržec Ivan Božičko je uvodoma povedal, da so v lanskem letu izpolni- li vse zadane cilje in naloge; med pomembnejšimi pa je izpostavil sprejetje pravilnika Predsednik ED Tržec Ivan Božičko je po kolesarjenju sklical še občni zbor društva in predstavil načrte za letos. o varovanju kulturne dediščine, opravljeno inventarizaci-jo predmetov na Djočanovi kmetiji, postavitev lesene ograje in obnovo lesene skrinje iz leta 1924: „V letu 2011 smo v dar in hrambo sprejeli več eksponatov, ki pričajo o kulturi bivanja naših prednikov; gre za zbirko gradiva Slovenskega čebelarja od leta 1910 do leta 2010, kuhinjske, gospodinjske in gospodarske pripomočke ter fotografski laboratorij. Skupaj 29 eksponatov in zbirk. Pred nami pa je pomembna naloga, saj je treba smiselno urediti področja ohranjanja žive in snovne dediščine v našem društvu." Sicer pa so bili člani ED Tržec aktivni tudi na različnih ob- činskih in drugih prireditvah in sami organizirali okroglo mizo ob mednarodnem letu gozdov z naslovom Gozd včeraj, danes, jutri. Za letošnje leto so si zadali podoben program kot lani: „Ob že uveljavljenih akcijah, kot je delitev sadnega drevja in sodelovanje na različnih prireditvah, moramo pripraviti še projektno dokumentacijo za peto fazo obnove Djočanove kmetije, v okviru katere bomo postavili lesen koruznjak in ograjo okoli vrta. V planu je še razstava gospodarskih in obrtniških znanj, želimo pa si nekoliko povečati še naše članstvo," je zaključil Božičko. SM OBČINA DESTRNIK vas vabi na prireditve ob 14. občinskem prazniku, ki se bodo vrstile od petka, 25. maja, do sobote, 9. junija 2012. Osrednja slovesnost, na katero vas še posebej vljudno vabijo, bo v soboto, 26. maja, ob 17. uri v Volkmerjevem domu kulture: slavnostni govornik bo g. dr. Milan Zver, rojak občine Destrnik in evropski poslanec, kulturni program bodo pripravili učenci Osnovne šole Destrnik - Trnovska vas, podeljena bodo priznanja Občine Destrnik in župana. Slovesnost se bo nadaljevala z otvoritvijo likovne razstave ter s pogostitvijo in z druženjem pred gasilsko-turističnim domom. Večna: www.destrnik.si. Občina Destrnik vošči vsem občankam in občanom prelepega urbanskega kraja od ravnic do goric ob 14. občinskem prazniku obilje medsebojnega spoštovanja, toplo sprejetje različnosti in ščepec dobre volje za vsakega. Praznujemo vsi, zato lepo vabljeni. Župan Vladimir Vindiš s sodelavci ^Ní-aifád d.o.o. EM-GRAD d.o.o. Spodnja Hajdina 21 2288 Hajdina telefon 02 788 59 36 fax 02 788 59 37 e-pošta: ¡nfo@emgrad.si NIZKE GRADNJE Iskrene čestitke ob prazniku občine Destrnik! elektroinstalacije ZELENIK Jože Zelenik s.d. Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel.: 753-14-11, Fax: 753-14-10 GSM: 041/731-214, E-mail: elektro.zelenik@siol.net Fntn- QM Cirkulane • S prve izredne seje občinskega sveta Polovični projekt + polovični župan = polovični izid glasovanja Prva izredna seja cirkulanskega občinskega sveta je bila nujno sklicana zaradi podelitve občinskih priznanj ob bližajočem občinskem prazniku. Kljub še nekaj dodatnim točkam pa bi se lahko končala v slabi uri, če ne bi bila na dnevnem redu še „vroča" točka potrditve projekta izgradnje kotlovnice... Izgradnja prizidka k novi dvorani, v kateri naj bi se uredila kotlovnica za ogrevanje s sekanci, je sicer sporna točka razhajanj med svetniki in županom že precej mesecev. Potem ko so lani najprej brez težav potrdili projekt izgradnje prizidka s kotlovnico, so se mnenja svetnikov razdelila po ogledu sistema daljinskega ogrevanja v Lenartu lani jeseni. Del svetnikov z županom na čelu je ohranil stališče, da je kurilnica s 500-kilovatnim kotlom dovolj, preko nje pa naj bi se ogrevale nova dvorana, občinska stavba, šola, vrtec, stanovanjski blok in stara kulturna dvorana. Drugi del svetnikov pa je zavzel stališče, naj se kotlovnica zgradi raje nekoliko izven strogega centra Cirkulan, kotel pa naj bo dovolj močan (vsaj 1000 kilovatov), da se bodo v sistem ogrevanja lahko vključevala še gospodinjstva v središču občine. Ta skupina svetnikov je tudi menila, da je lokacija kurilnice tik ob dvorani, do koder vodi ožja asfaltirana cesta, povsem neprimerna tudi zaradi oteženega dovoza sekancev, prav tako pa na omenjeni lokaciji ni dovolj prostora za večje skladišče (ampak le za priročno). V več kot dobrega pol leta po prvih razlikah v stališčih in razmišljanju svetnikov pa se s projektom ni zgodilo nič; ostal je takšen, kot je bil načrtovan prvotno, čeprav je del svetnikov nekajkrat poskušal prepričati župana, naj skliče zbor občanov, kjer bi ti lahko povedali, ali se sploh želijo in nameravajo vključiti v daljinski sistem ogrevanja ali ne. In tako je, pravzaprav povsem pričakovano, počilo tudi na zadnji izredni seji, na kateri je zasnovo kotlovnice najprej predstavil projektant Kraše-vec in na županovo vprašanje, ali lahko v kotlovnico namestijo tudi kotel s kapaciteto 1000 kilovatov odgovoril, da načeloma to lahko naredijo, da pa bo potem treba priročni zalogovnik polniti enkrat ne mesec ali enkrat na tri tedne in ne enkrat na dva meseca, kot je bilo predvideno za kotel pol manjše kapacitete. Nato je direktorica občinske uprave Milena Debeljak dodala, da je ta projekt edini, ki izpolnjuje pogoje za prijavo na šesti javni poziv RRP: „Po- Po več kot uro in pol trajajoči razpravi z argumenti za in proti izgradnji kotlovnice ob novi dvorani, s katero naj bi se občina prijavila na razpis RRPJe bil izid glasovanja izenačen, kar pomeni, da občina (zaenkrat) projekta ne more prijaviti na objavljen poziv RRP. Proti so bili: Milan Zumbar, Rajko Lesjak, Milan Hercog in Štefan Ban (na posnetku), vzdržal se je Milan Arbeiter, za pa so glasovali ostali štirje svetniki: Davorin Tušek, Ivan Hemetek, Franc Milošič in Anton Podhostnik. ziv je bil izdan 11. maja, naša občina pa lahko počrpa še slabih 310.000 evrov. Skupna vrednost celotnega projekta je ocenjena na 660.000 evrov, finančna shema pa je predvidena tako, da naj bi iz občinskega proračuna pokrili 110.000 evrov za DDV, 240.000 evrov pa naj bi bil vložek koncesio-narja, ki bo prevzel upravljanje s sistemom." Ban: Za vloženih 110.000 evrov si lahko 30 let plačujemo ogrevanje Prvi med svetniki se je oglasil Milan Hercog: „Pa o tem smo debatirali že vsaj desetkrat! In spet smo na istem! Mislim, da smo se zadeve lotili s popolnoma napačnega konca: najprej bi morali poiskati kon-cesionarja, potem pa skupaj z njim doreči vse ostalo!" Župan Janez Jurgec pa je ostajal na svojem bregu: „Prav tolikokrat sem vam tudi povedal, da lahko denar iz RRP po-črpamo le s tem projektom! Drugega nimamo! Lahko pa teh 310.000 evrov pustimo drugim občinam. Glede kon-cesionarja pa ni težav; akt za koncesijo za ogrevanje imamo sprejet, interesenti pa tudi so." Hercog pa se ni dal: „Ne zdi se mi prav, da bo občina v ta projekt vložila 110.000 evrov, poleg tega je koncesionar z izgradnjo določene kapacitete postavljen pred dejstva, za katera ni nujno, da mu bodo všeč. In lahko ga tudi sploh ne bo ... kaj bomo pa potem s tem, denar bo vržen stran?" Župan je odgovarjal, da ta denar nikakor ni vržen stran, da bodo imeli zato precej cenejše ogrevanje kot danes, pravzaprav skoraj zastonj, saj bo občina večinski soinvestitor. Štefan Ban prav tako ni bil naklonjen temu, da občina sploh financira takšen sistem ogrevanja: „Če bomo že vložili 110.000 evrov, potem ne vem, kje bi prihranili. Toliko naj bi nas namreč stalo ogrevanje v naslednjih 30 letih ... Torej, če bo ogrevanje za nas zastonj, ne prihranimo ničesar! In ne zdi se mi prav, da se bi naj zakreditirali, skupaj s tem projektom, za kar en milijon evrov, pa nismo naredili niti metra asfalta!" Žumbar: „Ta projekt je skropucalo!" Župan je besede o kreditu zanikal in pojasnil, da je kredit sicer res predviden, ni pa še realiziran, nato pa je prišel na vrsto Milan Žumbar, ki je Kraševca „stisnil ob zid" s kar nekaj strokovnimi vprašanji in dvomi okoli projekta, na katera niti projektant ni znal v celoti odgovoriti; Žumbarja je med drugim zanimalo, kje v projektu je predvidena zakonsko zahtevana 100 % rezerva za ogrevanje v primeru izpada delovanja sistema, povedal je tudi, da 500-kilovatni kotel nikakor ne bo zadostoval za vključevanje gospodinjstev in ob tem še navrgel, da morebitna zamenjava 500-kilovatne-ga kotla za 1000-kilovatnega nikakor ni tako enostavna, saj za seboj potegne še veliko drugih zadev. V pogovor se je vmešal župan Jurgec: „Če v tem trenutku gremo v spremembo projekta in zamenjavo kotla, ne moremo več na razpis RRP, ker bo priprava dokumentacije vzela preveč časa! To naj bo jasno! Kaj in kako se bomo kasneje dogovarjali s koncesionarjem, naj vas zdaj ne skrbi, to je druga stvar! Glede rezerve tudi ni skrbi, saj v vseh javnih objektih obstajajo še peči, ki bodo služile kot rezerva!" Žumbarja ta razlaga ni pomirila; županu je oporekal, da bo vzdrževanje sedanjih peči oziroma kotlov v javnih stavbah zelo drago in nerentabilno: „Sicer pa je moje osebno mnenje, da je ta prizidek s kotlovnico in priročnim skladiščem zelo slab! Škoda je denarja zanj! Menim, da bi morali najprej vprašati ljudi, koliko se jih bi priključilo na ta sistem ogrevanja, pritegniti k temu tudi bodočega koncesionarja, nato pa najti boljšo lokacijo za kotlovnico nekoliko izven centra, ob kateri bi lahko imel koncesionar tudi dovolj veliko skladišče za sekance. Ponavljam: jaz tega ne bom podprl, ta projekt je skropucalo!" „Polovičen" projekt „polovičnega" župana?! Županu, ki mu je bilo že od vsega začetka na obrazu videti, da je precej besen nad stališči in mnenji svetnikov, je počasi popuščal še zadnji odstotek potrpežljivosti: „Pa saj že leto in pol govorimo eno in isto! Najprej je bila sporna samo deponija, zdaj pa že kotlovnica! Glasujte, kakor mislite, jaz ne bom nosil odgovornosti, če boste proti! Potem pač ne bomo porabili „naših" 310.000 evrov, jih bo pač dobila katera druga občina! Osebno bi ta denar najraje dal za ceste, ampak žal ne gre!" Oglasil se je Ban: „Pač ne bomo porabili tega razpisnega denarja, ohranili pa bomo svojih 110.000 evrov in jih lahko namenimo za kaj drugega! Koncesionar pa naj sam zgradi objekte in infrastrukturo!" Antona Podhostnika pa je ob tem zanimalo, kako se bo ogrevala nova velika dvorana, če ne bo kotlovnice, in ali občina že ima zagotovilo, da bo dobila koncesionarja. Župan je odgovoril, da zagotovila od koncesionarja ni, je le interes, dvorana pa naj bi se po drugi varianti ogrevala z dodatnim kotlom v šoli, ki naj bi stal med 25.000 in 30.000 evri. Davorin Tušek pa je podprl župana z mislijo, da je za občino bolje, če je večinski lastnik objekta, saj bo tako lažje diktirala ceno ogrevanja, kotlovnico pa lahko koncesionar nadgradi tudi kasneje glede na potrebe občanov. Toda Žumbar, ki je ponovil vso zgodovino nastajanja tega projekta, se ni dal prepričati in je spet ponovil, da bo proti potrditvi, saj da gre po njegovem „za polovičen in slab projekt". Jurgca je njegovo neomajno stališče razbesnelo: „Ja, saj jaz sem zate verjetno tudi samo „polovičen"! Ta projekt je dober! In dajte že razumeti, da nimamo časa za spremembe; iskanje druge lokacije, nakup parcele, pridobitev gradbenega dovoljenja ... to lahko traja eno leto! Tega ste se spomnili nekaj mesecev nazaj, ampak tako ne moremo delati! Že doslej smo samo za dokumentacijo porabili 40.000 evrov, če gremo zdaj vse od začetka, bomo izgubili še enkrat toliko denarja in tudi za prijavo na razpis bomo prepozni!" Štiri proti štiri (pri enem vzdržanem) in - projekt je padel! Po dobri uri soočanja različnih stališč, pri čemer očitno nihče od „prepričanih" v svoj prav ni popustil niti za ped, je župan najavil glasovanje, a se je pred njim še enkrat razplamtela vroča debata z istimi argumenti ... Le svetnik Ivan Hemetek je precej na glas podvomil: „Verjetno bo ta projekt za dobrega pol milijona gradil isti gradbinec kot gradi dvorano. Mislim, da bi si koncesio-nar isti objekt zgradil precej ceneje, zato se mi poraja občutek, da gre pri vsem skupaj še najbolj za to, da se zagotovi posle in da denar temu gradbincu ... " Končno je sledilo glasovanje; pa ne le eno, ampak celo dve, saj po prvem župan ni bil prepričan, ali je bil rezultat res takšen, da so bili štirje svetniki za, štirje proti in eden vzdržan. Ponovno glasovanje je pokazalo enak rezultat ... in to je pomenilo, da občina projekta izgradnje kotlovnice ne more prijaviti na razpis RRP. SM Foto: SM Ptuj • V železniških delavnicah kljub krizi zadovoljni Z obnovo kolesnih dvojic pridobili 12 tujih partnerjev V nekdanjih železniških delavnicah ob Osojnikovi cesti na Ptuju so kljub kriznim časom zadovoljni, saj so s kvalitetno vpeljavo obnove železniških kolesnih dvojic uspeli pridobiti 12 tujih partnerjev; poleg avstrijskih državnih železnic pa se jim obeta tudi sodelovanje s francoskimi in nekaterimi drugimi železnicami. Železniške delavnice ob Osojnikovi cesti na Ptuju, ki delujejo v okviru Slovenskih železnic oziroma Centralnih delavnic Ljubljana kot proizvodnja Ptuj, so v osnovi namenjene vzdrževanju potniških vagonov, zadnjih nekaj let pa pridobivajo vse večjo pomembnost s popravilom kolesnih dvojic železniških vozil, ki jih opravljajo v skladu z veljavnimi evropskimi direktivami. Šef proizvodnje Silvo Božičko je upravičeno zadovoljen, saj jim za razliko od mnogih drugih, ki se v kriznih časih komajda preživljajo, v ptujski proizvodnji gre razmeroma dobro: »Glede na to da smo po uspešni osvojitvi certifikatov kakovosti EN ISO 3834-2: 2006 in certifikata o odobritvi varjenja železniških vozil SIST EN 15085-2, pred kratkim osvojili zelo zahteven proizvodni certifikat kakovosti združenja za privatne tovorne vagone za zahtevno zahodno evropsko tržišče, sem prepričan, da smo na pravi poti. To je namreč za naše podjetje, ki zaposluje 160 redno in 38 dodatno zaposlenih delavcev iz ptujskega območja, izjemno pomembno, kajti s kvalitetno g- 1' 1V k Foto: M. Ozmec Šef proizvodnje Silvo Božičko je upravičeno zadovoljen, saj so s kvalitetnim delom uspeli pridobiti kar 12 tujih partnerjev. opravljenim delom in uspešnim prizadevanjem vodstva podjetja smo v zadnjih dveh letih uspeli pridobiti kar 12 tujih kupcev oziroma poslovnih partnerjev. Gre za to, da smo poleg avstrijskih državnih železnic OBB uspeli pridobiti posel tudi za številna privatna železniška podjetja iz območja zahodne Evrope. Vse to pa nas je dodatno motiviralo, da smo pred dvema letoma pričeli s projektom celovite obnove tehnološkega procesa, ki je sedaj že v zaključni fazi in nas bo veljal dobrega 1,5 milijona Muzejski dan so obeležili številni muzeji pri nas in po svetu, med drugim je svoja vrata brezplačno odprlo tudi 40 slovenskih muzejev. Slovenski odbor Mednarodnega muzejskega sveta je 18. maj razglasil za mednarodni dan muzejev že leta 1977, in sicer z namenom, da se okrepi zavest o vlogi muzejev v razvoju družbe. V sklopu praznovanja se vsako leto izpelje množica prireditev po vsej državi, muzeji pa na ta dan brezplačno odprejo vrata prav vsem obiskovalcem. Na Ptuju so sočasno s praznovanjem dneva muzejev odprli prenovljeno konjušnico in stalno postavitev zbirke pustnih mask, zaradi česar je bil ta dan prav poseben. V petek so v Pokrajinskem muzeju na Ptuju zabeležili 384 obiskovalcev, ki so izkoristili možnost brezplačnega ogleda. Tudi v Ormožu so imeli precejšnjo gnečo. Njihovo enoto si je ogledalo 60 obiskovalcev. Kot pravijo, so številke spod- Foto: M. Ozmec evrov. Omenjena modernizacija proizvodnje pa omogoča zadnji dve leti tudi povečanje obsega našega dela z obnovo kolesnih dvojic za železniške vagone, tako da sedaj obnovimo od 10.000 do 12. 000 kosov železniških dvojic letno.« Zagotovo ste lahko zadovoljni, saj je bilo tudi zaradi tega minulo poslovno leto za vaše podjetje uspešno? »Vsekakor smo zadovoljni, posebej pa sem vesel, da nam je prihodke iz tujega trga uspelo povečani iz dosedanjih Z modernizacijo proizvodnje so omogočili obnovo kolesnih dvojic za železniške vagone, tako da jih lahko sedaj obnovijo tudi do 12.000 kosov letno. Sicer pa opravljajo celotno vzdrževanje potniških vagonov, več kot polovico proizvodnje pa opravljajo za tuje partnerje. Slovenija • Muzejski dan uspešen Brezplačni ogledi privabili veliko obiskovalcev 18. maj je mednarodni dan muzejev, ki ga vsako leto obeležijo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož. Ponovno so brezplačno odprli svoja vrata in privabili precejšnje število obiskovalcev. budne, saj je bilo obiskovalcev več kot lani. Letošnji praznik je potekal pod geslom Muzeji v svetu glo- 30 na dobrih 55 % skupnih prihodkov, tako da smo v lanskem letu 2011 dosegli prek 10 milijonov evrov skupne realizacije.« Kako pa ocenjujete vaše sodelovanje z lokalno skupnostjo? »Prepričan se, da je to sodelovanje zelo dobro, saj zaposlujemo v glavnem domačo delovno silo s ptujskega območja. Poleg tega redno nu- balnih sprememb - novi izzivi, nove pobude. Prav ta naziv pa je kot pisan na kožo Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož, ki je pred nekaj dnevi predstavil pomembno novost. Muzej se je namreč odzval na potrebe časa in v muzejsko delo vključil tudi nove tehnologije. Tako je obiskovalcem po novem na razpolago spletna aplikacija, ki nudi priložnost za predstavitev in interpretacije muzejskega gradiva. Zaenkrat je v slovenskem in angleškem jeziku, v kratkem pa naj bi obstajalo še več spletnih prevodov. Dženana Kmetec Zbirke si je ogledalo tudi veliko šol. dimo proizvodno prakso ptujskim študentom mehatronike, redno sodelujemo pri izvedbi gasilskih akcij v Mestni občini Ptuj, saj je bila ob lanskem mesecu varstva pred požari v našem podjetju osrednja preventivna gasilska vaja, poleg tega pa smo menda še edini, ki imamo tudi svoje precej aktivno industrijsko gasilsko društvo Železničar. V prizadevanjih za čim bolj uspešen prodor na tuj trg, so nas lani jeseni obiskali najvišji predstavniki Slovenskih železnic, vodstvo Mestne občine Ptuj in političnih strank in moram reči, da so bili naši gostje nad našimi delovnimi dosežki prijetno presenečeni.« Vaše podjetje, ki se ukvarja s poltežko industrijo, je praktično sredi mesta. Vam to povzroča kakšne težave? »Ker je bila naša proizvodnja kar precej hrupna, smo najprej morali zamenjati zastarele in preglasne kompresorje. Zaradi podobnih vzrokov smo odstranili tudi prenosnico vagonov in okretnico, popolnoma posodobili in vpeljali pa smo tudi dve novi zaprti lakirni komori, tako da sedaj obratujeta v skladu z vsemi strogimi okoljskimi predpisi. Poleg tega imamo po celotnem dvorišču zgrajene lovilce olja, vse naše proizvodne in druge odpadke pa zbiramo po ločenem sistemu, se pravi, da jih zbiramo in odvažamo selektivno, vključno s pepelom, saj poleg plina kurimo še tudi na premog. Uredili smo tudi naš logistični terminal, saj podjetje dnevno obišče tudi po 15 težkih tovornjakov, tako da imajo sedaj vsi poenostavljen dostop.« Ali tako uspešno skrbite tudi za vaše delavce oziroma zaposlene? »Mirno lahko rečem, da v našem kolektivu posvečamo zaposlenim vso potrebno pozornost. Kljub kriznim časom jim poleg rednih plač zagotavljamo tudi plačilo opravljenega nadurnega dela, redno skrbimo za dodatno izobraževanje ob delu, pri čemer posebej poudarjam, da zaradi zahtevnega tehnološkega postopka proizvodnje oziroma predelave kolesnih dvojic opravljamo redno dodatno izobraževanje za vse delavce, ki delajo v tem programu. Ob tem smo posodobili in dogradili tudi proizvodne hale, kar nam omogoča, da bomo v kratkem na strehi lahko postavili še sončne elektrarne.« Kakšne pa so vaše razvojne vizije? »Zaradi dobrih referenc, ki smo si jih zagotovili z vestnim in kvalitetno opravljenim delom tudi pri tujih poslovnih partnerjih, se je očitno potrdil star pregovor, da dober glas seže v deveto vas. Tako so nas pred kratkim obiskali že tudi predstavniki francoskih železnic, s katerimi smo se pogovarjali o konkretnem sodelovanju pri določenih poslih, ta teden pa so nas obiskali tudi predstavniki iranskih železnic, ki jih je k nam usmerilo slovensko ministrstvo za gospodarstvo. Tudi z njimi smo se pogovarjali o možnostih poslovnega sodelovanja na različnih področjih vzdrževanja tirnih vozil in obnove kolesnih dvojic. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti, da smo obdržali tudi vzdrževanje vseh kolesnih vagonov v Slovenskih železnicah, ki predstavlja dobrih 30 odstotkov naše letne proizvodnje, kar je za naše podjetje prav tako zelo pomembno.« M. Ozmec Foto: DK Svet je majhen Strahovlada finančnega sistema Veliko ljudi se vedno pogosteje sprašuje, zakaj kriza, ki se je začela v letu 2007, tako dolgo traja in ima tako globoke posledice. Odgovor je izredno enostaven in preprost: ker naši mednarodni voditelji niso razumeli izvora krize in niso bili pripravljeni sprejemati pravilnih ukrepov. Po hladni vojni in padcu Berlinskega zidu se je svet spremenil. Izjasnega ravnovesja moči, pri katerem je oblast bila razdeljena med dvema velesilama, so države prišle v fazo iskanja nove podlage za medsebojne odnose. Verjeli so, da bo odprt gospodarski sistem pripomogel k splošni blaginji in stabilnosti sveta. Na podlagi takšne predpostavke so leta 1994 v Marakeshu ustanovili Mednarodno trgovsko organizacijo, ki je v dvajsetih letih prispevala h korenitim spremembam. Trgi so postali vedno bolj odprti in prosojni. Kapital je našel pred seboj vedno manj ovir. Finančni svet je začel prodirati v vse glavne odločitve voditeljev in počasi prevzel prostor, kije bil v zgodovini namenjen gospodarstvu in industrijski ekonomiji. Politiki so financam rade volje pustili vedno večprostora, prepričani, da bo „ nevidna roka" na trgih sama našla najboljše rešitve za splošno blaginjo. Tehnokrati in špekulanti so postopoma prevzeli vodilno krmilo in nadomestili politike. Iz mednarodnega reda smo prišli v kaos, v katerem so ad hoc izoblikovana finančna sredstva začela lebdeti nad državnimi pravnimi sistemi ter izkoriščala mednarodni brezzakonski prostor sebi v prid in posledično v škodo držav. Ne da bi vedeli, smo se v obdobju ene same generacije znašli znotraj diktature bonitetnih ocen in spreada - procentualne razlike med obveznicami. Ko je prišlo do krize, so finančniki prepričali politike, da jih morajo rešiti, v kolikor sami želijo preživeti. Generacija politikov, kije v svojem znanju zaostala in se je raje ukvarjala z marginalnimi temami, jim je sledila brezpogojno. Z javnim denarjem smo začeli reševati zasebne zgrešene investicije. Prevzeli smo breme na lastne javne dolgove in tako sprožili v Evropi val nestabilnosti, iz katerega še danes ne najdemo izhoda. Finančni fašizem je napadel države in trenutno še zmaguje, ker ne odgovarjamo politično. Še huje: znotraj splošnega napada je EU, namesto da bi odgovorila z enotnostjo, raje začela z medosebnim notranjim obračunavanjem. Naši voditelji so se izkazali za nesposobne pri kriznem upravljanju. Vlada nam strahovlada zaradi pomanjkanja vizije. V letu 2011 je po podatkih IBS svetovni BDP znašal slabih 63.000 milijard dolarjev. V istem letu je bil BDP, izhajajoč iz derivatov „over the counter" nestandardnih finančnih pogodb, 707.596 milijard dolarjev in danes še vedno raste, kar jasno kaže, da sprejemamo izhodišča, ki so finančnemu svetu ugodna. Pred krizo je bil državni dolg Irske samo 25-odstoten, portugalski pa varnih 65 odstotkov bruto domačega proizvoda. Danes, potem ko smo žrtvovali naše države za to, da smo rešili zasebne investicije, tvegamo stabilnost celotne Unije. Če bi se nahajali v igralnici, se nikoli ne bi usedli na mesto igralca, ki izgublja veliko vsoto denarja in mu poravnali račune! V normalnem življenju vsak plača lastne dolgove! Zakaj smo pristali na logiko, da moramo zasebne špekulativne investicije reševati z javnim denarjem? Ker nam vlada terorfinančnega sveta. Politika pa ne odigra lastne vloge, ker ima še vedno napačno predstavo o financah, in sicer kot zdravilo namesto bolezni. V kolikor ne bomo zelo hitro zamenjali naše mentalne kategorije in vrnili visoki plemeniti politiki glavne vloge, tako da krize ne bo več sprejemala, temveč vodila, se nam piše neprijetna prihodnost. Reševanje državnih proračunov, sprejemanje tehničnih ukrepov je potrebno in dobrodošlo, vendar nikakor ne sme postati edini cilj. Končna naloga evropskih politikov mora biti preoblikovanje Evropske centralne banke in novi pakt o skupnosti. Samo tako bomo dali valuti evro suverenost, kredibilnost in stabilnost. Potrebujemo zdravo gospodarstvo, podjetja in bančni sistem, ki bo ločeval med tveganimi in industrijskimi naložbami. Banke se morajo vrniti v preteklost, ko so investirale varčevalski denar z modrostjo in ga oplemenitile tako, da so omogočale rast družbe. Laris Gaiser RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 "\mt i ; '¿M Ž' ifir ris I& m Ji I II i Foto: Viki Ivanuša Svetniki in župan imajo dovolj groženj in podtikanj, pa tudi politikantskih izrednih sej, so povedali na torkovi novinarski konferenci. Ormož • Koalicija in župan enotno proti neplodnim izrednim sejam Boj se iz sfere politike prenaša na upravo in svetnike Župan Alojz Sok je povedal, da je že sit nenehnega ponavljanja istih trditev opozicije, da je občina nezakonito porabila namenska sredstva, da je kriva za zaprtje odlagališča in v zadnjem času tudi, da je bil nezakonito razrešen član NO Šinko. Nedopustno se mu zdi, da se je napad opozicije iz sfere politike prenesel na delavce občinske uprave in svetnike, zato je s predstavniki svetniških skupin na novinarski konferenci predstavil drugo plat zgodbe. „Šikaniranje delavcev občinske uprave je čista izmišljotina, res pa je, da morajo vsi trdo delati. To ni uprava, ki bi si jo jaz izbral, podedoval sem jo takšno, kot je bila. Strokovno lojalno je delala, ko je bil župan Trofenik in enako dela tudi sedaj," je povedal župan in še enkrat kronološko povzel dogajanje, ki zadnje mesece burka ormoško politično sfero. Prvič pa smo slišali, da naj bi ormoško vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja na ministrstvu obravnavali v roku štirih mesecev, do takrat pa bodo komunalne odpadke iz ormoškega območja začasno deponirali na odlagališču Dobrava. Podjetju Saubermacher je bila možnost odlaganja v Ormožu odpovedana. Glede nenamenskega trošenje denarja iz naslova odpadkov je povedal, da si lahko na spletnem portalu občine vsak sam ogleda proračun in vse postavke. Kritiziral je tudi znanje seštevanja, ki ga je pokazala opozicija, ko je količino odpadkov enostavno zmnožila z namenskim virom in ekološko takso in prišla do zaključka, da bi se moralo nabrati čez 4 milijone evrov. To po trditvah Soka ne drži, saj podjetje Saubermacher ni plačevalo odlaganja po enaki ceni kot prebivalci iz območja UE Ormož. Lani se je spremenil tudi prejemnik ekološke takse. Občina Ormož je dobila lani zelo malo, ker se po novem lahko porabi v občini, kjer so odpadki nastali, in ne tam, kjer so bili odloženi. Baje se do konca leta 2006 namenska sredstva tudi niso prenašala na občino, ampak so ostala pri koncesionar-ju. Ostanka je po županovih izračunih za kakšne 3 milijone evrov. „Iz tega namena ni bilo nič nenamensko porabljeno, logično pa je, da je občina obstoječe kredite za področje komunalne infrastrukture plačevala tudi iz sredstev najemnine, ki pa ni namenski vir," je povedal Sok, ki meni, da lahko občina novo odlagališče uredi le s podporo kakšne večje občine, zato peljejo aktivnosti za ustanovitev skupnega podjetja z mariborsko občino, ki lahko zagotovi potrebno število prebivalcev in količino odpadkov. Teh je sedaj, ko je bilo uvedeno ločevanje, malo, letno okoli 1000 ton. Glede cene je zagotovil, da se zaenkrat ne more spremeniti, ker so cene komunalnih storitev trenutno zamrznjene. Res pa je, da so letos nabavili rumene posode, kar je stalo 140.000 evrov in jih bo treba odplačati v naslednjih petih letih. Pes maha z repom in ne rep s psom Glede sprejemanja proračuna pa je povedal, da je v pristojnosti občinskega sveta in je zato vsak očitek nezakonitosti županu in občinski upravi nepomemben. Narava stvari pa je taka, da proračun sprejme večina, pa če so ostali zadovoljni ali ne, kar je slikovito podkrepil za besedami: „Pes maha z repom in ne rep s 'pesom'," ki jim je težko oporekati. Izvedeli smo tudi, da je prišlo do spora med županom in predsednikom nadzornega odbora (NO) Borisom Skokom, ki je po trditvah župana prišel v pisarno direktorice občinske uprave in zahteval dokumente o zamenjavi člana NO Bojana Šinka. „Pove-dal sem mu, da to ni njegova stvar, ker ni kompetenten za odločitve občinskega sveta, ampak izvaja proračunsko nadzorstvo. Za varstvo zakonitosti pa skrbi župan, nad njim pa ustavno sodišče in vlada. Povedal sem mu tudi, naj v bodoče dokumentov ne zbira po pisarnah, ampak naj se s svojimi željami pisno obrne na občinsko upravo. To je razumel kot neke vrste prepoved," je zaključil Sok. Branko Šumenjak je povedal, da se SDS sej ne udeležuje, ker v materialih za njih ni nobene rešitve težav, ampak gre le za pranje umazanega perila. Glede NO pa je povedal, da je bila prisotna želja občinskega sveta in KVIAZA po zamenjavi vseh treh članov NO, želeli so vsaj preveriti, ali še uživajo zaupanje. Moti ga predvsem to, da je pomemben organ kot je NO, le podaljšana roka opozicije. „Kar Trofenik vpraša na seji, to je naslednji dan predmet nadzora NO. Ker predsednik ne uživa več podpore občinskega sveta, bi bilo od njega najbolj modro in elegantno, da odstopi, ker takšen način dela kot si ga je zastavil, ni dober za občino, občinsko upravo in občane." je zaključil Šumenjak. Zlatan Fafulic je povedal, da so socialni demokrati v koalicijo z županom stopili z željo po sodelovanju in delati za razvoj Ormoža. Ocenjuje, da je stanje v ormoški politiki zares postalo že nenormalno, saj so bili doslej navajeni, da je boj potekal med bivšim in sedanjim županom, sedaj pa se žogica seli iz ringa tudi na občinsko upravo in svet, kar je nedopustno. Cvetko ni več član svetniške skupine SLS, ZS in SD Irma Murad (N.Si) meni, da je razglabljanje o preteklih stvareh lahko zanimivo, vendar brez rezultatov. Naj- pomembneje se ji zato zdi, da se po 15. maju za občane pri odlaganju odpadkov ni nič spremenilo in zagotovilo vlade, da bo ormoško odlagališče dobilo podaljšanje za obratovanje. To so potrditve, da sta Komunalno podjetje Ormož in občina naredili vse, kar je potrebno. Ivan Vajda (Desus in LDS) je zagotovil, da imajo člani njihove svetniške skupine zavezo, da delujejo konstruktivno, vendar ne vidijo, kako bi izredne seje lahko doprinesle k reševanju odprtega problema. Pozval je sklicatelje izrednih sej, naj predlagajo konkretno rešitev. Rado Antolič je v imenu SLS, Zelenih Slovenije in SD priznal, da gre na izrednih sejah za pomembne teme, ki pa so bile že pogosto obravnavane in za katere že tečejo rešitve na državni in lokalni ravni. Po njegovem mnenju nenehne kritike vsega kar se naredi, kažejo na nemoč in obup posameznikov v občinskem svetu. Za svojo svetniško skupino je zatrdil, da imajo dovolj časa in energije za resne probleme občine, škoda pa ga je za poli-tikanstvo. Zato se bodo udeležili vseh izrednih sej, ki bodo sklicane zaradi nujnosti in pomembnosti tem in prav nobene izredne seje, ki bo sklicana samo zaradi želje po nastopanju in nagajanju. Povedal pa je tudi, da Dušan Cvetko ni več član njihovega svetniškega kluba, ker je prišlo do enostranske prekinitve dogovora o sodelovanju zaradi grobega kršenja le-tega. Viki Ivanuša Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. Ptuj • Dan odprtih vrat Biotehniške šole Pomlad prišla tudi na Turnisce Izjemno pridni dijaki in zaposleni na Biotehniški šoli Ptuj so več tednov pripravljali vse potrebno, da je šolsko posestvo na Turnišču minuli vikend zasijalo v vsem svojem sijaju. V sklopu prireditev Pomlad na Turnišču so izpeljali dan odprtih vrat, vodene oglede, delavnice, zanimivi pa so tudi vrtovi, ki nastajajo na posestvu. Kot že vrsto let zapored je Biotehniška šola Ptuj tudi letos v času razstave Dobrote slovenskih kmetij pripravila različne prireditve, ki so potekale pod naslovom Pomlad na Turnišču. V sklopu te so izpeljali dneve odprtih vrat in svojo dejavnost predstavili vsem obiskovalcem. Dogajanje se je pričelo v petek z osrednjo prireditvijo, na kateri so dijaki predstavljali česa vse jih na šoli učijo, seveda pa tudi petja in plesa ni manjkalo. Ob osrednji prireditvi je bil bogat tudi spremljevalni program, ki je do nedelje privabil veliko obiskovalcev. Med drugim so predstavljali tudi nove pridobitve šole: Učne poti pegaste sove in izjemno lepo urejene vrtove, ki nastajajo na šolskem posestvu, in sicer kmečki, zeliščni, francoski in angleški. Organizirani so bili vodeni ogledi šolskega posestva, med vikendom pa sta potekali tudi delavnici, na katerih so izdelovali slike iz posušenega cvetja. Vsak dan v času Dobrot slo- V petek je potekala osrednja proslava, na kateri so dijaki predstavljali dejavnost šole. Šolsko posestvo so izjemno lepo uredili. venskih kmetij so dijaki sodelovali tudi na razstavi v minorit-skem samostanu. Med drugim so na ogled postavili cvetlično kompozicijo, s katero sta dijaka Matej Erjavec in Anja Hiržin na tekmovanju mladih cvetličarjev na sejmu Flora dosegla drugo mesto. Dogajanje v sklopu Pomladi na Turnišču se je zaključilo v ponedeljek z obiskom osnov- nih šol. Učenci so si ogledali izjemno lepo urejeno šolsko posestvo, se sprehodili po učni poti in na ta način opravili naravoslovni dan. Dženana Kmetec Ormož • KŠD Dobrava praznovalo 15 let delovanja Ob prazniku Vaja zbora Ob koncu tedna so Dobravčani in vsi, ki se radi družijo z njimi, praznovali 15-letnico organiziranega kulturnega delovanja v vasi Dobrava pri Ormožu. V ormoškem Domu kulture so v petek in soboto uprizorili posrečeno komedijo Vinka Modendorferja Vaja zbora. Zabavna in lahkotna komedija je na trenutke dobivala tudi malo grenak priokus, saj je nezgrešljivo spominjala na prizore, ki jih prepoznamo iz našega vsakdanjega zasebnega, društvenega, družabnega in tudi političnega življenja. Zgodba vsebuje kopico komičnih značajev in situacij, ki so bili v uprizoritvi oblikovani z občutkom za mero. Prijetno je presenetil Kristijan Dogša, ki je kljub kratkemu času, ki ga je imel na voljo, suvereno odigral dirigenta Petra, tudi Rajko Ko-šič je prepričljivo izoblikoval župana Marjana Slovenca, na trenutke prikupno naiven, pa tudi zelo prodoren je bil Franc Štrman, ki je zaigral podjetni- ka Eržena. V zboru pa so zelo ubrano zapeli Edi Mertuk, Jerica Žnidarič Juričinec, Otmar Šoštarič, Damijan Fekonja, Mojca Bauman Kralj, Danijela Čurin, Borut Žinko, Franc Mag-dič in Anica Ratek. V zboru na petkovi premieri ni bilo šibkega člena in vsi igralci so imeli svoj solo, svojih pet minut, v katerih so lahko pokazali, kako so naštudirali svoj lik. Pri postavitvi igre jim je pomagal Milivoj Zemljič, ki je bil tokrat v vlogi svetovalca, saj se je lani odločil, da ne bo več režiral. Zgodba se po takšnih in drugačnih zapletih seveda dobro konča in zboru so se na odru pridružili še ostali pevci, ki pojejo v Moškem pevskem zboru Dobrava pod vodstvom Jožeta Barin-Turice. Predsednik KŠD Dobrava Mirko Zlatnik je povedal, da se je s petjem Šoštaričevih in Žnidaričevih dečkov na Dobravi vse skupaj začelo. Leta 1993 je bil ustanovljen oktet in na Dobravi se je pričelo organizirano kulturno življenje. Kmalu se jim je pridružilo še več petja željnih Dobravčanov in pevcev iz okolice, tako je nastal moški pevski zbor, ki je štel med 18 in 22 članov. V začetku ga je vodil Franci Magdič, zadnjih 12 let pa ga vodi Jože Barin-Turica. Želja po delovanju še na drugih področjih kulturnega življenja je vaščane in ljubitelje kulture iz bližnje okolice Foto: Viki Ivanuša Zabaven večer z Dobravčani na Vaji zbora. vzpodbudila, da so leta 1996 ustanovili Kulturno društvo Dobrava, ki je imelo pevsko in dramsko sekcijo. Da bi zadostili željam predvsem mlajših članov društva, so ustanovili še športno sekcijo, leta 2010 pa so društvo preimenovali v Kulturno športno društvo Dobrava. Društvo šteje okrog 40 članov, dejavnih pa je vedno vsaj 30. Redno pripravljajo koncerte, gledališke predstave in različne skupne nastope. S svojim delovanjem popestrijo marsikatero kulturno prireditev. Zlasti pa so ponosni na predstavi Kovačnica in Od zrna do kruha, ki so ju pred leti spisali in uprizorili člani društva sami. Z njima so se spomnili na vsebino kovačnice in mlina, ki sta bila nekoč velikega pomena za Dobravo in okolico. S tema predstavama so mlajšim rodovom prikazali nekatere stare običaje in navade, pa tudi življenje in delo. Predstavi so uspešno predstavili tudi na prostem, pred 150 let staro ko-vačnico na Dobravi. Na športnem področju organizirajo rekreativno igranje odbojke na mivki, športno kegljanje, košarko ter pohode in družabna srečanja članov društva in vseh, ki si takega druženja želijo. Lepa tradicija so srečanja Dobravčanov, kjer se zberejo številni Dobravčani, ki več ne živijo na Dobravi. Viki Ivanuša Tednikova knjigarnica Uspešen vrtnar rad bere! Če bi bili za rast rastlin dovolj le dobri nameni in ljubezen, bi se nihče nikoli ne lotil pisanja knjig o vrtnarstvu in tudi jaz bi se s tem ne trudila. Zato sem prepričana, da imajo lepe in uspešne vrtove le tisti, ki radi berejo in eksperimentirajo. Ne verjamem v zgodbice o posameznikih s čarobnimi zelenimi prsti ali o tistih, ki jim nikoli nič ne zraste. Če vas nekaj zares zanima, boste prav gotovo uspeli. Tako začenja predgovor avtorica, vrtnarska mojstrica, ki je mnogim bila doslej znana s hrvaškega TV-ekrana (oddaja Vrtnarica na HRTV), Kornelija Benyovsky Soštaric, ki je na agronomski fakulteti diplomirala iz vrtnarstva in oblikovanja krajine in je svoj ustvarjalni in tudi znanstveni potencial namenila organskemu vrtnarjenju. Pravkar je njeno avtorsko delo doživelo prevod v slovenščino z naslovom Zeleni kvadrat. To ni tiste vrste priročnik, ki ponuja strokovne, natančne rešitve, marveč spodbuja, organizira, motivira k premišljenemu, estetskemu, koristnemu in celostnemu pogledu na naravo in vrtnarjenje. In to z natančno osebno avtorsko izkušnjo ter s premišljenim, vabljivim knjižnim konceptom, ki mu dajejo močan ton izbrane fotografije Nina Sošterica. Ilustracije v knjigi Zeleni kvadrat so presneto lepe, idilične, a naravne, čeprav tudi postavljene; imajo nek zapeljiv čar lepe vrtnarke na lepem vrtu, kar pa še zdaleč ni osladno, kot znajo biti kričeče fotografije v nekaterih revijah. No, priznam pa tudi, da mi je morda knjižna podoba toliko bolj blizu zaradi njenega »književ-nega-vrtnarskega« prostora in kulturne dediščine. Avtorica ima svoj zeleni kvadrat blizu slovenske meje, v hrvaškem Zagorju, kjer je bil dom mojega očeta. Vrt pa je seveda tak, kot so bili nekoč tudi slovenski vrtovi: z leseno značilno ograjo, z gredicami in s svetlicami, kot so primerne za klimatski prostor tostran in onstran meje. Knjiga Zeleni kvadrat obsega 323 strani in je razdeljena na osem večjih poglavij: Kako začeti, Spoznavanje vrta, Kako rastejo rastline, Nega rastlin, Zaščita rastlin, Zaščita vrta, Razmnoževanje, Hrana z zelenega kvadrata in Male vrtne radosti. Morda naslovi poglavij ne zvenijo inovativ-no, a besedilo in podajanje je osebno avtorsko, temelječe na izkušnjah in zato je prav radostno in izvirno. Avtorica pravi, da se je kot mestni otrok srečevala z zemljo le v par lončkih, ki jih je »obdelovala« na svojem in babičinem balkonu sredi Zagreba. Ko pa je sama postala mama, je v njej dozorela želja po vrtu. Pri tem se je zgledovala po tradicionalnih zagorskih vrtovih, v katerih so, kot nekoč v vrtovih naših babic, skupaj uspevale različne vrste zelenjave, cvetja, začimbnic in sadja. Seveda avtorica ni preprosto preslikala tradicionalnega vrta, marveč je negovala, razvijala, oblikovala okvirno misel o harmoničnem življenju, ki pa je do danes že izginilo. Soštariceva pravi, da brez ideje ni niti sloga, kar je glavna pomanjkljivost sodobnih vrtov. Prepogosto so skupek nenadzorovano nametanih okrasnih podrobnosti, v vsem skupaj pa se je slog počasi izgubil, zabrisal. Nenazadnje je takšen vrt del širšega okolja, predela, kraja, pokrajine. Avtorica posebej izpostavlja in se zavzema za kulturno vrtnarjenje in vrtno dediščino. Brez dlake na jeziku zapiše, da mnogi novopečeni vrtnarji svoje znanje črpajo iz tuje literature, pozabljajoč na vse koristne nasvete, ki bi jih lahko dobili od svojih babic. Tako sem spodaj podpisana navdušena ljubiteljica zonalnih pelargonij bila presenečena nad nasvetom avtorice o pomakanju potaknjencev (na sliki je krasen primerek t. i. roženkravta) v med, da se lepše in laže ukorenini nova rastlinica. In seveda je lepo tudi brati o pomenu lastnega razmnoževanja rastlin, ker tako ohranjamo stik z rastlino, saj ni enako, če kupimo odraslo rastlino ali pa jo vzgojimo od začetka. Se zlasti razburljivo je gojenje iz semena, saj so rezultati lahko zelo presenetljivi (hm, zares; sama imam izkušnjo: iz semena bele zvezdaste pelargonije so zrasle čudovite rastline, a te pelargonije niso bile ne bele ne zvezdaste, pa v nobeni vrtnariji jih še nisem videla). Z nabiranjem semen in potaknjencev pri prijateljih ali sosedih (lahko pa tudi na potovanju, za spomin) bodo v vrt prišle rastline, ki jih ni mogoče kupiti v vrtnarijah. Skratka: priročnik Zeleni kvadrat priporočam vsem, ki ste ljubitelji naravnega vrtnarjenja ali pa bi to želeli postati. Liljana Klemenčič Foto: DK Atletika Odličen mnogobojski uvod v sezono Stran 12 Tenis Tamara med zmagovalkami Raiffeisen opna Stran 12 Kajak sprint Vidovič na Poljskem nastopal med elito Stran 13 Tajski boks Rekordni met ptujskega kluba Stran 13 Nogomet Srečanje šestih generacij veteranov Aluminija Stran 14 Nogomet Slovenski župani sedmi na EP Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK AiuminiJ Največ minut Topolovcu in Sambolcu Zmagovalec 2. lige in novi prvoligaš Aluminij je sezono izpeljal z 28 nogometaši, od tega jih je nastopilo 22, šest pa jih ni dobilo priložnosti. Največ minut na igrišču sta zbrala kapetan Denis Topolovec in Boris Sambolec. Glavni trener je bil Bojan Flis, njegov pomočnik Miljenko Potočnik, trener vratarjev pa Nenad Šešo. Igralne minute v sezoni 2011/2012: Boris Sambolec 2430, Denis Topolovec 2430, Tomaž Murko 2386, Klemen Bingo 2152, Aljaž Medved 2140, Gregor Režonja 2044, Robert Kurež 1800, David Lonzarič 1490, Alen Ploj 1716, Marko Kmetec 1476, Nejc Pečovnik 1296, Andraž Bajlec 1024, Semir Spahič 1016, Timotej Petek 976, Denis Rešek Miha Kokol Žan Majer Jan Štrukelj Sergej Krajnc Uroš Poljanec Niko Tisaj Kristjan Lipovac, 766, 707, 608, 137, 58, 44, 6, Aleš Fekonja, Luka Kirič, Danijel Ljubec, Marcel Vindiš in Denis Zajc 0 minut. Kidričani so bili najboljši tudi v točkovanju za ferplej (122 točk), eno točko za njimi so zaostali Celjani (Šampion Celje, 123), sledijo Garmin Šenčur (143) ... Naziv prvega strelca lige je s 17 doseženimi zadetki osvojil Goran Vuk (Roltek Dob), drugi pa je bil Robert Kurež iz Aluminija. Vsi strelci za Aluminij (54 zadetkov): 14 zadetkov. Robert Kurež; 8 zadetkov: Marko Kmetec, Alen Ploj; 4 zadetki: Miha Kokol, Nejc Pečovnik; 3 zadetki: Gregor Režonja; 2 zadetka: David Lonzarič, Aljaž Medved, Timotej Petek in Boris Sambo- rtomir Goznik Boris Sambolec (Aluminij) lec; 1 zadetek: Klemen Bingo, Semir Spahič, Jan Štrukelj in Denis Topolovec. Danilo Klajnšek Anketa Kaj menite o napredovanju Aluminija v 1. ligo? Uvrstitev nogometašev Aluminija v 1. ligo je trenutno tema številka ena med ljubitelji nogometa na našem področju. Marsikomu je ob odločitvi, da bodo Kidričani sprejeli izziv igranja v 1. ligi, začelo srce hitreje biti, med njimi je tudi nekaj nekdanjih igralcev Aluminija, ki smo jih poprosili za mnenje. Rajko Rotman (sedaj igralec Rudarja iz Velenja): »Dolgo se je čakalo, da je do te odločitve končno prišlo. Čestitke mojim nekdanjim soigralcem za ta uspeh ob drugem zaporednem zmagoslavju v 2. SNL in seveda vodstvu, da se je odločilo za igranje v 1. SNL. V Aluminiju imam veliko prijateljev in seveda si želim nastopiti v Kidričevem na enem najbolj kvalitetnih igrišč v Sloveniji. To je ekipa za najmanj sredino prvenstvene razpredelnice. Imam zelo lepe spomine na Aluminij in jim želim vso srečo.« Branimir Djokič, bivši igralec Aluminija: »V Kidričevem je bilo vedno lepo. Tudi lani smo bili prvi in smo spoštovali odločitev vodstva kluba. Bivšemu klubu želim veliko sreče v prvoligaški konkurenci. To je priložnost, da se pokaže njihova kvaliteta in odlično ozračje v slačilnici.« Matjaž Rozman, bivši vratar Aluminija: »Aluminij ni klub, ki bi bil samo muha enodnevnica. V Kidričevem so vzgojili mnogo kvalitetnih igralcev, ki jih brez tega kluba ne bi bilo. Vesel sem, da se je to zgodilo, da gredo v prvo ligo in ob tem jim seveda želim obilo sreče. Brez nje pa v športu ne gre.« Aleš Čeh (sedaj igralec Zavrča): »Seveda sem vesel, da se je to zgodilo. Ponovno bo elitni slovenski nogometni razred domoval v naših krajih. Fantom in vodstvu vse čestitke ob uspehu, ki so si ga res zaslužili.« Boštjan Zemljič (sedaj trener in igralec Središča): »Želja igranja v prvi ligi je ne- kaj, kar je Aluminij dosegel s trdim in načrtnim delom. Zato gredo čestitke vsem v klubu, saj je končno sestavljen mozaik z vseh strani. Kot nekdanji igralec Aluminija pa si seveda želim, da igralci ostanejo skupaj in pokažejo svojo kvaliteto. Igranje v drugi ali prvi ligi pa sta dva različna svetova.« Martin Milec (sedaj igralec Maribora): »Seveda sem vesel, da se je moj nekdanji klub uvrstil v 1. ligo, predvsem pa odločil za tako velik izziv. Dobro se je delalo prej in seveda sedaj.Vsem skupaj obilo sreče. Sicer pa ne bo minilo veliko časa, ko bom spet igral doma.« Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Rajko Rotman, Branimir Djokič, Matjaž Rozman, Aleš Čeh, Boštjan Zemljič, Martin Milec Nogomet • Hervis pokal Slovenije Mariboru dvojna krona Finale: Celje - Maribor 4:5 (2:2, 1:0) /po enajstmetrovkah/ STRELCI: Romih (36.), Verbič (91.); Volaš (46.), Črnic (99.); R. K.: Ibraimi 117./Maribor CELJE: Mujčinovic, Kapic, Bakaric, Romih, Kovjenic (od 57. Verbič), Gobec, Medved (od 48. Škafar), Ristovski, Centrih, Močic (od 100. Kotnik), Bezjak. Trener: Damijan Romih. MARIBOR: Pridigar, Viler, Arghus, Rajčevic, Mejač; Cvijanovic, Mezga (od 66. Tavares), Mertelj, Ibraimi, Velikonja (od 91. Črnic), Beric (od 46. Volaš). Trener: Darko Milanič. Nogometaši Maribora so bili v finalni tekmi Pokala Hervis boljši od Celjanov in so po prvenstveni osvojili še drugo letošnjo lovoriko. Celjani so prikazali izjemno srčno igro in so dvakrat na tekmi vodili, vendar so varovanci Darka Milaniča znali ohraniti mirne živce in obrniti rezultat. Odločitev je padla po streljanju enajstmetrovk, pri čemer se je izkazal vratar Marko Pridigar, ki je Celjanom ubranil dva strela. JM Nogomet • Mlajše selekcije Slovenije S Finci na Ptuju Selektor slovenske reprezentance do 21 let, Tomaž Kavčič, je objavil seznam reprezentantov za domači tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo do 21 let, ki bo leta 2013 v Izraelu. Med izbranci so tudi Boban Jovič, Antonio Mlinar Delamea (oba Olimpija) in Leon Črnčič (Rudar Velenje). Mladi Slovenci se bodo z Malto pomerili v Lendavi (1. 6. ob 19.00), s Finsko pa na ptujskem Mestnem stadionu (5. 6. ob 17.30). Reprezentanca do 19 let se bo med 24. in 30. majem v dodatnih kvalifikacijah v Manchestru potegovala za uvrstitev na evropsko prvenstvo v Estoniji. Naši se bodo pomerili z Anglijo, Švico in Črno goro. Selektor Borut Jarc je med kandidate za srečanja uvrstil tudi Denisa Pergerja in Mateja Pučka (oba Koper). JM Golf • Aps tour Na Ptuju igrajo profesionalci Od četrtka do nedelje, od 24. do 27. maja, poteka na Ptuju edini profesionalni golf turnir v Sloveniji - Lumar Slovenian golf open. V četrtek in petek bo na igrišče stopilo skoraj 130 igralcev iz celotne Evrope, v soboto in nedeljo pa bo igranje nadaljevalo le najboljših 50. Med nastopajočimi je tudi 14 Slovencev, največ pa lahko pričakujemo od domačina Matjaža Gojčiča, ki je bil pretekli teden na podobnem turnirju v Avstriji povsem blizu vrha, in sicer na 6. mestu. Vstop za ogled igranja je prost! JM Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju bo še do nedelje potekal edini profesionalni golf turnir v Sloveniji. Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj Odličen mnogobojski uvod v sezono Za ptujskimi atleti, posebej mlajšimi, je zelo uspešen konec tedna, saj so v soboto na mednarodnem mitingu mladih v Kranju v močni konkurenci zbrali pet uvrstitev med prve tri, v soboto in nedeljo pa na Ravnah še tri kolajne na državnem prvenstvu v mnogoboju. 18. mednarodnega mitinga mladih, poimenovanega memorial Vučko, se je udeležilo več sto mladih atletov, največ med Ptujčani pa je pokazal pionir (U-16) Gregor Pavlovič, ki iz tekmovanja v tekmovanje postaja vse hitrejši. Tokrat je zasedel drugi mesti na 100 in 300 metrov. 14-letnik je krajšo razdaljo pretekel v času 11,80 sekunde, daljšo pa v 38,96 sekunde. V mlajši kategoriji U-14 se je izkazal Jaka Kostanjevec. Še eno tretje mesto je prispeval Žan Viher (U-14) v metu vor-teksa. Otroško atletsko orodje, ki je križanec kopja in žogice, je zalučal 56,09 metra. Iz dvodnevnega državnega prvenstva pa so se trije člani AK Cestno podjetje Ptuj vrnili Aljaž Brlek (v sredini), Maja Bedrač in Boštjan Nahberger so z odličnimi rezultati na državnem prvenstvu v mnogoboju na Ravnah pobrali celoten komplet kolajn. s celotnim kompletom kolajn. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra je med mlajši mladinci stopil Aljaž Brlek. Kot sprinter je izmed vseh disciplin osmeroboja največ točk zbral z zelo solidnim tekom na 100 metrov (11,38 sekunde), še več pa s tekom na 110 me- trov z ovirami, kjer je zabeležil čas 15,23 sekunde. Hiter je bil tudi v teku na 400 metrov, nekoliko slabše pa mu je šlo v tehničnih disciplinah, v skokih in metih. 13-letna Maja Bedrač je bila v konkurenci U-16 druga. Podobno kot Brleku ji je najbo- »Če je bilo tekmovanje zgolj učenje za Majo in Boštjana, saj sta tekmovala z dvema oziroma eno leto starejšimi vrstniki in medalje nismo pričakovali, smo z Aljažem dosegli prvi cilj sezone - naslov državnega prvaka. V nadaljevanju sezone se bomo sedaj posvetili teku na 100 in 200 metrov, zato bomo tudi izpustili reprezentančni nastop v Brixi v Italiji, kjer bi kot državni prvak v mnogoboju moral nastopiti,« je sklepno črto pod prvim letošnjim državnim prvenstvom potegnil klubski trener Aleš Bezjak. lje šlo v sprintu in teku čez ovire. Največ točk je zbrala v teku na 80 metrov z ovirami (12,44 sekunde) in v teku na 100 metrov (12,78 sekunde), v višino je skočila 161 centimetrov, v daljino pa 526 centimetrov. Bero kolajn je s tretjim mestom v osmeroboju za pionirje dopolnil Boštaj Nahberger. Uroš Esih Tenis m TK Terme Ptuj Tamara med zmagovalkami turnirja Raiffeisen Raiffeisen open Na igriščih ŽTK Maribor je pretekli teden potekal turnir visoke 2. kategorije v sklopu tekmovanja Tennis Europe. Na njem je v konkurenci U-16 nastopila tudi Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj). V konkurenci posameznic je skupno nastopilo več kot 80 igralk, v glavnem žrebu jih je bilo 56. Tamara se je prebila med osem najboljših, do četrtfinala (ugnala je tudi 8. nosilko Srbkinjo Milico Panič), tam pa jo je z rezultatom 3:6, 5:7 ustavila 1. nosilka Madžar-ka Anna Bondar (27. na evropski lestvici). Slednja je na koncu tudi osvojila turnir. Tamara je v konkurenci dvojic nastopala skupaj z Manco Pislak, Slovenki sta bili 2. nosilki. Odigrali sta odličen turnir in se s štirimi zaporednimi zmagami prebili do zmage na močnem turnirju. V finalu sta merili moči s 1. nosilkama Rusinjo Mario Novikovo in Poljakinjo Patrycjo Polansko. V izjemno izenačenem in razburljivem dvoboju je odločal Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) uspešno nastopa na seriji turnirjev evropske serije. skrajšani tretji niz (6:4, 3:6), z rezultatom 12:10 pa sta ga dobili Slovenki. Med fanti do 14. leta starosti je igral Sven Lah. V 1. krogu je izločil tekmeca iz Švedske in se uvrstil med 32 najboljših, kjer ga je ustavil Britanec Harry Simpson (16. nosilec). Med dvojicami se je Svaen skupaj z Amadejem Goručanom uvrstil med najboljših osem. V četrt- finalu sta ju z rezultatom 6:1, 6:7(4), 8:10 izločila Timo Kova-čič in Nejc Sitar. Dan slovenskega tenisa V nedeljo je v Ljubljani potekal Dan slovenskega tenisa, na katerem je sodelovalo več kot 200 otrok. Posebni gost prireditve je bil nekdanji jugoslovanski teniški as Slobodan Živojinovič. TK Terme Ptuj je imel zastopnice v najmlajših kategorijah, vse pa so bile zelo uspešne. V kategoriji mini tenis (U-8) je 2. mesto osvojila Nika Strašek, ki je v finalu tesno izgubila (7:9) z Aido Ibradžič (Zklub). Med deklicami U-9 je slavila Nina Pliberšek (v finalu je z 9:7 ugnala Klaro Mustafič - AS Litija), 3. mesto pa je osvojila Taja Lončarič. 2. moška liga Pretekli teden se je zaključil redni del tekmovanja v 2. moški ligi v skupini B, v katerem je nastopa tudi ekipa TK Terme Ptuj (Rus, Djurdjevič, Adamčič, Krajnc - Domiter, Ficko, J. in S. Lah, Horvat, Vršič, Bizjak in Topič). Ptujčani so v konkurenci 6 ekip s štirimi zmagami (Mag Laško, Brežice, Topolšica, Konjice) in enim porazom (Kamnik) osvojili 2. mesto. V končnico se je uvrstil Kamnik. Jože Mohorič Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Nejcu Rogini tokrat 2. mesto Mladi kolesarji Perutnine Ptuj -mladinci in njihovi mlajši kolegi - so se pretekli konec tedna mudili na dveh preizkušnjah. V soboto so nastopili v Komendi na 6. VN občine Komenda, v nedeljo pa so tekmovali na dirki za nagrado Radoboja. Za ekipo Perutnine Ptuj so v soboto nastopili Mitja Serdinšek, Manuel Be-denik, Mitja Mohorko in Nejc Rogi-na. 45 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške je vozilo 24 km dolgo kriterijsko dirko, točkoval se je vsak 3. krog. V ptujskem klubu je bil dogovor, da Serdinšek poskuša s sprintom, Bednik z begom, preostala kolesarja pa opravljata vlogo pomočnikov. Serdinšek je osvojil končno 7. mesto, kar je nekoliko slabši izid od pričakovanj. Preostali kolesarji niso kon- čali v deseterici najboljših. V Pokalu Slovenije je trenutno Serdinšek 4., Bedenik 7., ekipa Perutnine Ptuj pa je 3. Na nedeljski dirki so za ekipo KK Perutnina Ptuj vozili Manuel Bede-nik, Mitja Mohorko, Nino Medved, Nejc Rogina in Aleks Kurnik. 60 km dolgo dirko so vozile skupaj kategorije mlajših mladincev, mladincev, članov in rekreativcev, zato je bilo na cesti zaradi gneče kar nekaj težav. Bedenik je kljub defektu in lovljenju več kilometrov zasedel solidno 4. mesto, Aleks Kurnik je bil 6. med mladinci. Spet pa je pozitivno presenetil Nejc Rogina, ki je v starostni kategoriji nižje zasedel zelo dobro 2. mesto, čeprav v tej kategoriji dirka šele eno leto. tp Foto: Marjan Keiner Aleš Korpar in Nejc Rogina (KK Perutnina Ptuj) Rokomet m 1. A SRL (m) Vsaj četverica se poslavlja Rokometaši Jeruzalema bodo danes okrog 20. ure s tekmo proti Krki zaključili sezono 2011/12. Ostaja še edino vprašanje, ali bo ekipa zasedla končno 9. ali 10. mesto. Vinarji za ohranitev položaja na lestvici potrebujejo vsaj točko iz zadnjega srečanja, saj jih iz ozadja napadajo Izolčani, ki doma gostijo Ribnico. Na Hardeku bo v petek, 25. maja, ob 18.00 gostovala neugodna Krka, ki je v zadnjih desetih tekmah nanizala kar devet zmag in en remi proti Celju. Obe ekipi si želita sezono zaključiti neporaženi, slavila pa bo tista ekipa, ki bo pokazala vsaj kanček želje po igri v obrambi, saj bosta v ospredju zagotovo napada. Tako bo vso- ta zadetkov obeh zasedb znašala blizu 70. V ekipo Jeruzalema se vračajo Nejc Žmavc, Darko Cingesar in Siniša Radujkovic, ki so proti Ribnici bili poškodovani. Sezona je že zdavnaj končana za Mateja Hebarja, ki je proti Šmartnem staknil neugodno poškodbo ramena. Tekma proti Krki bo slovo od kar lepega števila igralcev, ki zapuščajo vrste vinarjev. Odhod so zaenkrat potrdili Darko Cingesar, Gašper Hrastnik, Gašper Jelen, Tadej Sok. Odhajajoče bodo zamenjali novi obrazi, s katerimi se uprava kluba dogovarja za novo sezono. KU Rokomet • Jeruzalem Ormož Ormožani četrti v državi V športni dvorani Ig je pretekli teden potekal zaključni turnir v rokometu za mlajše dečke A, letnike 1999. Na veliki finale, ki je odločal o državnem naslovu, so se poleg gostiteljev, ekipe Mokerc Ig, uvrstile še ekipe Trima iz Trebnjega (prvak 2011/12), Pivovarne Laško iz Celja ter Jeruzalema iz Ormoža (podprvak 2011/12). Odigranih je bilo šest tekem, kjer so največ rokometnega znanja pokazali mladi rokometaši Trima, saj so ugnali vse svoje nasprotnike. Še največ preglavic jim je povzročala ekipa Jeruzalema. Drugo mesto je pripadlo gostiteljem, tretje Celjanom in četrto lanskim podprvakom Ormožanom. Kljub 4. mestu v ekipi Jeruzalema ni bilo razočaranja, saj so se fantje borili po svojih najboljši močeh in pustili srce na igrišču, kar se jim bo v prihodnosti še vrnilo. Že sama uvrstitev na zaključni turnir glede na vse težave s poškod- Rezultati Jeruzalema v Igu: Jeruzalem - Trimo 16:20 (7:10) Jeruzalem - Celje PL 12:16 (9:9) Jeruzalem - Mokerc Ig 9:19 (5:9) bami skozi celotno sezono je izjemen dosežek, saj so prav vse ekipe fizično močnejše. Fizična moč pa zaenkrat igra ključno vlogo pri mlajših selekcijah. Ko bodo fantje po moči primerljivi ostalim ekipam, bo to ekipa, ki bo mlela po slovenskih igriščih, saj je v ekipi kup odličnih igralcev z izjemnim rokometnim znanjem in tehniko. Ekipa letnikov 1999 bo sezono končala v soboto, 26. maja, s sodelovanjem na močnem turnirju v Trebnjem, kjer bodo sodelovale najmočnejše slovenske ekipe. uk Četrto mesto v državi so osvojili: Rene Rizman, Zan Firšt Šeruga; Nejc Štrucl, Niko Jovanovič, Luka Voljč, Zan Kociper 5, Kristjan Petek 1, Martin Hebar 9, Renato Kozel, Matej Niedorfer 4, Aleks Škorjanec 1, Anže Šoštarič 7, Nejc Zidarič 9, Lan Voršič 1, Gašper Hebar, Anže Notersberg, trener Iztok Luskovič in pomočnik trenerja Aljaž Kovačič. Ne smemo pozabiti še poškodovanih igralcev Jurčka Korpiča Lesjaka, Zaka Ciglarja in Aljoša Munda. Mlajši dečki A Jeruzalem Ormož Kasaške dirke na Madžarskem Uspeh ljutomerskih tekmovalcev Na kasaških dirkah v Budimpešti so člani KK Ljutomer dosegli odlične rezultate. Jože Sagaj mlajši je na 1800 metrov dolgi stezi zmagal z Lesterjem (1:14:3), Rene Hanžekovič pa z Lady Luno na 1960 metrov (1:19:3). Dušan Zorko je z Interjem (1800 m) osvojil 5. mesto (1:15:6). NŠ petek • 25. maja 2012 Gospodarstvo, obrt, podjetništvo šmjersM tednik 1 Gasp^darstv^, Qbrf t pQdjgfmštV# _Ptuj / Stanje na Zavodu za zaposlovanje Delavec nikakor ni le strošek Foto: Črtomir Goznik Čeprav se stopnja brezposelnosti v Sloveniji iz meseca v mesec zvišuje, na ptujski službi Zavoda za zaposlovanje predstavljajo presenetljive ugotovitve: v primerjavi z lanskim aprilom so imeli prejšnji mesec celo 8,8 odstotka manj prijavljenih brezposelnih oseb. Kriza, ki je udarila Slovenijo, je imela izjemno velike učinke tudi na stopnjo brezposelnosti v naši državi. Službo je vedno težje najti, vedno bolj pa se ukoreninja prepričanje, da je delavec le strošek. Da temu nikakor ni tako, je prepričan mag. Tomaž Žirovnik, direktor Zavoda za zaposlovanje RS - Območne službe Ptuj. Prepričan je, da strošek zaposlenega predstavlja le del celotnega iztržka za opravljeno delo in s sredstvi, ki jih je omogočil delodajalec. Kot pravi, je zato prav, da si ta iztržek pošteno delimo, enako pa tudi morebitno tveganje. Med drugim smo Žirovnika povprašali o trenutni statistiki ptujske službe Zavoda za zaposlovanje, o tem, kaj je sploh naša perspektiva in kje so rešitve za izhod iz situacije, v kateri je trenutno trg dela. Kakšna je trenutna statistika, koliko brezposelnih je prijavljenih na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje? „Brezposelnost na območni službi (OS) Ptuj rahlo upada; gre za sezonski vpliv, saj od marca do septembra običajno pada 2-6 % mesečno, od oktobra pa do marca pa običajno ponovno narašča." Pa vendar, brezposelnost v celoti gledano po vsej državi narašča. Kakšni so ti podatki v primerjavi z lanskim letom? „Na OS Ptuj je bilo ob koncu letošnjega aprila brezposelnih manj ljudi (4.630) kot v enakem obdobju lanskega leta (5.038). Torej 408 manj kot aprila lani, kar je 8,8 odstotka manj. V primerjavi s Slovenijo smo na OS Ptuj že celotno lansko leto beležili manjše prilive v brezposelnost in s tem povezano imeli nižjo brezposelnost kakor v ostalih delih Slovenije." Katera skupina pa najtežje dobi zaposlitev? „Najtežje se zaposlujejo starejši od 50 let, še posebej tisti nad 55. letom. Izjemno težko najdejo prave zaposlitvene priložnosti tudi mladi po zaključenem študiju, torej s VI., VII. stopnjo izobrazbe. Zaposlitev pa zelo zelo težko najdejo tudi dolgotrajno brezposelni." Kje so še rezerve, na katerih področjih še sploh je povpraševanje po delavcih? „Še vedno je veliko povpraševanja po delavcih za delo v tujini, zlasti montažna, ele- ktro, strojna in gradbeniška dela. Nekaj priložnosti se odpira tudi za proizvodna dela v kovinarstvu, prevozništvu, gostinstvu in turizmu (sezonsko), gradbeništvu, elektru in proizvodnji avtoopreme. Drzni in podjetno naravnani pa seveda še vedno najdejo priložnosti, ki jih udejanjajo skozi samozaposlitev. Nekaj pomembnih delovnih mest si v prihodnosti obetamo tudi v okviru socialne ekonomije." Na kak način ste se s krizo spopadli na Zavodu za zaposlovanje RS? „Kot celoten javni sektor je tudi ZRSZ podvržen restriktivnim ukrepom in zmanjševanju vseh stroškov. To pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih v OS Ptuj, ne glede na precej visoko brezposelnost in povečan priliv v brezposelnost (pa tudi odliv iz brezposelnosti). Kljub temu pa je z organizacijskimi rešitvami treba zagotavljati nemoteno poslovanje in opravljanje še dodatnih nalog, ki jih predvideva Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) in zlasti doktrina dela z brezposelnimi osebami. Večji poudarek je tudi na delu z delodajalci." V zadnjih časih se je ravno na račun učinkovitosti zavodov pojavil dvom. Kak je vaš komentar na to? „Odgovor na to vprašanje se skriva zlasti v pričakovanjih uporabnikov. Nekaterim se zdi zavod še preveč učinkovit in iz tega razloga krivičen; zlasti nekateri prejemniki denarnih nadomestil in denarnih socialnih pomoči niso vedno ravno navdušeni nad ukrepi za aktivacijo. Po drugi strani pa nekateri delodajalci ne skrivajo nezadovoljstva nad storitvami in učinkovitostjo zavoda, predvsem tisti, ki za svoje odprte potrebe po delavcih ne dobijo ustreznih kandidatov. Pa vendar je treba upoštevati trg dela in obstoječo ponudbo ter povpraševanje. Sicer pa sam težko sodim o ustrezni učinkovitosti. Kljub veliki pozornosti, ki se namenja ravno učinkovitejši organizaciji ključnih procesov, še vedno znova odkrivamo področja, ki jih je treba izboljševati." Na kak načine konkretno pospešujete zaposlovanje? „Seveda novih delovnih mest zavod ne more ustvariti. Lahko pa v večji meri vplivamo na pripravljenost in zaposlji-vost oseb, da zasedejo delovna mesta, ko se pojavijo. To dosegamo predvsem z aktivacijo brezposelnih. Ta običajno v največji meri vpliva na zaposlovanje. V drugi polovici letošnjega leta se obeta nekoliko več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja in pričakujem, da bo to pozitivno vplivalo na dodatno zaposlovanje." Katerih kadrov ali poklicev je največ prijavljenih na ptujski službi Zavoda za zaposlovanje? „V evidenci brezposelnih oseb so zastopani skoraj vsi poklici razen mogoče zdravnikov in strokovnjakov redkih naravoslovnih poklicev. Pa vendar je pomembnejša od same izobrazbe osebna naravnanost, pripravljenost na prilagajanje in motivacija. Tudi delodajalci za letošnje leto na našem območju ne napovedujejo stečajev ali večjega števila presežkov." Upoštevajoč dejstvo, da se je veliko govorilo o „preizo-braženosti" Slovencev, me zanima, kakšen je sploh še vpliv izobraževanja na iska- nje zaposlitve? „Izobraževanje je vsekakor eden izmed pomembnih vidikov zaposljivosti posameznika. Sam želim, da vsakemu uspe izbrati in najti poklic v pravem pomenu te besede - poklican za opravljanje nekega dela, ki je v sozvočju s posameznikom. In izobraževanje je le pot in sredstvo za dosego tega cilja. Pri tem se zlasti v zadnjem času pojavlja nekaj povsem drugega, namreč, da izobraževanje postaja samo sebi namen, brez jasnega prej navedenega cilja. Torej postaja sredstvo za reševanje ali blaženje socialnih stisk (status in s tem povezano študentsko delo), brez ključnega poslanstva ... Na ta način se zlasti mladi velikokrat ujamejo v past obrobnih marginalnih oblik dela in izobraževanje v teh primerih redko pripeljejo do zaključka: diplome. Pa tudi če jim uspe diplomirati, velikokrat ne vedo natančno, kaj bi želeli s to diplomo delati, in predvsem, kje bi lahko svoja znanja najkoristneje uporabili ..." Kakšna je po vašem naša bodočnost z vidika zaposlovanja? „Prihodnost zaposlovanja je vsekakor v skrbi vsakega posameznika - pa naj bo to dijak, študent, zaposlen ali brezposeln - za lastno za-posljivost. To pomeni sposobnost pridobiti ali ohraniti zaposlitev. Zaposljivost sestavljajo: prilagodljivost, skrb za lastno zdravje (ta v veliki meri vpliva na zaposljivost), pripravljenost na vseživljenjsko učenje, pridobivanje prenosljivih znanj in sposobnosti, torej tistih, ki niso vezana izključno na sedanje delo in jih lahko uporabimo kjerkoli. Predvsem pa stavim na podjetni, ne zgolj podjetniški način razmišljanja, torej kako znati promovirati lastno znanje, sposobnosti, izkušnje, veščine . , znati potencialnega delodajalca prepričati, da smo zanj koristni in da s svojim delom prinašamo zaslužek vsem. Torej, da naša plača za delodajalca nikakor ni strošek - v zadnjem obdobju se je namreč to prepričanje zelo ukoreninilo v širši javnosti -, pač pa predstavlja le del celotnega iztržka za opravljeno delo in s sredstvi, ki jih je omogočil delodajalec. Torej si ta iztržek pošteno deliva. In enako deliva tudi tveganje." Dženana Kmetec Uvodnik Poštenje, trud in trdo delo Čeprav časi niso ravno bleščeči in je kriza udarila v vse pore našega življenja, še vedno obstaja kanček upanja na boljši jutri. Slovenski gospodarstveniki so že neštetokrat pokazali, da vedo, znajo in hočejo delati. O pomenu tistih, ki zaposlujejo več sto ali tisoč ljudi, pa se vse premalokrat govori pohvalno. V primerih stečaja je javnost hitro na nogah, kar je vsekakor pravilno in logično dejanje. A enako nesporno dejstvo je tudi, da so pohvale na račun uspešnih precej redke. Podjetij, ki si dejansko zaslužijo besede hvale in ki dobro skrbijo za svoje zaposlene, nikakor ni malo. Zato naj bo pričujoča priloga poklon tistim podjetjem, ki delajo dobro in uspešno, ki se zavedajo, da so delavci pomemben - ali celo najpomembnejši - dejavnik sleherne družbe! Dženana Kmetec, urednica priloge _Pogovor z Miranom Senčarjem »Ukradene milijone evrov je treba spraviti nazaj ...« »Naši cilji so usmerjeni v izboljšanje gospodarskega okolja na Ptuju. Delujemo kot konstruktivna opozicija vodstvu MO Ptuj, ne glede na to, kakšna politična barva je trenutno na oblasti,« pravi predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar, sicer direktor strateškega razvoja skupine Tenzor. »Glavni problem na državni ravni, še posebej pa na lokalni, je pomanjkanje generalne strategije; ne vemo, kam gremo, niti kam bi radi šli.« Z Miranom Senčarjem smo se pogovarjali o delu Manager kluba Ptuj, ki je v lanskem letu praznoval 20 let uspešnega dela. Kako postati član Manager kluba Ptuj in kakšne so prednosti članstva? »Manager klub Ptuj je v primerjavi z ostalimi podobnimi klubi bolj odprta organizacija. V njem ne najdemo samo direktorjev podjetij iz realnega sektorja, temveč so tu tudi vodilni kadri iz javnega sektorja: izobraževanja, kulture, športa, javnih zavodov. V klubu so dobrodošli vsi, ki lahko prispevajo k plodnejšemu delu kluba in sledijo našim ciljem. Prijavnico imamo objavljeno na spletni strani www.mana-ger-ptuj.com. Kandidat jo izpolni, upravni odbor kluba pa potem odloči o članstvu.« Klub je delo začel pred dobrimi dvajsetimi leti. Kakšne so izkušnje in kakšen je njegov vpliv na razvoj okolja, v katerem deluje? »Kot v drugih društvih so tudi v Manager klubu Ptuj vzponi in padci v aktivnosti članov. In prav od te aktivnosti je odvisna uspešnost delovanja kluba ter njegova pojavnost in vpliv v okolju. V zadnjih dveh letih se je delo kluba ob prihodu novih članov bistveno izboljšalo. Okrepili smo sodelovanje z drugimi organizacijami na Ptuju in v regiji: z ZRS Bistra Ptuj, Obrtno-podjetni-ško zbornico Ptuj, MO Ptuj, Štajersko gospodarsko zbornico, organizirali mnogo samostojnih dogodkov za naše člane in ostale zainteresirane. Ugotovimo lahko, da se je odziv članstva glede na prejšnja leta bistveno izboljšal. Seveda poskušamo vplivati tudi na razvoj gospodarstva in ustvarjanje ugodnega gospodarskega okolja na Ptujskem, kar uresničujemo preko zastopanosti kluba v Strateškem svetu za pospeševanje razvoja MO Ptuj, pa tudi s pomočjo članov, ki so mestni svetniki in člani občinskih odborov in komisij.« Koliko je politike v delovanju kluba in zakaj tudi v sferi podjetništva ni mogoče brez politike? »Nekateri naši člani so sicer člani političnih strank, vendar v klubu ni čutiti vpliva dnevne politike. Naši cilji so usmerjeni v izboljševanje gospodarskega okolja na Ptujskem, tako da delujemo kot konstruktivna opozicija vodstvu MO Ptuj, ne glede na to, kakšna politična barva je trenutno na oblasti. Brez dvoma pa ima politika še vedno velik vpliv na razvoj podjetništva v Sloveniji in ga bo ohranila vse dokler bo tako velik del gospodarstva še v popolni ali delni lasti države. Politika namreč ustvarja dogovorno ekonomijo, kjer glavni prodajni argument ni cena in kvaliteta, temveč politična usmerjenost in povezanost z elitami in lobi-ji. Prav zaradi tega je bila Slovenija v zadnjih letih oropana za nekaj milijard evrov (avtocestni program, javna naročila, svetovalne pogodbe ...).« Na kakšen način Manager klub spodbuja oziroma pomaga pri razvoju podjetništva? Kako se je prijela njegova svetovalna funkcija mladim podjetnikom? »Manager klub Ptuj na različne načine pomaga svojim članom pri delu v njihovih organizacijah, organizira predavanja, strokovne delavnice, tečaje, obiske sejmov in uspešnih podjetij ter okroglih miz z aktualno problematiko. Člani lahko koristijo povezave Manager kluba Ptuj z drugimi društvi in raziskovalnimi organizacijami, izmenjujejo si izkušnje z drugimi člani, preko MKP lahko vplivajo na delovanje MO Ptuj. Pred dvema letoma smo pričeli tudi svetovalni program mlajšim podjetnikom, a se še ni prijel. Eden od razlogov za to je tudi trenutna gospodarska situacija, ko se mnogi podjetniki čutijo nemočne ter se zaprejo vase, kar je popolnoma napačna reakcija. V klubu imamo mnogo zelo izkušenih gospodarstvenikov, katerih nasveti bi prav gotovo pomagali prebroditi marsikatero za njih nerešljivo situacijo.« Kakšna so bila pričakovanju ob odločitvi za izbor najuspešneje realizirane podjetniške ideje in kako se te uresničujejo v praksi? »S tem izborom smo želeli z različnimi primeri podjetniških idej vzpodbuditi podjetniško razmišljanje pri naših članih. Odziv je manjši od pričakovanega, kar je po eni strani razumljivo, saj dobre ideje ni modro preveč razglašati, ker se hitro pojavijo sledilci, ki te lahko prehitijo. Treba pa je vedeti, da lahko samo nenehno produciranje in uresničevanje novih idej ustvarja pogoje, da realizacija katere od njih predstavlja edinstveno konkurenčno prednost podjetja, ta pa ga lahko dolgoročno ohrani pri življenju in tudi omogoči permanentni razvoj in rast.« Katere so odlike dobrega menedžerja oziroma kako nasploh popraviti ugled slovenskih menedžerjev, saj so skozi tajkunske dejavnosti izgubili ugled in zaupanje? »Na prvo mesto bi dal vizio-narstvo in intuicijo. Brez teh dveh lastnosti menedžer ne more peljati svojega podjetja po poti dolgoročnega razvoja. Kljub najmodernejšim tehnologijam, super računalnikom, čudežnim modelom in simulacijam sta še vedno vizija in intuicija v glavi pravega me-nedžerja tisto, kar ustvarja potrebno razliko med uspešnim in neuspešnim podjetjem. Zraven tega pa mora biti samozavesten, pravičen, pošten, prilagodljiv, pragmatičen in poln energije, ki jo zna prenesti na sodelavce. Pa še nekaj sreče potrebuje k temu. Ugled slovenskih menedžer-jev je prav gotovo zelo načet predvsem zaradi tajkunskih zgodb. Tukaj pa je treba priznati, da teh tajkunskih zgodb ne bi bilo, če jih ne bi bila podpirala takratna vladajoča politika. Zakaj je bilo tako, bi morali ugotoviti ustrezni represivni organi, pomembneje pa se mi zdi, da bi poskušali vse te ukradene milijarde evrov, ki so v tujini, na nek način spraviti nazaj v Slovenijo. Trenutni slab ugled gospodarstvenikov gre seveda na roko politiki, saj praktično nimajo konkurence na nobenih volitvah: samo propagandni aparat vključijo in že so vsi menedžerji in gospodarstveniki tajkuni - to pa pomeni izredno nepriljubljenost še posebej v teh kriznih časih.« Kako ocenjujete predvidene varčevalne ukrepe in kdaj v Sloveniji lahko ponovno pričakujemo gospodarski zagon? Je dovolj spodbud? »Sprejeti varčevalni ukrepi bodo imeli kratkotrajen negativni vpliv na razvoj gospodar- stva, saj se bo zaradi nižanja plač in stroškov znižala tudi poraba - od te porabe pa živijo seveda tudi podjetja. Ne zdi se mi pošteno to ščuva-nje realnega sektorja proti javnemu. Priznati je treba, da je tako velik javni sektor ustvarila politika. Problem vidim predvsem v prevelikem birokratskem aparatu. Ampak še tak veliki birokratski aparat bi lahko nahranili, če bi bili vsaj učinkoviti, če bi se stvari odvijale hitro. Žal pa se je birokracija množila na račun zapletanja postopkov, ki so absolutno predolgi in prezapleteni ter predstavljajo velikansko zavoro v razvoju države. Gospodarskih spodbud ni trenutno nobenih, želel pa bi si, da bi odpravili kreditni krč, uveljavili fleksibilno zaposlovanje v realnem in javnem sektorju (če bi se birokrati ocenjevali po številu pozitivno rešenih pobud, bi se učinkovitost bistveno izboljšala, saj bi uradniki iskali poti, kako zadevo čim prej rešiti, ne pa, kako se nekaj ne da), učinkovito sodstvo v primerih gospodarskih goljufij, stečajnih postopkov in izterjav, davčne olajšave za investicije v tehnologijo, zaposlovanje in razvoj, izvedbo pokojninske reforme, usmerjeno in kontrolirano podeljevanje nepovratnih sredstev. Glavni problem na državnem, še posebej pa na lokalnem nivoju, pa je pomanjkanje generalne strategije: ne vemo, kam gremo, niti kam bi radi prišli. Gospodarski zagon je na žalost zaradi precejšnje odvisnosti naših družb od stanja gospodarstva v zahodni Evropi zelo odvisen od dogajanja na teh trgih. Z veliko gotovostjo pa lahko trdim, da samo varčevanje ne more prinesti gospodarske rasti. Ko vodilni verjamejo, da bo uporaba dvoslojnega WC-papirja namesto trisloj-nega zaradi zmanjšanja stroškov rešila firmo, je s takim podjetjem konec. Zlata doba slovenske gospodarske konjunkture izpred petih let se ne more več ponoviti, ker je bila samo navidezna, saj smo povečevali zunanji dolg, neko ponovno normalno gospodari sko rast pa pričakujem v petih letih ... « MG nlbO Kontaktni center: 01 477 20 00 ^M Projekta m ■ inženiring Ptuj d.o.o. Družba za projektiranje visokih in nizkih gradenj, izvajanje projektantskega inženiringa in prostorsko načrtovanje. 2250 Ptuj, Trstenjakova ul. 2 www.projekta-ptuj.si NLB Poslovni paket Za vse, ki verjamete v uspeh ... ... svojega podjetja, ima NLB na voljo široko paleto storitev, zbranih v NLB Poslovnem paketu. Z njimi boste hitro, varno in preprosto upravljali svoje bančno poslovanje, hkrati pa bo za vas skrbel in vam s strokovnimi nasveti pomagal tudi osebni poslovni skrbnik. Z NLB Poslovnim paketom lahko svoje poslovanje prenesete na zgolj eno mesto in s tem zagotovite prvovrstno poslovno in osebno obravnavo. Ne spreglejte številnih dodatnih ugodnosti. Kriza posega tudi v računovodski sektor Preživijo lahko le najboljši Po približni oceni naj bi v Sloveniji poslovalo okoli 3000 računovodskih servisov, ki se seveda razlikujejo po velikosti (številu zaposlenih), izkušnjah, specializaciji in tudi po cenah svojih storitev. Sedanja kriza je bolj kot po številu tovrstnih servisov (med njimi je vedno več s. p.) udarila po cenah storitev. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi bilo v državi celo preveč računovodskih servisov, ki so nastali prav v času krize in to predvsem na način, da je zaposleni v računovodstvu kakšnega podjetja izgubil zaposlitev in nato oz. zato odprl lasten servis. Na trgu namreč ni nobenih omejitev in računovodski servis lahko odpre vsak, tudi brez izobrazbe, praktičnih znanj, izkušenj in tehničnih pogojev. Ocene glede prihodnjega števila računovodskih servisov pa so zelo različne: nekateri menijo, da jih bo zaradi izgub rednih zaposlitev v podjetjih vedno več ali vsaj toliko kot danes, spet drugi so prepričani, da se bo njihovo število sčasoma zmanjševalo, saj bodo lahko obstali le tisti najkvalitetnejši. Kot že povedano, pa je kriza na področju knjigovodstva in računovodstva bolj kot po številu servisov udarila po cenah tovrstnih storitev. Poleg tega se servisi oz. podjetja te panoge srečujejo še z drugimi posledicami. Med njimi je plačilna nedisciplina, čedalje večje zahteve strank zlasti po novih informacijah in sprotnem informiranju o poslovanju podjetja, večje je pričakovanje strank, da jim bodo servisi pomagali prebroditi krizni čas. Podjetja, ki se znajdejo v krizi, praviloma res zmanjšujejo obseg poslovanja, kar za servise pomeni manjši obseg dokumentacije, vendar pa po drugi strani zaradi zaostrovanja bank pri ročnosti in pogojih kreditiranja velikokrat podaljšujejo ročnost odplačila kredita. To pa spet pomeni več dela za računovodje. Kar nekaj prej ozko specializiranih računovodskih servisov je zaradi opisanih posledic krize razširilo svojo dejavnost tudi na davčno svetovanje in izterjavo dolgov ter Jezikovna šola in prevajalski center ONTARIO se tako pozitivno odzvalo na negativne posledice kriznega časa. Bolj kot večji in že uveljavljeni računovodski servisi so na udaru krize majhni, praviloma z enim ali največ dvema zaposlenima, ki so odvisni od ene ali nekaj manjših strank; v tem primeru se namreč poslovanje servisa, ki je močno vezano za eno ali dve stranki, lahko ob stečaju slednjih tudi samo krepko zamaje. Pri večjih servisih z mrežo strank je takšna nevarnost mnogo manjša ali je skoraj ni. Na drugi strani je tveganje tudi pri strankah, ki šele izbirajo primeren računovodski servis za svojo dejavnost. Poleg cene storitev servisa, ki gotovo ni nezanemarljiva primerjalna postavka za podjetnika, je vseeno zelo dobro preveriti še druge kvalitete; v prvi vrsti je pomembno to, ali podjetnik oz. podjetje morda res želi le golo računovodsko in knjigovodsko izpolnjevanje zakonsko zahtevanih obrazcev ali pa še dodatno finančno in davčno svetovanje. V prvem primeru (ki pa jih bo čedalje manj) je lahko res odločujoča le cena, v drugem pa nikakor ne več, pač pa je treba preveriti še dostopnost in dosegljivost informacij, ki jih podjetnik potrebuje takoj, dodatne storitve, ki jih servis ponuja in ki bodo podjetniku zelo pomembne in potrebne (davčno svetovanje, priprava poslovnih načrtov, priprava dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev ali najem kredita itd.), pomemben je tudi način sodelovanja s servisom (ali se storitve izvajajo na sedežu servisa, kjer je tudi vsa potreba dokumentacija podjetja, ali pa najeti računovodja opravlja storitve na sedežu podjetja), nenazadnje pa je pomembno tudi to, kakšen odnos vzpostavita računovodja in podjetnik. Cena storitve naj bi bila tako odločilen dejavnik v redkih primerih. Veliko bolje je plačati nekaj več za res kakovostne in vsestranske storitve servisom, ki imajo potrebne reference (dobro jih je preveriti) in strokovno usposobljene kadre s sodobno tehnologijo. SM Podjetje Ontario praznuje letos 20-letni-co obstoja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorico te jezikovne šole in prevajalskega centra gospo Ksenijo Kozar. V tem času ste si zagotovo nabrali veliko izkušenj tako na pedagoškem kakor tudi na prevajalskem področju. Katero od teh področij je za vas pomembnejše - izobraževanje ali prevajanje? Težko bi ločila obe področji po njuni pomembnosti, saj je znanje jezikov od nekdaj bila velika prednost, v sedanjem času pa postaja vse večja nuja. Človek, ki zna vsaj angleški jezik (seveda pa je veliko bolje, če zna več jezikov), lažje potuje po svetu, lažje najde službo, se lažje znajde v vsakdanjem - tako zasebnem kot službenem - življenju, lažje mu je iskati informacije na spletu, navezati stike z ljudmi ... Skratka, znanje jezikov predstavlja veliko prednosti, ki se jih ljudje zavedamo žal šele takrat, ko jih potrebujemo. Vendar nikoli ni prepozno. Včasih pridejo k nam ljudje, ki nam rečejo, da se morajo sedaj „na stara leta" učiti jezika, ker se ga pač v mladosti niso uspeli, in kako jim je hudo zaradi tega. Ti ljudje imajo običajno težavo spregovoriti v tujem jeziku. Strah jih je, da bodo kaj povedali narobe, da jih sogovornik ne bo razumel ali da oni njega ne bodo razumeli. Ravno ta strah, to „blokado", poskušamo v naši šoli ljudem odvzeti. Pri nas jih ne poskušamo naučiti samo tujega jezika, ampak jim posredovati občutek, kako lepo je, če spregovorijo v tujem jeziku, pa četudi sprva kaj napačno povedo. Vsak tuj sogovorec bo presrečen, če se bo nekdo z njim potrudil pogovarjati v njegovem jeziku in bo svojemu sogovorcu zagotovo pomagal. Našim slušateljem vedno rečemo, naj si predstavljajo, da potujejo po svetu in slišijo slovenski jezik. Tudi če sogovornik ne bo povedal vsega pravilno, bodo srečni, če bo z njimi spregovoril v slovenskem jeziku tam nekje daleč stran od Slovenije. V čem se Jezikovna šola Ontario razlikuje od drugih jezikovnih šol? Vedno sem rada rekla, da imamo „butično" učenje jezikov. Kaj mislim s tem? Ljudje smo si zelo različni. Razlikujemo se po nivoju znanja, po spretnosti dojemanja, razumevanja jezikov, naše potrebe po znanju so zelo različne, zraven tega pa smo tudi časovno zelo omejeni. Vsi imamo družinske in službene obveznosti, prostega časa pa si tudi ne želimo preživeti za knjigami. Vse te „specifike" sodobnega človeka poskušamo v naši jezikovni šoli upoštevati, zato smo zelo fleksibilni. Ponujamo tako skupinsko kot individualno učenje jezikov, v kratkem pa bomo pričeli tudi z učenjem prek spleta s tako imenovanimi webinarji. Tečajnik bo lahko pri tovrstnih tečajih ostal doma, a bo prek računalnika (in kamere) kljub temu „v živo" komuniciral z našimi predavatelji in sošolci. Katerih tečajev se ljudje najbolj poslužujejo in kaj priporočate Vi? Zaradi že omenjenega dejstva, da je moderni človekvse bolj zaseden, je zadnja leta veliko več individualnih tečajev in tudi sama sem zagovornica individualnega pristopa. Res da je velika prednost skupinskih tečajev druženje in komuniciranje z drugimi tečajniki (v skupini imamo od 3 do 5 ljudi), je pa prednost individualnih tečajev predvsem v tem, da se predavatelj v celoti prilagodi željam tečajnika. Tako si tečajnik lahko izbere čas, ki njemu ustreza, intenzivnost ur (npr. 2 uri tedensko, lahko tudi več ali manj), pove, ali želi bolj pisno ali ustno komunikacijo, prav tako se lahko pripravijo teme, ki jih potrebuje v službi ali na potovanju ... Napiše se lahko kakšno „ljubezensko pismo", ki ga v skupini nikoli ne bi. Glavna prednost naših tečajev je sigurno ta, da predavatelj in tečajnik razvijeta prijeten prijateljski odnos, da tečajnika ni ničesar sram vprašati in da vedno znova rad pride k uram tujega jezika. Veseli nas, ko vidimo napredek naših tečajnikov in s kakšnim veseljem nam nato pripovedujejo, kako so se pogovarjali npr. v Londonu, Dubaju, ali kako uspešen je bil njihov poslovni razgovors tujim partnerjem. Zraven že omenjenih tečajev pa nudimo tudi tečaje za podjetja. To so tečaji, ki se organizirajo izključno za potrebe delavcev oz. uslužbencev nekega podjetja in se strokovno prilagodijo željam posameznega podjetja. Tako nudimo npr. hitre tečaje za delavce, ki delajo na področju montaže (po potrebi tudi na terenu), za zdravstveno osebje, za pravnike, za gostince in turistične delavce, za avtoservise, za zavarovalnice, za trgovce ... Ali pri Vas pripravljate tudi na mednarodne izpite in kaj še ponujate? Seveda nudimo pri nas tudi priprave na mednarodne izpite, tako na nemške (certifikati Goethe Instituta) kot na angleške (IELTS in TOEFL). Prav tako pripravljamo tudi tujce na izpit iz slovenskega jezika. Vedno več tujcev prihaja k nam z željo po znanju slovenskega jezika (tudi če ne bodo opravljali izpita). Vse več tujcev namreč - službeno ali zasebno - obišče ali celo ostane v Sloveniji. Zraven priprav na mednarodne izpite pa nudimo tudi priprave na splošno in poklicno maturo ter ponujamo individualne ure (in-štrukcije) iz tujih jezikov, slovenščine, matematike, kemije, fizike itd. Tudi tukaj delamo zgolj individualno. Učenec nikoli ni v skupini z drugimi, ampak ima učitelja samo zase, saj je uspeh na ta način največji. Zagotovo ste v 20 letih prevedli ničkoliko tekstov? Ja, v teh 20 letih se je nabral zajeten kup prevedenih besedil, od tistih splošnih, kot so npr. seminarske in diplomske naloge, povzetki ipd., do zahtevnejših in strokovnih besedil, kot so izvedeniška mnenja, poslovna poročila, pogodbe, pa vse do brošur in knjig. Področja, na katerih smo prevajali, so prav tako zelo različna: medicina, pravo, ekonomija, finance, zavarovalništvo, turizem, gostinstvo, arhitektura, okoljevarstvo, tehnika, gradbeništvo in še bi lahko naštevala. Zraven prevodov opravljamo tudi lektorska dela, prepise besedil in simultana oz. konsekutivna tolmačenja na konferencah, sestankih, prireditvah ipd. Prevajamo pri notarjih, odvetnikih in na sodiščih. Pomagamo izpolnjevati pokojninske obrazce za tujino, pišemo prošnje, življenjepise in še marsikaj. Kaj so pravzaprav sodni oz. uradni prevodi? Sodni oziroma uradni prevodi so vsi tisti prevodi, ki morajo biti opremljeni z žigom uradnega, sodno zapriseženega prevajalca. Ti prevajalci so ustrezno izobraženi in morajo na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije opraviti izpite iz pravnih in jezikovnih znanj. Prav tako se morajo tudi nenehno izobraževati, saj jim je sicer licenca za prevajanje lahko odvzeta. Sodne prevode običajno potrebujemo za sodišča, notarje, konzularna predstavništva, za nostrifikacije spričeval doma ali v tujini, skratka za uradne ustanove. V našem prevajalskem centru imamo več kot 15 uradnih, torej sodno zapriseženih prevajalcev. Naštela bom samo nekaj glavnih jezikov, za katere se lahko obrnete na nas, če potrebujete uradne prevode: angleški, nemški, francoski, španski, francoski, italijanski, madžarski, ruski, srbski, hrvaški, makedonski jezik. Kaj odlikuje dobrega prevajalca? Ljudje včasih napačno mislijo, da mora dober prevajalec obvladati tako jezik kot stroko. To je zmotno! Res je, da mora vsak prevajalec dobro obvladati jezik iz in v katerega prevaja, toda napak je pričakovati, da bo enakovredno obvladal tako medicino kot gradbeništvo. Nihče ne more pokrivati vseh področij in se vsepovsod počutiti enako doma. Ravno zaradi tega si za vsako podjetje, za katero prevajamo, ustvarimo svojo bazo, v katero se shranjujejo vsi prevodi in kamor se vnaša vsa za podjetje oz. stroko specifična terminologija. Vsa uporabljena terminologija se preveri tudi v tujini. Kvaliteten prevod lahko nastane le takrat, ko sodelujemo s podjetjem (domačim ali tujim) in če ga poznamo v njegovo dušo. Zato smo hvaležni, če smemo podjetje osebno obiskati in spoznati, kako diha oz. kako bije njegovo srce. Odlika oz. prednost naših prevajalcev je pa predvsem v tem, da so vsi odraščali vsaj bi-lingvalno, kar pomeni, da tuji jezik obvladajo enako dobro kot materni jezik, oziroma drugače rečeno, da sta mu oba jezika kot materna jezika. Za našega prevajalca je zatorej vseeno, ali prevaja npr. v portugalski ali v slovenski jezik, saj oba jezika obvlada (skorajda) enako dobro. Kaj si želite za nadaljnjih 20 let? Želim si, da bi podjetja iz našega okoliša imela več zaupanja v „domača" podjetja. Vedno znova namreč opažam, da ljudje raje kupujemo v Mariboru, Celju, Ljubljani, pa četudi so to izdelki, ki bi jih dobili skorajda pred domačim pragom. Raje hodimo v kino v Maribor, Celje, kot pa da bi bili vsaj malo patriotski. Za nekaj evrov prihranka smo se pripravljeni peljati kilometre daleč in denar pustiti drugje. Ne znamo ceniti tega, kar imamo in ne zavedamo se tega, da je bolje denar pustiti v domačem okolišu, saj bomo posledično vsi imeli nekaj od tega. Enako je pri izobraževanju in prevajanju. Ljudje verjamejo, da so v Ljubljani (ali kje drugje) bolj kvalitetne šole, pozabljajo pa, da ne plačujejo le kvalitete, temveč tudi ime in vso reklamo. Upam si trditi, da je delo v naši jezikovni šoli popolnoma enakovredno delu na katerikoli jezikovni šoli drugje po svetu. Morda res nimamo najsodobnejše tehnike, vendar ljudje pozabljajo na pristne človeške odnose in na prijetno vzdušje, ki ga poskušamo ohranjati pri nas. Pri nas vam ponudimo kavico, velikonočnega zajčka ali čokoladnega Miklavža, zraven tega pa še veliko porcijo znanja ali kvalitetno opravljen prevod. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem našim dosedanjim strankam, ki so nas skozi vsa ta leta obiskale, nam zaupale in verjele v nas. Hvala! Foto: SM _Obrtno podjetniška zbornica Ptuj - Kako naprej Obrtno-podjetniška zbornica je glas malih Član, ki se zaveda vsega, kar si zbornica izbori zanj v obliki ugodnejših dajatev in drugih zakonskih olajšav, in ki izkoristi vsaj nekaj od tega, kar mu ta ponuja v obliki svojih storitev, je svojo članarino zagotovo dobro naložil in jo dobil večkratno povrnjeno, je uvodoma povedal Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih razmerah na področju obrti in podjetništva, še posebej pa v luči posvetovalnega referenduma o obveznem članstvu v obr-tno-podjetniški organizaciji. V nobenem primeru ne gre za ukinitev zbornice, ampak za morebitno preoblikovanje njenega financiranja. Kakšne so oblike podpore obrtnikom in podjetnikom, ki so jih Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in njene območne enote že doslej nudile svojim članom in jih bodo še nekaj časa, dokler ne bo spremenjen obrtni zakon, po katerem je bilo članstvo obvezno? „Obrtno-podjetniška zbornica je zbornica malih, je njihov glas in njihov varuh. Obrtniki in mali podjetniki imajo veliko skupnih interesov in problemov, ki so drugačni kot v velikih podjetjih. Ob tem se je treba zavedati, da so mala podjetja vedno na slabšem kot velika. Samo s povezovanjem v svoji zbornici lahko obrtniki postanejo glasni, močni in vplivni in ravno to je osnovna naloga obrtno-podjetniške zbornice. Zato vsako leto pripravimo zahteve slovenske obrti in podjetništva, kjer argumentirano pripravimo predloge sprememb zakonov, ki bi podjetnikom ponujali boljše pogoje delovanja. Zraven zastopanja pred vlado oz. državo je zelo pomembno področje našega delovanja svetovanje članom na zelo različna vprašanja, kot so davki, delovno pravo, okolje, poslovanje v tujini. To delo se odvija na 63 lokacijah po celi Sloveniji in ravno ta razvejanost je naša velika prednost, saj smo članom vedno na dosegu roke. Svetovanje poteka osebno, prek telefona, elektronske pošte in na naši spletni strani. Za predstavo naj povem, da svetovalci samo na OZS vsako leto s konkretnimi nasveti pomagajo preko 20.000 članom, na OOZ Ptuj pa je letno teh svetovanj več kot 1000. Naslednje pomembno področje našega dela je informiranje, ki poteka preko revije Obrtnik, rednega mesečnega glasila naše zbornice, prostega dostopa do spletnih strani OZS (www.ozs.si) z več tisoč aktualnimi informacijami, preko e-pošte, sestankov strokovnih sekcij in direktne pošte članom. Članom pomagamo tudi pri pridobivanju novih poslov, njihovi promociji in večji prepoznavnosti. S pomočjo zbornice se lahko člani veliko ceneje udeležijo sejmov v Sloveniji in tujini (MOS Celje, LOS Ljubljana, IHM München, ZEPS Zenica ...), udeležijo se lahko poslovnih srečanj, na katerih navezujejo nove poslovne kontakte in sklepajo nove posle. Novost od lanskega leta je tudi sodoben spletni in mobilni katalog Moj obrtnik. Vanj so člani vključeni brezplačno, svoje osnovne podatke pa lahko sami nadgradijo s svojo ponudbo. Operativno članom veliko pomoč in številne informacije zagotavljajo strokovne sekcije, ki jih na OOZ Ptuj deluje 23. Na njih se člani ukvarjajo s konkretnimi težavami svoje branže in podajanjem predlogov za izboljšave ter organizirajo strokovne ekskurzije za obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Zraven tega članom ponujamo tudi različne družabne, kulturne in športne dogodke (obrtniški piknik, obrtniški ples, športne igre, kulturni večer ...), naši člani pa lahko ugodno koristijo tudi počitniške kapacitete OOZ Ptuj (razpolagamo s 6 počitniškimi objekti) in OZS. Član, ki se zaveda vsega, kar si zbornica izbori zanj v obliki ugodnejših dajatev in drugih zakonskih olajšav, in ki izkoristi vsaj nekaj od tega, kar mu zbornica ponuja v obliki svojih storitev, je svojo članarino zagotovo dobro naložil in jo dobil večkratno povrnjeno. Obrtnikom in podjetnikom v teh kriznih časih ni lahko, prepričan pa sem, da bi jim bilo brez njihove stanovske organizacije še težje! Iz prakse namreč vsi dobro vemo, da posameznik nikoli ne bo mogel priti do pravih sogovornikov; samo trdno združeni smo lahko močni.« Referendum zgolj posvetovalnega značaja Ali bodo zbornici s spremembo zakonodaje odvzeta tudi javna pooblastila? »Glede spremembe zakonodaje je treba povedati, da je bil aprilski referendum, ki smo ga organizirali obrtniki, posvetovalni, z njegovo pomočjo smo se sami 'prešteli' in ugotovili mnenje članov. Čeprav so rezultati referenduma še neuradni, se že veliko govori o spremembah zakonodaje in ukinitvi zbornice. To seveda ne drži, saj ne gre za ukinitev zbornice ampak za morebitno preoblikovanje načina njenega financiranja. Ob spreminjanju zakonodaje je treba poudariti, kaj to potegne za seboj. Prvo in zelo pomembno vprašanje je regulacija poklicev. Obstajajo namreč dejavnosti, ki so nevarne ljudem, okolju in premoženju in zato je treba za njihovo opravljanje izpolnjevati določene pogoje. Posamezni ukrepi v preteklosti, ki niso bili dovolj premišljeni, so nas že pripeljali do nekaterih anomalij na trgu in ustvarjanje nelojalne konkurence. Govorim predvsem o področju gradbeništva in o slikopleskarskih storitvah, ki jih lahko opravlja čisto vsak, kar stranke že dobro občutijo na svoji koži na račun nekvalitetnih storitev, ki pa se opravljajo po dumpinških cenah. Drugo pomembno področje so javna pooblastila, ki ste jih omenili. OZS namreč v tem trenutku opravlja številna javna pooblastila na podlagi Obrtnega zakona in Zakona o prevozih v cestnem prometu: vodi postopek izdaje, spremembe in prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja; izdaja sklepe o vpisu obrti podobnih dejavnosti v obrtni register; vodi obrtni register kot centralno informacijsko bazo; izdaja EU potrdila, s katerimi družbe oz. samostojni podjetniki dokazujejo, da v Sloveniji izpolnjujejo pogoje za opravljanje obrtnih oz. obrti podobnih dejavnosti; izdaja certifikate za izdelke domače ali umetnostne obrti; izdaja in odvzema licence in licence Skupnosti za opravljanje prevozov v cestnem prometu; izdaja potrdila za voznike, ki niso državljani ene od držav članic Skupnosti; izdaja oznake za avto-taksi prevoze; deli dovolilnice za mednarodni prevoz blaga domačim prevoznikom, vključno s CEMT-dovolilnicami, in izdaja potrdila prevoznikom v postopku pridobitve ruske vize. Na podlagi navedenega bi vsako nepremišljeno poseganje na to področje zagotovo povzročilo precej težav, kar bi seveda lahko vplivalo na kvaliteto storitev in tudi na ceno posamezne storitve ter posledično višje stroške za obrtnike in podjetnike. Zato bo na tem področju zakonodajalec seveda moral ravnati zelo premišljeno.« Močna zbornica Jl I V V mnogim ni všeč Kakšen servis bodo po novem lahko nudile zbornice svojim članom oziroma kakšna bo sploh »nova« obrtna zbornica, kdo bodo njeni člani v bodoče? »Ponovno moram opozoriti, da je bil aprilski referendum posvetovalni, izveden s strani OZS, in v praksi se v tem trenutku ni spremenilo še nič. Članstvo v OZS, vključno s plačevanjem članarine, tako ostaja obvezno za vse s. p.-je in družbe, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali dejavnost domače in umetnostne obrti. Spremembe bodo nastale, ko in če bo tematika zakonsko drugače urejena. Bistveno pri tej zadevi je tudi, da obrtniki in podjetniki ves čas aktivno sodelujejo pri morebitnem spreminjanju zakonodaje, saj ne smemo dovoliti, da o naši organiziranosti odloča politika. O tem, kakšno zbornico želimo in pod katerimi pogoji, moramo odločiti obrtniki in podjetniki sami. Zavedati se moramo, da je obrtno-podjetniška zbornica močna stanovska organizacija, kar mnogim ni všeč in si seveda želijo zmanjšati njen vpliv. Morebitno spreminjanje obrtnega zakona je pod pristojnostjo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, zato bodo morali obrtniki in podjetniki svoja stališča argumentirano predstaviti njim. Vprašanje namreč je, kdo naj bo član, ali naj bo članstvo obvezno za vse ali samo za prave obrtnike, torej tiste, ki opravlja- jo obrtne dejavnosti. V stroki je že nekaj časa tudi ideja o tem, da naj bo vsak gospodarski subjekt (s. p. ali družba) član ene stanovske organizacije -zbornice, sam pa naj si prostovoljno izbere katere. Posebno področje so tudi tisti člani, ki opravljajo domačo in umetnostno obrt, saj dobro vedo, da brez zborničnega sistema tudi njih več ne bi bilo. Naš servis članom bo torej v veliki meri odvisen od tega, do kakšnih sprememb bo prišlo v zakonodaji, 'očiščeno' članstvo pa bomo zagotovo zastopali enako zavzeto in kvalitetno kot do sedaj!« Posvetovalni referendum je pokazal, da je manjšina, ki se je odločila za udeležbo in glasovanje, v večini podprla prostovoljno članstvo. Ali je pri tem glasovanju v resnici šlo zgolj za članarino ali morda za to, da bi bil glas malih še šibkejši, čeprav v bistvu združujejo veliko moč, glede na to da predstavljajo 99,8 odstotka vseh podjetij v Sloveniji, v katerih je v letu 2010 delalo skoraj 72 odstotkov vseh zaposlenih? »Referenduma se je v celotni Sloveniji po neuradnih rezultatih udeležilo 18 % vseh članov in samo dobrih 12 % naših članov je bilo proti obveznemu članstvu v obrtno-podjetniški zbornici. Ponosni smo, da smo prvič v zgodovini obstoja OZS zbrali pogum ter članstvo javno in transparentno sami povprašali po mnenju. V teh kriznih časih in ob veliki plačilni nedisciplini je članarina, ki letno znaša od 240 do 600 evrov, za naše člane lahko tudi precejšen strošek, vendar pa je razmišljanje, da bodo tukaj prihranili, krepko napačno. Gre namreč za kratkoročni prihranek, ki pa dolgoročno za člane pomeni, da izgubijo veli- ko več. Kot zanimiv primer lahko povem svoj pogovor z enim od naših avtoprevoznikov, ki mi je dejal, da je glasoval proti obveznemu članstvu, z veseljem pa bo naš član še naprej, saj za članarino, ki jo plača, dobi veliko več koristi. Zato lahko v lažje razumevanje navedemo, kaj sta OZS in sekcija za promet naredila za naše prevoznike: prevoznikom je zagotovljeno vračilo trošarin, uspeli pa smo tudi z zahtevo po uveljavljanju investicijske olajšave pri nabavi tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza določenim emisijskim zahtevam. Člani si lahko hitro izračunajo, koliko članarin so dobili s to olajšavo povrnjenih; samo pri nabavi enega vozila imajo članarino zbornici večkratno pokrito za celotno svojo podjetniško dobo. Sekciji za promet je preko OZS uspel zgodovinski dosežek, saj je bil sprejet 110. a člen Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki določa rok za plačilo voznine trideset dni od datuma izdaje računa, vendar ne več kot šestdeset dni po opravljeni storitvi. Če pa naročnik ne plača prevoza v določenem roku, za plačilo voznine skupaj z naročnikom odgovarja pošiljatelj ali prejemnik, ki ni hkrati naročnik prevoza. Za prevoznike smo uspeli tudi povrniti gotovinska plačila s 50 nazaj na 420 evrov, kar je številnim olajšalo poslovanje. Na lokalnem nivoju smo taksistom uspeli znižati stroške za uporabo avto-taksi postajališč za vsako vozilo s 1.080 evrov na letni ravni na 250 evrov za prvo vozilo in na 150 evrov za vsako nadaljnje vozilo. Zraven tega članom sekcije za promet omogočamo enkrat tedensko brezplačno rekreacijo v dvorani OŠ Markovci. Na zbornici delamo v dobro vseh, tudi tistih, ki jasno in glasno tarnajo, da nimajo od nje nič. V resnici pa tudi ti člani uporabljajo mnoge naše dosežke, a se jih mogoče niti ne zavedajo: ponovni dvig limita za gotovinsko plačevanje, olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, ponovna uvedba in dvig investicijskih olajšav na 40 odstotkov in ohranitev minimalnih pogojev za prisilno poravnavo. Zaradi takšnih dosežkov moramo ostati enotni in povezani. Pred seboj imamo še mnogo dela: omejitev sive ekonomije, spremembe delovne zakonodaje, zmanjšanje birokratskih ovir, povečanje konkurenčnosti, plačilna disciplina. Zato obrtnikom in podjetnikom predlagam skrben razmislek, kaj sploh želimo. Moči, ki jo imamo, si ne jemljimo sami, kajti združeni smo močnejši. Svoje moči se obrtniki in podjetniki tudi premalo zavedamo. Skupaj nas je namreč v Sloveniji 51.318, na območju OOZ Ptuj pa 1.623. Razbijanje stanovske organizacije bi nas naredilo šibkejše, posledično bi tudi naš glas postal manj glasen in manj pomemben.« MG OBMOČNA OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA PTUJ OBRTNIKI IN PODJETNIKI, ČLANI OOZ PTUJ, SE PRIPOROČAJO S SVOJIMI IZDELKI IN STORITVAMI! PODATKE O IZVAJALCIH POSAMEZNIH STORITEV (NASLOVE IN KONTAKTNE ŠTEVILKE) LAHKO ZAITERESIRANI DOBITE: - OSEBNO NA SEDEŽU OOZ PTUJ, VOŠNJAKOVA13, PTUJ; - PO TELEFONU (02) 749-3950, FAKSU (02) 749-3955 ALI - ELEKTRONSKA POŠTA: ZDENKA.SKERGET@OZS.SI Foto: Črtomir Goznik Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj: »Obrtnikom in podjetnikom v teh kriznih časih ni lahko, brez stanovske organizacije pa bo še težje.« Ljudska univerza Ptuj Tudi zaposleni se morajo nenehno izobraževati Zavedanje, da je treba svoje znanje in spretnosti vedno znova dopolnjevati in nadgrajevati, se v naši družbi vedno bolj krepi. Nove tehnologije, spremembe v načinu dela in družbeni napredek nas ženejo k novim znanjem. Tega se zavedajo tudi uspešna podjetja in v svoje zaposlene vlagajo tudi na ta način. Bodisi samoiniciativno bodisi zaradi narave našega dela koncept vseživljenjskega izobraževanja nikakor ni zanemarljiv. Časi, ko smo s pridobljeno formalno izobrazbo končali in zadostili delovnim zahtevam in izzivom, so že zdavnaj za nami. Tega se zavedajo tudi izobraževalni zavodi, ki sledijo potrebam trga dela, časa in razvoju družbe. Iz tega razloga si tudi na Ljudski univerzi Ptuj prizadevajo za takšno ponudbo izobraževalnih programov, ki rešujejo aktualna vprašanja in zahteve trga. „Pri tem smo močno vpeti v lokalno in širše okolje pri ustrezni ponudbi rešitev posameznim ciljnim skupinam. Velikokrat smo že pisali, govorili in tudi še bomo o ponudbi najrazličnejših izobraževalnih programov, tako formalnih kot neformalnih, za vse ciljne skupine. Med temi je izjemno pomembna Ljudska univerza Ptuj gre v korak s časom. ponudba o sodelovanju med nami, podjetji in njihovimi zaposlenimi. Poudariti moramo, da že dolgo časa odlično sodelujemo z različnimi podjetji, ustanovami, zavodi in organizacijami na našem območju pri izvedbi različnih dejavnosti tako za občane kot tudi za njihove zaposlene," pojasnjuje Dušan Šilak, strokovni delavec na Ljudski univerzi Ptuj. Kot pravi, je sodelovanje omenjenega zavoda z različnimi partnerji na visokem nivoju. Mnoga podjetja se zavedajo njihovega pomena pri dodatnem izobraževanju zaposlenih. Na tem področju LU Ptuj izvaja različne dejavnosti. „Tako smo v okviru projekta CVŽU Podravje izpeljali kar nekaj brezplačnih delavnic ali tečajev za zaposlene, pri čemer je šlo predvsem za znanje na področju izražanja v tujih jezikih. Tega so se seveda največ posluževali zaposleni v organizacijah, ki se ukvarjajo z gostinstvom in turizmom, javni uslužbenci, pa tudi drugi, ki imajo stike s tujino, sicer pa danes brez tega sploh ne gre. Predvsem za zaposlene v javni upravi, ki imajo dnevno opravka s strankami, smo izvedli seminarje s področja konfliktnih situacij in kako le-te obvladovati. Ta tema je danes bolj ali manj pomembna za skoraj vsakogar, saj živimo v stresnem času in je dobro poznati veščine, tehnike ali taktike s področja odprave ali vsaj omilitve stresa, predvsem pa kako ga sploh prepoznati, da ne izgorimo," še pravi Šilak. Zaposlenim nudijo tudi delavnice, seminarje in programe za nadgraditev njihovega že pridobljenega znanja, da lažje konkurirajo na trgu dela in so kos izzivom delovnega mesta. „Tukaj mislimo na projekt učenja za življenjsko uspešnost in posamezne programe v tem okviru. Pri vseh programih gre za posodabljanje znanja, ki ga zaposleni sicer že imajo, s poudarkom na novih spozna- LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj ■ 02 749 21 50 SI luptuj@siol.net geacollege Podružnica Ptuj njih, ki jih nujno potrebujejo za uspešno opravljanje vsakodnevnega dela. Dodana pa so tudi izobraževalna področja za lažje razumevanje sodobnega sveta in uporaba sodobnih tehnologij, kot je npr. računalnik," pojasnjujejo na Ljudski univerzi Ptuj. Je pa dejavnosti za podjetja oziroma njihove zaposlene še veliko več. Kot pravijo zaposleni na ptujski Ljudski univerzi, si resnično prizadevajo za odpravo ali vsaj zmanjšanje razlik med teorijo in pra- kso. „Tu je tudi naše mesto, saj se zavedamo, da formalni izobraževalni sistem po eni strani ne more iti v korak s sodobnim razvojem, po drugi strani pa tudi ni prave povezave med teorijo prakso. In tu nastopimo mi," zaključuje Šilak. Omenjene programe usposabljanja v okviru različnih projektov financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropski socialni sklad. Dženana Kmetec J Center vseživljenjskega učenja Podravje DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM EKONOMIST / EKONOMISTKA INFORMATIVNI DAN: četrtek, 14. junij 2012, ob 17. uri v prostorih LU Ptuj. Izvajamo različne vrste usposabljanj za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij: ► usposabljanje za RAČUNOVODJA (200 ur) ► usposabljanje za IZDELOVALCA SPLETNIH STRANI (100 ur) ► usposabljanje za SOCIALNEGA OSKRBOVALCA NA DOMU (123 ur) Zbiramo prijave za nove skupine. Vabljeni! Center za poslovno usposabljanje. Višja strokovna šola, Podružnica Ptuj DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM INFORMATIKA inženir informatike (VS) oz. Inženirka informatike (VS) Analogna TV 17,99 € Digitalna TV ('80+) VoIP telefon t Kabelski internet (1M/25SK) \ Analogna TV 21,99 € Digitalna TV (*80+) Kabelski internet (1M/256K) Analogna TV | Digitalna TV (*80+) 23,99 € VolP telefon _ *Več kot 80 raznovrstnih SD in HD TV programov. i ■..." i *..:..:. ■___.:. •.. ■___ .mi i t .«i i ■...■ ■___.:. •.. ■___i: ((O 080 35 38) www.teleing.si | info@teleing.si E www.facebook.com/teleing TELEfjgS V Brez vezave, brez drobnega tiska V" Enaka naročnina, ne samo nekaj prvih mesecev V Brezplačen prenos obstoječe telefonske številke V Popust na izvedbo interne inštalacije ob priklopu V Darilo spominski (USB) ključek - 1 GB POPUST NA V IZVEDBO INTERNE INŠTALACIJE Ob priklopu storitev predajte kuponček našim tehnikom. Popust velja do 15.6.2012. TELEKS n r-t d c: "!? t t cr 111 t *. t .* i it i--' 11 d n k i s'1'- ir i--' t *. t it 111 i t .t t *. Foto: DK Uspešna podjetja razmišljajo dolgoročno Kapital podjetja so njegovi delavci Družba za finančno poslovne storitve in davčno svetovanje Fiposor je prva na Ormoškem uspela izpolniti pogoje in pridobiti certifikat Družini prijazno podjetje ter se tako pridružiti skupno 120 slovenskim podjetjem in organizacijam s tem certifikatom, ki imajo skupaj prek 40.000 zaposlenih. Certifikat Družini prijazno podjetje podeljuje inštitut Ekvilib skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, certifikate pa je novim nosilcem certifikata na priložnostni slovesnosti v Mestnem muzeju v Ljubljani v mesecu maju podelil minister Andrej Vizjak. Osnovne certifikate je prejelo 13 novih podjetij in organizacij, ki so se v projekt vključile letos, med njimi tudi podjetje Fipo-sor. Zanimanje za področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih se pri slovenskih podjetjih povečuje, saj so lani pri Ekvili-bu zabeležili rekordno število prijav. Usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja je velik izziv za vsako družbo, certifikat Družini prijazno podjetje pa je princip organizacijskega upravljanja, ki zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Ti se kažejo v zmanjšanju fluktuacije, kvot bolniških odsotnosti, kvot nege, števila nezgod, po drugi strani pa je opaziti povečanje zadovoljstva, motivacije in pripadnosti zaposlenih. To pa prinaša tudi jasne pozitivne ekonomske učinke. Podjetje Fiposor ima 10 zaposlenih, pretežno ženske. Največji del njihove dejavnosti predstavlja vodenje poslovnih knjig za pravne in fizične osebe s področja gospodarstva in negospodarstva, ukvarjajo pa se tudi z davčnim, podjetniškim in ekonomskim svetovanjem. Skrbijo za 165 stalnih in vrsto občasnih komitentov. Zaposleni morajo biti strokovni, zanesljivi in fleksibilni, zato želijo, da se v službi dobro počutijo. Direktor Fiposorja Mitja Lukner je povedal, da so pred vključitvijo v program vedeli, da neformalno že izvajajo veliko družinam prijaznih ukrepov v praksi, postopek certificiranja pa je potekal prek preverjanja, ki jih je vodilo skozi predlagane ukrepe. V naslednjih treh letih načrtujejo uresničiti še nadaljnje v programu zastavljene cilje in si pridobiti polni certifikat. V okviru programa si prizadevajo zlasti za dobro komuniciranje z zaposlenimi, izobraževanje na področju usklajevanja družine in službe, drseči delovni čas, možnost krajše odsotnosti v delovnem času za ureditev osebnih zadev, dogovor za razpored časa dopusta zaposlenih, druženje med zaposlenimi, pikniki, pomoč pri ponovnem vključevanju v zaposlenost po daljši odsotnosti, novoletno obdarovanje otrok. Veseli so tudi, če zaposlene kdaj na delovnem mestu obiščejo njihovi otroci, ki imajo tako možnosti spoznavanja delovnega mesta, starejši pa tudi opravljanja prakse. Mitja Lukner je povedal, da si želi, da bi se temu projektu pridružilo čim več podjetij in institucij, da bi se delavci na svojem delovnem mestu dobro počutili, z veseljem opravljali svoje delo, medtem pa kar se da optimalno kombinirali svoje družinske obveznosti z delom. V krizi številni podjetniki razmišljajo o delovni sili kot pogrešljivi in zamenljivi, vendar Mitja Lukner pravi, da je to razmi- _Novi izzivi zelenih tehnologij Kanalizacijske odplake - stalni vir zelene energije rimni Foto: zasebni arhiv Mitju Luknerju, direktorju podjetja Fiposor, je certifikat Družini prijazno podjetje podelil mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve. šljanje na kratki rok: „Nekoč sem prebral, da pri podjetjih 95 % kapitala vsak dan odide domov. Tudi sam menim, da je to osnova, če želiš na dolgi rok dobro delati. Uspešna podjetja, ki jih v Sloveniji imamo tudi kar nekaj, sem prepričan, da razmišljajo tako." In k tem uspešnim očitno spada tudi ormoški Fiposor. Podjetje je lani prejelo certifikat bonitetne odličnosti, ki potrjuje, da v zadnjih treh letih izpolnjuje zastavljene kriterije, s tem pa spada v skupino 3 % slovenskih poslovnih subjektov, ki so upravičeni do uporabe statusa AAA kot simbola najvišje ocene bonitetne odličnosti. Poleg tega je bil Fiposor lani tudi med finalisti izbora za NAJ računovodski servis pri Zbornici računovodskih servisov. Da delajo v pravi smeri pa konec koncev potrjuje tudi tradicija, ki jo že 20 let uspešno vzdržujejo na zahtevnem kvalitetnem nivoju. Po načrtih Evropske unije naj bi do leta 2020 obnovljivi viri energije zagotavljali 20 odstotkov električne energije. Vprašanje je, ali bo Slovenija ta cilj dosegla; sicer je na pravi poti, a je pri uvajanju t. i. zelenih tehnologij precej počasnejša od razvitih evropskih držav. Razlogi za počasno uvajanje novih, okolju prijaznejših tehnologij z izrabo obnovljivih virov so birokratske narave in zaradi neusklajenosti tako na državni kot regionalni ravni. Kljub temu pa velja, da obnovljivi viri energije tudi v slovenski energetski oskrbi igrajo vedno večjo vlogo, njihov delež v energetski mešanici pa postaja vse večji. Škoda je le, da v uporabi Slovenija še veliko zaostaja in zato plačujemo EU milijone evrov za okoljske takse in nakup emisijskih kuponov. Z neučinkovito rabo energije namreč povzročamo kar 80 odstotkov izpustov toplogre-dnih plinov, ki so glavni krivec za podnebne spremembe. Razumeti, da investiranje v zelene tehnologije ne pomeni zgolj in samo strošek, ampak že kar nujno početje slehernega podjetja za doseganje trajnostne politike, bo tako v prihodnosti ključnega pomena. Možnosti izrabe obnovljivih virov v Sloveniji je sicer izjemno veliko; npr. zeleno pridobivanje električne energije je možno z elektrarnami na biomaso, država ima tudi velike potenciale za izrabo geotermalne vode, dokaj uveljavljene so že sončne elektrarne, vedno bolj se popularizira in uveljavlja tudi ogrevanje na lesno biomaso, s katero je država odlično založena, bolj na začetku in z velikimi težavami pa se srečujejo zagovorniki izrabe vetra (vetrne elektrarne). Čistilna in bioplinska naprava hkrati Eno zanimivejših odkritij na področju zelenih tehnologij prihaja z univerze v Newcastlu v Veliki Britaniji, objavljeno na spletni strani www.earthtimes. org. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z odkrivanjem novih, alternativnih virov energije, so v zadnjem času namenili več pozornosti gospodinjskim in komunalnim odplakam in odpadkom. Angleški raziskovalci so tako ugotovili, da imajo gospodinjske odplake in kanalizacija kot vir zelene energije (bioplina) veliko večji potencial, kot so do zdaj domnevali. Po ugotovitvah raziskave, ki jo je opravila Elizabeth S. Heidri-ch s sodelavci, je energetski potencial komunalnih odpadnih voda skoraj 20 % višji od doslej objavljenih ocen. Ob upoštevanju sedanje svetovne populacije in povprečne količine odpadkov, ki jo proizvede vsak izmed nas vsak dan, so raziskovalci izračunali, da bi odplake in odpadki lahko predstavljali stalen vir zelene energije - bioplina moči 70-140 GW, kar je ekvivalentno količini energije, ki bi jo proizvedli z 52-104 milijoni ton nafte v elektrarni ali z 12.000-24.000 vetrnimi turbinami ob neprekinjenem delovanju. Na podlagi izračunov novih raziskav znanstveniki ocenjujejo, da vsebuje ena galona (3,7 litra) odplak toliko potencialne električne energije, kot je porabi 100 va-tna-žarnica v petih minutah. Raziskovalci tako ne vidijo nobenega razloga, zakaj proces čiščenja odplak ne bi bilo mogoče pretvoriti iz velikega porabnika energije v velik energetski vir. Po mnenju znanstvenikov bi zato bilo bolj smotrno, glede na nove izračune, razvijati in graditi čistilne naprave v kombinaciji z bioplinskimi napravami za pridobivanje metana in drugih bi-ogoriv. Odpadke in odplake bi obdelali v procesu anaerobnega gnitja. S tem procesom bi pridobili bioplin, ki bi se lahko nato uporabljal za pogon vozil ali za proizvodnjo električne energije. Del energije bi lahko uporabili za napajanje infrastrukture čistilne naprave in bioplinarne, medtem ko bi presežek energije prodali naprej. SM K.B.KOKOT d.o.o. PLIN OGREVANJE VODOVOD KLIMA PREZRAČEVANJE Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica, tel. 02 743 02 26, e-mail: k.b.kokot@siol.net _Podjetniški inkubator v podporo mladim podjetjem Mladim manjka začetni kapital Mrežni podjetniški inkubator je sicer formalno začel delovati v mesecu juliju lanskega leta, vendar je zares zaživel šele v novembru, ko si je pridobil prve inkubirance in izpolnil pogoje za prijavo na Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije in kandidiral za listo B inovativ-nega okolja. Konec januarja letos jim je uspelo zadostiti vsem pogojem. „Ta licenca je zelo pomembna, saj omogoča našim in-kubirancem, da sodelujejo v natečajih B2, ki so namenjeni mladim podjetnikom. Natečaj je bil objavljen aprila in moram povedati, da gre za zelo zahteven natečaj, pri katerem imajo prednost tisti, ki delajo za EU, ki imajo lastne razvojne oddelke ali sklenjene pogodbe s tujino. Ko smo ocenjevali in točkovali naše inkubirance, smo prišli skupaj do zaključka, da so šele na začetku in zato ne bi mogli zbrati dovolj točk, da se prebijejo v ospredje in so uspešni na natečaju. Več upov smo polagali v pomurski zakon, ki pa nas je zelo razočaral, pa ne le nas, tudi številne podjetnike v ormoški občini, saj se je močno spremenil v primerjavi s prvimi tremi razpisi. V poštev so prišli le projekti s sofinanciranjem od 100.000 evrov naprej, podjetje pa je moralo biti staro vsaj 18 mesecev, česar pa ni izpolnjeval nobeden od naših inkubirancev. Ob kar 22 straneh pogojev, pa je obupala tudi večina ormoških podjetnikov, ki so se za razpis sicer zanimali," je povedal Zlatko Zadravec, direktor Javne razvojne agencije, ki bdi nad delovanjem mrežnega podjetniškega inkubatorja. V inkubator so se doslej vključila štiri podjetja. Največji inkubiranec je podjetje Pano-med plus, ki se bo ukvarjalo s posredovanjem zdravstvenih storitev na področju kardio-vaskularnih bolezni, osteopo-roze, bolezni stopal. Ponujalo pa bo tudi storitve klicnega centra, ki bo dnevno lahko opravil do 2700 klicev v funkciji raziskave javnega mnenja ali raziskave trga. Za lokalne skupnosti, ki podpirajo mrežni inkubator, bodo zagotovili tudi določeno količino brezplačnih klicev v funkciji raziskave javnega mnenja. Podjetje je doslej že nabavilo opremo, vredno več kot 50.000 evrov, že nekaj časa pa celoten projekt stoji, ker čakajo na odločbo DURS-a, saj ne želijo podjetja odpreti v davčni negotovosti. Klicni center bi v končni fazi lahko zaposloval do 10 ljudi in naj bi pričel delovati v mesecu ali dveh. Agrodip, d. o. o. ima v predmetu dejavnosti navedeno pridelavo in trgovino visoko- kakovostnih in ekoloških prehrambenih artiklov. V prvi fazi načrtujejo pridelavo v Srbiji, trženje pa na zahtevnih trgih EU. V drugi fazi pa naj bi povezali pridelovalce v Sloveniji in organizirali prodajo domačih artiklov. Podjetje Antona Štermana se ukvarja z zavarovalništvom, finančnim posredništvom in trženjem. V inkubator se je vključil zaradi pomembnega prihranka pri najemu prostora in zaradi tehnične podpore, je povedal Zlatko Zadravec in dodal, da sicer ne gre za ino-vativno dejavnost, da pa je pri 15,8 % brezposelnosti, ki so jo beležili v mesecu februarju na Ormoškem,vsako delovno mesto dragoceno. Četrto podjetje pa je Ekoe-nergetika - Inovacije, d. o. o., ki bo v sodelovanju z ruskimi partnerji zadovoljilo potrebe po kakovostnih visokoteh-noloških proizvodih - zelo dobrih izolacijskih premazih, antikorozivnih ter zaščitnih sredstvih na osnovi nano tehnologije, pa tudi premazih, ki se uporabljajo za popravila raznih elementov. Svojo priložnost pa vidijo tudi na področju razvoja večfunkcionalnih kurilnih naprav. Tudi v presoji podjetniške ideje, ali je tržno sprejemljiva ali ne, je bilo kar nekaj podjetij. Kot je povedal Zadravec, se projekti največkrat ustavijo, ker ni materialnega vložka. „Mladi podjetniki pridejo in pričakujejo, da jim bomo mi zagotovili finančni vložek. Marsikdo ima namreč dobre ideje, nima pa osnovnih sred- stev. Zato pozdravljam potezo občine Središče ob Dravi, ki je razpisala dodelitev pomoči za spodbujanje gospodarstva, čeprav gre za skromna sredstva. Lokalne skupnosti bodo morale začeti razmišljati, da je od ekonomije odvisna demografija in vse ostalo življenje," pravi Zlatko Zadravec, ki napredek okolja vidi v uspešni povezavi javnega in zasebnega sektorja, ki bosta morala skupaj prihodnost iskati na področju turizma in kmetijstva. KLEPARSTVO - KROVSTVO STRELOVODI - HIDROIZOLACIJE MONTAŽA d. o. o. Lokavci 41, 9245 Spodnji Ivanjci Tel.: 02/ 560 9010, fax: 02/ 560 9019 GSM (Miran Lapi): 041/ 629 746 www.loncaric-montaza.si e-mail: lon@siol.net ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA TRGOVINA INŽENIRING, STORITVE Ormoška cesta 14 / 2250 PTUJ / tel.: 02/778-10-11 / fax.:02/775-28-61 www.tames.si - tames@tames.si 4 excellence in hot water SUBVENCIJE EKO SKLADA do 25% INVESTICIJE KOTEL NA PELETE GE-P SAMO 2.307,36 EUR Redna cena kotla 3.496,00 EUR, popust 12% GRELNIKI Z DOŽIVLJENJSKO GARANCIJO POKLIČITE TAKOJ! Akcija je v teku! Izračun je informativen, vključena subvencija. Ni vključen DDV in montaža. SVETUJEMO - PRODAJAMO ■ MONTIRAMO - SERVISIRAMO ■ GARANTIRAMO IN KREDITIRAMO NOVA GARANCIJA za GRELNIKE serije SMART Kupujte proizvode z dolgoletno tradicijo in zagotovljenim jamstvom! Grelniki ACV že 90 let razvajajo gospodinjstva s svojo vrhunsko kvaliteto in privlačna obliko. Letošnji slogan »ACV - brezhibno delovanje«, je garancija, da bodo grelniki dejansko doživljenjsko delovali. Imajo vse, kar potrebuje razvajeno gospodinjstvo v Sloveniji in svetu. Zakaj grelniki ACV? Zato, ker garantiramo doživljenjsko delovanje!!! Zatorej! Zvestim kupcem ponudite le najboljše in nagrajeni boste z zvestobo. PO UGODNI CENI NAROČITE GRELNIKE INOX IN SI ZAGOTOVITE VSE PREDNOSTI: • za samo 25 € doplačila si zagotovite grelnik za celo življenje • velik izbor modelov - stoječa ali viseča izvedba do 400 litrov • »Tank in Tank« - velika površina za iz- menjavo toplote • brez stroška vzdrževanja - nerjavna pločevina • zmanjšana možnost razvoja bakterije legionele • zmanjšano nabiranje vodnega kamna - najboljša rešitev za območja z zelo agresivno vodo • kvalitetna poliuretanska izolacija • velika moč izmenjevalnika (PRIMERNI ZA TOPLOTNE ČRPALKE IN SOLARNE SISTEME) • grelnik lahko montirate tudi vodoravno (model SMART LINE EW). Izkoristite dodatne ugodnosti. Doživljenjska uporaba grelnika za samo 25 € doplačila (z DDV). Vse dodatne informacije dobite po telefonu na številki 03/56 32 830 ali na 041 429 230 oziroma dejan. milinovic@acv.com. Več na www.acv.com ali www.acv.si! Pokličite nas! V pričakovanju naročil Vas prijazno pozdravljamo! biziosi Postanite naš FB prijatelj in spremljajte aktualno poslovno dogajanje! Firma Rösler Uspeh je treba deliti s sodelavci Na prehojeno 20-letno uspešno pot so v ptujski družinski firmi Rösler, d. o. o., s sedežem na Rajšpovi 22 na Ptuju zelo ponosni. Začeli so z relativno majhnimi koraki v obdobju evforije ustanavljanja podjetij po osamosvojitvi Slovenije. V tistem času je marsikdo stopil na pot podjetništva; med njimi je bil tudi Edi Stropnik, direktor firme Rösler. Z rezultati 20-letnega dela so zelo zadovoljni, imajo zastopstvo za tri izjemno kvalitetne svetovno uveljavljene blagovne znamke: Weber -ameriška blagovna znamka žarov na plin, oglje in elektriko, švicarski Victorinox in Wüsthof - visoko kvalitetni kovani kuharski noži. Gre za tri blagovne znamke, ki predstavljajo tudi večji del njihove dejavnosti v Sloveniji. Prvo Webrovo »kroglo« (okrogli žar) so uvozili pred dvajsetimi leti, a jo je bilo izredno težko prodati, kajti bila je izredno draga. Po dvajsetih letih je to nosilna blagovna znamka, ki tudi v Sloveniji pridobiva in dosega podoben tržni delež kot v Ameriki, kjer znaša 60 odstotkov. Njihovi kupci so ljudje, ki želijo kupiti izredno kvalitetne izdelke, izdelke z garancijo, ki trajajo dolgo in so funkcionalni ter v svojem razredu najboljši. Kljub krizi ljudje kupujejo kvalitetne izdelke, ker imajo najbrž premalo denarja, da bi kupovali slabo. Strategija podjetja je zastopati najboljše blagovne znamke v segmentu neke dejavnosti, zato bodo v Slovenijo zagotovo pripeljali še kakšno vrhunsko blagovno znamko. Za izdelke firme Weber se jim odpira tržišče bivše Jugoslavije, na Hrvaškem so že močno prisotni. Edi Stropnik pove, da se današnje stanje v podjetništvu v Sloveniji nikakor ne more primerjati s tistim pred 20 leti. »Takrat je bilo težko, ker so se z nastankom nove države zrušili tradicionalni trgi, ostali smo na dvomilijonskem trgu. Bila pa je posebna energija. Ljudje, ki so imeli dobre programe, dobre vizije, so imeli možnost uspeti. Danes je biti podjetnik neprimerno težje. Takrat je bila kriza samo na območju Jugoslavije, v Sloveniji, ostali svet je bil v ekonomski rasti, mi pa smo na nek način rasli skupaj z njimi. Zdaj je kriza zajela ves svet, to se kaže tudi pri nas, temu se ne moremo izogniti. Če bi moral danes začeti s podjetništvom, bi se ga verjetno glede na razmere moral lotiti drugače.« Plačilna nedisciplina je velika slovenska katastrofa. V zahodni Evropi temu rečejo plačilna morala, v Sloveniji pa smo si zanjo izmislili drugačno ime, da se lepše sliši. V bistvu pa gre za moralo, pravi Edi Stropnik. Njihovi dobavitelji iz tujine niti slučajno ne razumejo tega slovenskega nacionalnega športa, neplačevanja. Ker jim kupci ne plačujejo, se morajo pri bankah zadolževati samo zato, da lahko pokrijejo terjatve do svojih kupcev, ne pa zaradi pokrivanja dejavnosti in investicij. »Smo zdrava firma, z leti smo ustvarili svojo finančno osnovo za delovanje, stanje v Sloveniji pa nas sedaj potiska na enak nivo kot vse druge slovenske firme.« V firmi Rosler, ki je družinsko podjetje, si služi kruh nekaj članov družine. Ugotovili so, da omogoča preživetje in obstoj ter razvoj to, da družina stopi skupaj. Ob tem podjetje daje kruh tudi nekaj drugim družinam. Trudijo se biti kar se da socialno podjetje, podjetje z občutkom za ljudi. »Ko smo začeli zastopati švicarski Victorinox, sem šel na obisk k lastniku v Švico, ki je danes star krepko čez 80 let. Razložil mi je, kako so oni oziroma njegov oče v gospodarski krizi pred II. svetovno vojno reševali podjetje in preživeli. Porabil je zadnji švicarski frank za to, da ni odpustil nobenega delavca. Prebrodili so krizo, firma še danes dela, Foto: Črtomir Goznik Edi Stropnik, direktor družinskega podjetja Rösler še danes je v svoji dejavnosti vodilna na svetu. Tudi sam skušam razmišljati in delovati tako, da je v bistvu pravi model socialnega podjetništva v tem, da je treba za svoje ljudi, za ljudi, ki ti pomagajo uspeti, skrbeti. Vsi danes razmišljajo o finančni uspešnosti, živijo nad svojimi zmožnostmi. V krizo nas je pripeljalo trošenje nad zmožnostmi; pa ne samo podjetij in države, tudi ljudje so izgubili občutek za normalno. Na nek način se je izgubil kompas; če ni bilo 10-odstotne rasti in 20-od-stotnega donosa, vse skupaj ni bilo nič vredno. Trdim, da je tudi enoodstotni donos dovolj, če lahko na ta način zgledno in dobro živiš. Če si pretirano bogat, če v svojem poslu dosežeš ogromno imetje, si zagotovo to dosegel na račun nekoga, nekdo je zaradi tega zaslužil manj, nekomu si moral vzeti, da si nenormalno zaslužil. Stvari je treba porazdeliti med ljudi, uravnotežiti rast in doseči, da bodo ljudje dobro živeli. To je prava pot. Socialna nota je najbrž v mojem značaju, mi je na nek način prirojena. Relativno hitro sem se priključil tudi rotarij-cem, ker mislim, da je treba njihove vrednote (poštenost, tolerantnost, smisel za pomoč ljudem, da ne pozabimo na soljudi) uveljaviti tudi v poslovnem življenju. To je na nek način filozofija, ki sem se je naučil v Victorinoxu. Ro-tarijstvo ni samo humanitarnost, je tudi način življenja. Če načela, ki so nedvomno dobra, vpeljujemo tudi v poslovni svet, smo naredili veliko za soljudi v okolju, kjer živimo in delamo. Ko se je začelo rotarijstvo v Sloveniji, sem se mu pridružil. Trenutno sem nominirani guverner za Slovenijo. Lani smo ustanovili samostojni distrikt v Sloveniji. Bom tretji slovenski guverner, to funkcijo bom opravljali v obdobju 2013/2014. V tem času bo na Ptuju center slovenskega rotarijstva. To bo zagotovo veliko priznanje za Rotary klub Ptuj in okolje, iz katerega izhajam. Za to so zaslužni tudi vsi moji prijatelji, ki mi pomagajo.« MG Bizi.si s podatki za leto 2011 Novi finančni podatki za poslovno leto 2011 že v poslovnem imeniku bizi.si. Najbolj obiskan poslovni imenik se ponaša tudi z grafično prenovo ter dodatnimi uporabniškimi orodji, med katerimi sta »moj bizi« in »moje podjetje«. Bizi.si vsebinsko in grafično obogaten Novi finančni podatki podjetij za poslovno leto 2011 so že dostopni v poslovnem imeniku bizi.si. Največji poslovni imenik bizi.si je prenovljen, grafično osvežen in obogaten z nekaj novostmi. »Med njimi verjetno najbolj izstopa kartica podjetja, na kateri so informacije o dejanskih dejavnostih podjetja, saj SKD dejavnosti velikokrat tega ne odraža dovolj natančno, nam je zaupala skrbnica produkta bizi.si v družbi TSmedia, Petra Podlipnik Pelcar, M.B.A. V okolju MOJ BIZI je združeno vse, kar si podjetja (naročniki) shranjujejo, in orodja, s katerimi analizirajo podatke, ki jih izvažajo in izbirajo, in o katerih so obveščeni z bizi. si obveščevalcem. Naj spomnimo: Bizi obveščevalec naročnikom zagotavlja dnevno obveščanje o spremembah pri poslovanju izbranih podjetij. To pomeni, da so obveščeni preko SMS sporočila ali preko elektronske pošte in tako v vsakem trenutku na tekočem, v kakšnem stanju so njihovi poslovni partnerji ali konkurenca. Sklop MOJE PODJETJE je namenjen urejanju podatkov o naročnikovem podjetju, v katerem naročnik napiše in ureja predstavitev svojega podjetja ter ureja svoje ponudbe in povpraševanja. Vsem naročnikom in potencialnim naročnikom na bizi.si družba TSmedia omogoča obisk brezplačnih delavnic, na katerih so podrobno razložene vse funkcionalnosti, ki jo sodobni poslovni imenik bizi.si nudi pri is- kanju rešitev za uspešnejše poslovanje, kot npr. spremljanje konkurentov, finančnega stanja poslovnih partnerjev, iskanja potencialnih kupcev. Razpored brezplačnih delavnic je objavljen na www.bizi.si. Poslovni imenik bizi.si je možno uporabljati tudi preko mobilnega telefona (www. bizi.si/mobilni), kar omogoča preprost in hiter pregled poslovnih v vsakem trenutku in od koderkoli. Poslovni imenik vam omogoča dnevno spremljanje blokad TRR-jev, objav stečajev, likvidne sposobnosti in bonitetnih ocen podjetij. Bodite na tekočem in izbirajte prave poslovne odločitve! Brezplačno preizkusite funkcionalnosti poslovnega imenika. Registrirajte se za 7-dnevno brezplačno geslo. www.bizi.si Bizi.si je bil 25.10.2011 imenovan kot Poslovna rešitev leta 2011 v kategoriji podjetniki in mala podjetja. (PR) PODJETJA E-TRZNICA ANALIZATRGA MOJ BIZI MOJE PODJETJE KONTAKT Iskanje podjetja: TSmedia TSmedia, d.o.o. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Tel: + 386 (0)1 473 00 10 Faks: + 386 (0)1 473 00 16 Elektronska pošta: info@tsmedia.si TSmedia, d.o.o. Izdelaj bonitetno poročilo CI GALETOVA U Ll CA 15,10 00 U UB U ANA - pri kaži n a zem Ij evldu Tel: 01 4730010 I Faks: 01 4730016 Spletna stran: http:tfwww.tsmedla.sl ► Podatki IzTIS-a TSmedia ZLATI -j*/ sponzor 0 podjetju Aktualne Finančni Bonitetna Analiza objave podatki ocena podjetja Splošen pregled Matično podjetje Poslovne enote Spletne strani podjetja http://www.ts m e dia. s i Osnovni podatki Dolgi naziv PRS: TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. Davčna; 11466057 Matična: 2169576000 Status: Poslovni subjekt posluje Davčni zavezanec: Da Zadnja sprememba: Sprememba sektorja Število zaposlenih: 200 do 249 zaposlenih Orodja ^^ Primerjava podjetij ^^ Ustvari ovojnice Izvozi v Excel Pošlji e-po It o Shrani podjetje ^ Dodaj v bizi.si obveščevalec Manj orodij * Zlati sponzor dejavnosti: Posredovanje oglaševalskega prostora Obrt in podjetništvo ■ ■ ■ ■ V 1 ■ V Y ■ V ■ Iz krize izšli se močnejši Franc Ferčič je funkcijo direktorja podjetja Agis - zavore, d. d., Ptuj, ki ima sedež v Rajšpovi 16 na Ptuju, nastopil 1. julija 2010, sicer pa je agisovec praktično že skoraj od leta 1974, od zadnje šolske prakse, ki ji je v letih 1974 in 1975 sledilo pripravništvo. Po služenju vojaškega roka se je v podjetju leta 1976 zaposlil in vztrajal do leta 1992, ko je Agis za nekaj časa zapustil zaradi zaposlitve v enem od zasebnih podjetij. Po treh oziroma štirih letih se je vrnil, delal kot vodja proizvodnega sektorja, v postopku reorganizacije pa so se nje- gove delovne dolžnosti menjavale, dokler leta 2010 ni zasedel direktorskega mesta. Ker je praktično izkusil vse faze procesa dela v podjetju, veliko lažje spremlja dogajanja v proizvodnji oziroma v poslovanju nasploh. Agis -zavore so danes še edino Agi-sovo podjetje, ki dela. V svojih najboljših časih je Agis zaposloval med 2300 in 2400 ljudi, proces razgradnje podjetja pa se je pričel leta 1989. Bil je največje ko-vinskopredelovalno podjetje v tem delu Slovenije poleg Tama, ki pa je imel drugačen proizvodni program. Eno zelo uspešnih Agisovih podjetij je bila v tistem času tudi orodjarna, daleč najprepoznavnej-ša. Odločitev o njenih ukinitvi je bila po Ferčičevem prepričanju prenagljena. Obžaluje, da je do tega prišlo, ker bi se v nasprotnem lahko Agis razvijal drugače. Agis - zavore so eno tistih podjetij, ki so zelo vezana na nemški trg, na podjetje Hal-dex iz Heidelberga, s katerim sodelujejo že od leta 1970, ko so pričeli prenašati prve pozicije za zavorne elemente. Haldex je kljub večkratni menjavi lastnikov ohranil prvotni program. Licenčni partner tega nemškega podjetja so Foto: Črtomir Goznik Modernizacija proizvodnega procesa pomembno vpliva tudi na zniževanje stroškov. Foto: Črtomir Goznik Z montažne linije že praktično 42 let v različnih oblikah, bolj ali manj pri podobnem programu. Prilagajanje notranje organizacije in optimizacija v vseh fazah proizvodnega procesa sta v bistvu prispevala k temu, da se je podjetje kljub hudim težavam ohranilo do danes. Kot pravi Ferčič, so dejansko prisiljeni k vsakodnevnemu varčevanju. Potem ko so sestavljeni plani, je treba narediti še korak dlje, se dokopati do novih izboljšav. Proces nenehnih izboljšav mora živeti, to je stalnica v poslovanju podjetja, ki se je specializiralo za izdelavo zavornih elementov. Ti pri tovornem programu zajemajo izdelavo pedalov, pnevmatsko in hidravlično instalacijo, kombinacijo hidravlično-pnev-matskih zavornih elementov, skratka vso instalacijo z ventili od zavore do kolesa, vključno z zavornim cilindrom. Pred nekaj leti so začeli tudi proizvodnjo ojačevalcev sklopk, danes pa jih izdelujejo že za podjetja Renault, Iveco, Scania. Začeli so z enim ojačevalcem sklopke, sčasoma je nastala že cela družina. Haldex je glavni kupec, udeležen je z 59 odstotki, drugi kupec je Madžarska z 20 odstotki, Slovenija je udeležena z osmimi odstotki, preostanek pa predstavljajo Poljska, Španija, Švedska, Anglija, Romunija in Makedonija. Nove priložnosti iščejo tudi v okviru zelenega programa (traktorski program), začeli so izdelovati nov hidravlični ventil in druge manjše elemente, ki predstavljajo dopolnitev osnovnega programa. Na uvoženih traktorjih iz Kitajske in Tajvana prevladuje hidravlična instalacija, tržno nišo predstavlja opremljanje teh traktorjev s pnevmatsko instalacijo. Kot manjše fleksibilno podjetje se lahko hitro prila ga jajo novim potrebam tudi zaradi lastne livarne in lastne obdelave. Livarna dela v treh izmenah, mehanska obdelava v dveh, montaža pa v eni. Da se je podjetje ohranilo, so v veliki meri zaslužni tudi zaposleni, ki so v vseh teh letih vedno razumeli situacijo Foto: Črtomir Goznik Franc Ferčič, direktor podjetja Agis - zavore, d. d., Ptuj in ravnali tako, da je podjetje zmoglo preživeti. Tako je bilo tudi lani, ko so se v zadnjih treh mesecih naročila zmanjšala skoraj za 27 odstotkov pri največjem kupcu, ki je sicer reden plačnik. Prepričani so bili, da takšno stanje ne bo dolgo trajalo. Skladno z dogovorom s sindikati so zadnja dva meseca lanskega leta plače izplačevali v višini akontacije minimalne plače, ta ukrep je veljal za vse zaposlene, tudi za direktorja. S tem so na nek način brezobrestno kreditirali podjetje, da so lahko zagotovili potreben material za delo, plačali stroške energentov. Že januarja letos se je stanje bistveno izboljšalo, tako da so lahko prešli na normalno izplačevanje plač, vračati pa so pričeli tudi že razliko plač za lansko leto. Minimalno plačo prejema 23 zaposlenih, povprečje družbe je med 1050 in 1100 evrov bruto. Podjetje Agis - zavore so od 28. januarja 1999 delniška družba. Latništvo je razpršeno, največji lastnik ima nekaj manj kot 20 odstotkov, notranjih lastnikov (menedžerska struktura) je pet, njihovi deleži znašajo od dveh do šest odstotkov, lastniki pa so tudi nekateri zunanji partnerji - eden je na Madžarskem, drugi na Hrvaškem. Tudi lastniško naj bi se dolgoročno konsolidirali, cilj je priti do strateškega partnerja. Eden od možnih strateških partnerjev je prav gotovo njihov največji kupec, firma Haldex, s katerim jih veže več kot 40-le- ISZüsk > Na postajo 15, Ptuj tno sodelovanje. V letošnjem letu načrtujejo realizacijo v višini dobrih šest milijonov evrov. Trenutno imajo 138 zaposlenih, cilj je doseči jih 135. V letu 2009 je podjetje zaprosilo za državno pomoč, leto kasneje so prejeli kratkoročni kredit za premostitev likvidnostnih težav. V letu 2011 so dali vlogo za dolgoročni kredit, pri katerem je država sodelovala s poroštvom. V okviru programa finančnega prestrukturiranja so pokrili vse obveznosti glede na plan, prejeto subvencijo pa so v večjem delu namenili za ohranitev delovnih mest. Na roko pa so jim v težkih časih šli tudi večji dobavitelji: Talum Adriaplin, zavarovalnica, NLB in mnogi manjši, za kar jim iskrena hvala. Potem ko se je podjetje izvilo iz največje krize, posluje bolj ali manj na trdnejših temeljih. V času preživetja za neko večjo modernizacijo ni bilo denarja, kljub temu pa so se po najboljših močeh trudili izboljšati opremljenost. Letos bodo investirali na področju litja, z nabavo robota ga bodo avtomatizirali, s tem pa zmanjšali število posluževalcev. Že lani so investirali v avtomatsko celico litja cinkovih zlitin. Op-timirati želijo tudi proces ročnega dela, zlasti še čiščenja in obrezovanja. Stiskalnico za obrezovanje so že kupili. Celoten proizvodni proces budno spremljajo in nenehno iščejo nove izboljšave. Tudi v letošnjem letu je eden pomembnih ciljev zmanjšanje stroškov. Že pred leti so svoje poslovanje uredili skladno s sistemi kakovosti, ki jih vsa podjetja, še posebej tista, ki poslujejo s tujino, morajo imeti. Sistemu kakovosti SIST ISO 9001, ki so ga pridobili leta 1997, in okoljskemu standardu SIST IS014001 iz leta 2000 želijo do začetka prihodnjega leta dodati tudi tehnični standard za avtomobilsko industrijo TS 16949. Danes, če nisi prepričan v nekega dobavitelja, je zelo težko, pravi Ferčič, ker gre za preveliko tveganje. Po kakovosti so zelo visoko, praktično reklamacij ne poznajo, s ceno pa so nekje na sredini. Bolj kot kvaliteta, ki je danes že nekaj samoumevnega, je v današnjih razmerah potrebno biti točen, spoštovati termin-ske plane, še pove. MG DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ Stanovanjski krediti Stanovanje - kredit za 30 let Da so nekoč z lahkoto prišli do stanovanja ali hiše, nikakor ne moremo trditi. Dejstvo pa je, da je bilo veliko lažje kot danes. Morda smo res postali nekoliko bolj zahtevni, a vendar kupiti svoje gnezdece v teh težkih časih ostaja izjemno težko. Predvsem pa je brez kredita za veliko večino ljudi v današnjih časih to misija nemogoče. Če je nekoč bilo povsem samoumevno, da si otroci po poroki začnejo iskati svoj ko- tiček pod soncem in z družino gredo na svoje, je danes slika precej drugačna. Vedno več mladih družin ostaja pod isto streho s starši. Njihova debata pa se vrti okrog enega samega vprašanja: zakaj plačevati za nekaj, kar je pri starših zastonj? Po eni strani sicer na prvo žogo nekoliko neresno in neodraslo vprašanje, po finančni plati pa povsem enostavna uganka, ki govori v prid skupnemu gospodinjstvu več družinskih članov. Kriza, ki smo ji priča, je situacijo le še otežila. Kredit je zelo težko dobiti, skoraj nemogoče pa je dobiti 100 odstotkov vrednosti nepremičnine. Precej zahtevni pogoji, ki jih za odobritev kredita postavljajo banke, so sicer po eni strani povsem logična poteza, saj si tudi posojilodajalci morajo zagotoviti, da bodo svoj denar dobili nazaj. Tega pa seveda posojajo le z nabitimi obrestnimi merami. V kolikor bančniki našo željo uresničijo, pa so tu še stroški odobritve, k vsemu temu pa je treba prišteti še delež, ki ga pri nakupu in prodaji zahteva država. Davek, ki nikakor ni zanemarljiv in je odvisen od več dejavnikov, v prvi vrsti od tega, ali je kupec v nepremičnini, ki jo prodaja, tudi stanoval, in kako dolgo je v njegovi lasti. V kolikor se nepremič- Mlade družine težko pridejo do lastnega stanovanja ali hiše. P FASACERSTVO Mihael Bezjak,sp Bukovci 173 b )41 2)4 329 Priporočamo se: z izdelavo izolacijskih fasad, barvanjem fasad in napuščev, deli po sistemu knauf, opravljamo vsa notranja slikopleskarska in štrukaterska dela, dekorativne tehnike in druga dela, tudi dela spomeniške zaščite. Vsem strankam ter poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo tudi v prihodnje. nina kupuje prek agencije, bo tudi ta pristavila svoj pi-skrček. Njihove provizije se gibljejo od 2 do 4 odstotke vrednosti nepremičnine. Vse je odvisno od njihove dobre volje in vaših pogajalskih spo- sobnosti. Vse to so razlogi, da nakup stanovanja ali nepremičnine za mnoge ostane neuresničena življenjska želja. Dženana Kmetec Obrestne mere se od banke do banke precej razlikujejo. HMEML VODOVOD-OGREVANJE- -ADAPTACIJE KOPALNIC Q© Zdenko GASENBURGER S.p. Slovenja vas 62, 2250 Ptuj Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341 email: zdenko.gasenburger@siol.net, www.gasenburger-sp.si Izbrali smo primer nakupa stanovanja v višini 70 tisoč evrov. Gre za informativni izračun ene izmed bank. Zneski so seveda različni, obrestne mere se od banke do banke razlikujejo. Naš informativni izračun pa kaže naslednje: za skupni znesek kredita 70 tisoč evrov bomo 25 let z efektivno obrestno mero 4,38 % mesečno banki plačevali 379,3 evra. Stroški odobritve znašajo 295 evrov, skupni stroški kredita pa bodo znašali 44.085 evrov. To pomeni, da bo po 25 letih skupni znesek za plačilo znašal kar 114.085 evrov. Ob tem pa je treba upoštevati dejstvo, da je izračun narejen na podlagi zavarovanja s hipoteko na nepremičnino. To dejansko pomeni, da bo pravno-formal-no nepremičnina v celoti naša šele po odplačilu kredita v celoti: torej čez 25 let. V poslu je treba zgrabiti vsako priložnost. Nov paket PODJETNI START 1 > neskončni klici med sodelavci > 100 minut klicev v vsa omrežja 9,90 C/mesec Popolna pisarna 20c* Samsung Galaxy Xcover na paketu PODJETNI START 1 z opcijo Midi Plus * Cene telefona veljajo ob vezavi na izbranem paketu PODJETNI ob hkratni vezavi na izbrano opcijo Plus za obdobje 24 mesecev do 30. 6. 2012 oz. do razprodaje zalog in veljajo za nove in po pogojih Predčasnega nakupa telefona tudi za obstoječe naročnike. Mesečna naročnina 9,90 € velja na paketu PODJETNI START 1 ter velja za nove in po pogojih Predčasnega nakupa telefona tudi za obstoječe naročnike. Vse cene vključujejo DDV. Paketi PODJETNI so namenjeni pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom. Za pakete PODJETNI veljajo posebni pogoji uporabe, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini in cenami izven zakupljenih količin dostopni na www.simobil. si, na številki 040 40 40 40 in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana. simobil.si Foto: DK Foto: DK ABANKA BANKA PRIJAZNIH LJUDI Kidričevo / O usodi Taluma odloča država Lanska izguba le zaradi previsoke cene elektrike Zaradi previsoke cene električne energije, ki je v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci aluminija za Talum dvakrat višja, so v tem kolektivu minulo poslovno leto sklenili s sedmimi milijoni evrov izgube. Kljub težkim časom pa nadaljujejo prestrukturiranje proizvodnje in povečujejo proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. O poslovanju Taluma, katerega večinski lastnik je prek Elesa država, so razpravljali na minuli skupščini družbenikov, ki se je sestala v ponedeljek, 14. maja, v prostorih kidričevske tovarne. Kot je sporočil Talumov svetovalec za odnose z javnostmi Dejan Levanič, so se družbeniki seznanili z letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2011 ter s poročilom nadzornega sveta družbe, ki ga od oktobra lani vodi direktor Elesa Milan Jevšenak. Na skupščini je bila podeljena razrešnica tako upravi kot nadzornemu svetu družbe, s čimer je bilo odobreno in potrjeno delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2011. Sprejeta je bila tudi odločitev po nasprotnem predlogu delničarja, da se izplačilo dividend odloži v naslednje leto in ne v leto 2015. Za revizorja letnih poročil družbe za tekoče in naslednje poslovno leto pa je skupščina imenovala revizijsko družbo BDO Revizija iz Ljubljane. Predsednik uprave Marko Drobnič je s poslovanjem skupine Talum v minulem letu sicer relativno zadovoljen. »Leto 2011 je bilo prvo leto poslovanja družbe Talum v spremenjeni organizacijski obliki, sicer pa smo v tem letu ponovno zagnali vse elektro-lizne celice. Kljub temu bo minulo leto zaznamovano z nedoseganjem konkurenčnih pogojev pri oskrbi z električno energijo kot najpomembnejše surovine za proizvodnjo primarnega aluminija. Obseg proizvodnje elektroliznega aluminija je v letu 2011 dosegel 91 odstotkov polne proizvodne zmogljivosti, saj smo v obdobju januar-september postopoma zagnali vse ele-ktrolizne celice. Tako smo v letu 2011 proizvedli 75.301 ton elektroliznega aluminija, kar je za 87 odstotkov več kot v istem obdobju lani, tako da sedaj naša elektroliza spet obratuje s polno proizvodno zmogljivostjo.« Kljub razmeroma ugodnemu poslovanju pa so v skupini Talum, kjer je bilo konec lanskega leta zaposlenih 1.024 delavcev, minulo poslovno leto sklenili z negativnim izi- Foto: M. Ozmec Predsednik uprave Marko Drobnič: »Cena, ki jo plačujemo v Talu-mu, je po podatkih Evropskega aluminijskega združenja enkrat višja od povprečne cene električne energije odjemalcev v aluminijski panogi v Evropi.« dom, o čemer je Marko Drob-nič povedal: »V letu 2011 smo v Talumu uspeli zagotoviti, da je oskrba s surovinami v glavnem potekala nemoteno in skladno s potrebami proizvodnje celotne skupine. Tako smo lani ustvarili 115.622 ton blagovne proizvodnje izdelkov iz aluminija, kar je za 4 odstotke manj, kot smo planirali, a za 11 odstotkov več od ustvarjenega fizičnega obsega blagovne proizvodnje v letu 2010. Fizični obseg prodaje proizvodov iz aluminija je v letu 2011 znašal 113.414 ton in j e bil v primerjavi s plani- ranim za leto 2011 manjši za 5 odstotkov, v primerjavi z ustvarjenim v letu 2010 pa večji za 12 odstotkov. V letu 2011 smo tako v Talumu ustvarili 233.172.327 evrov skupnih čistih prihodkov iz prodaje aluminijevih proizvodov, kar je za 3 odstotke manj od planiranega, a za 33 odstotkov več od ustvarjenega v letu 2010. Podatki v skupinskem izkazu poslovnega izida za leto 2011 pa žal kažejo, da je skupina Talum poslovno leto 2011 zaključila z negativnim čistim poslovnim izidom v absolutni vrednosti 7.334.776 evrov.« Talum izjemno pomemben pretvornik električne energije v aluminijske izdelke z visoko dodano vrednostjo Talum porabljeno električno energijo na najbolj učinkovit način spremeni v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Izkoristek električne energije je po učinkovitosti v samem svetovnem vrhu. Zraven tega Talum pomeni določeno stabilnost za slovenski elektroenergetski sistem, saj potencialni izpad porabe Taluma v nočnih (off-peak) urah elektroenergetski sistem ne more nadomestiti. Proizvodnja ni več vezana samo na primarni aluminij, ampak vedno bolj na izdelke z visoko dodano vrednostjo. Rondelice se uporabljajo za izdelavo tub in doz v farmacevtski, prehrambeni in kozmetični industriji. Rondele se vgrajujejo v dna nerjaveče posode za kuhanje. Izparilniki so toplotni izmenjevalci, ki se uporabljajo predvsem v beli tehniki, v hladilno zamrzovalnih aparatih. Ulitki so namenjeni za avtomobilsko industrijo. Toplotna tehnika in splošna strojegradnja ter storitve na tehničnem področju, kjer je Skupina Talum s svojim znanjem naredila že velik korak naprej, na zadnje je Talum servis in inženiring d. o. o. zgradil prvo sočno elektrarno v Bosni in Hercegovini. f Al Lahkota prihodnosti Skupina TALUM d. d. Kidričevo Tovarniška cesta 10, SI-2325 Kidričevo, Slovenija Tel: +386 2 7995 100 www.talum.si Cena električne energije je previsoka Ob tem Marko Drobnič poudarja, da je negativni poslovni rezultat predvsem posledica previsoke cene električne energije, ki jo plačuje Talum za svoj pasovni odjem: »Ta cena, ki jo plačujemo v Talumu, je po podatkih Evropskega aluminijskega združenja celo enkrat višja od povprečne cene električne energije odjemalcev v aluminijski panogi v Evropi, zato takšnih stroškov električne energije tovrstna proizvodnja enostavno ne prenese. Na te težave opozarjamo že kar nekaj časa, rešitev potrebujemo takoj, sprejme pa jo lahko le država kot lastnik. Ponovno poudarjam, da v Talumu ne potrebujemo subvencij za nižjo ceno električne energije ali državno finančno pomoč, to bi bilo v teh časih tudi nemogoče pričakovati. Potrebujemo le optimizacijo cene, ki je v pomembnosti Talumovega odjema tako po količini kot tudi po zagotavljanju stabilnosti v elektroenergetskem sistemu in nudenju terciarne rezerve, ki jo Talum lahko ponudi.« Žal Talumu vse to ni bilo priznano; še več, morali so celo skleniti pogodbe po višji ceni, kot so bile takrat tržne cene električne energije. Zaradi nerazpoložljivosti tovrstne pasovne električne energije drugje pa Talum ni imel možnosti oskrbe pod boljšimi pogoji. Vse to seveda vodi v negotovo smer, negativen finančni učinek pa bo zagotovo imela tudi država, ki je prek Elesa več kot 80-odsto-tni lastnik Taluma, pri čemer Marko Drobnič poudarja: »V prvih treh mesecih letošnjega leta še nismo imeli nobenih neporavnanih zapadlih obveznosti, trenutno pa imamo z zagotavljanjem pogodbenih obveznosti že težave. To, da ne bomo mogli poravnavati obveznosti do dobaviteljev električne energije, smo nakazali že s tem, da pogodb pod ponujenimi pogoji nismo hoteli podpisati. Podpis nam je nato naložila skupščina družbe, saj bi v nasprotnem primeru lahko Talumu grozil izklop iz omrežja, posledično pa to pomeni uničenje peči in zaprtje tovarne. Ob podpisu pogodb s proizvajalci za električno energijo smo sicer dobili poroštvo Elesa, ki bo unovčeno, če električne energije letos ne bomo mogli plačati.« Rešitve za oskrbo Taluma z električno energijo torej so, le prepoznati je treba prednosti, ki jih za sistem in proizvajalce Talum zagotovo ima. Osnovni namen je ohranitev oziroma večanje dodane vrednosti in donosa za državo ter hkrati ohranitev pomembnih delovnih mest. To pa menda mora biti v interesu vseh, tudi države. Talum se je v vseh letih delovanja razvil v podjetje s kakovostnimi izdelki, proizvodnja je tehnološko v samem evropskem vrhu in ustreza vsem okoljevarstvenim standardom. To dokazuje tudi študija Eksogeni pogoji poslovanja in dolgoročna vzdržnost poslovnih dosežkov Taluma, ki jo je izdelal Ekonomski inštitut iz Ljubljane in jasno kaže drugo pozitivno posebnost, da Talum spada tako po tehnični uspešnosti, tehnološki uspešnosti, stroškovni in ekološki učinkovitosti v sam vrh evropskih proizvajalcev aluminija. Ob tem ni zanemarljivo, da je Talum 14. največje izvozno podjetje v Sloveniji, saj izvozi več kot 80 odstotkov svojih proizvodov. Na slovenskem trgu prodajo za 37 milijonov evrov izdelkov, količinsko pa se bo ta prodaja samo še povečevala, saj je Talum pomemben dobavitelj slovenskim proizvajalcem profilov, bele tehnike, tub in avtomobilske industrije. Slednja ustvari 10 odstotkov slovenskega BDP in 21 odstotkov slovenskega izvoza, obenem pa je identificirana kot ena ključnih prioritet v izhodni strategiji Slovenije. V Talumu je zaposlenih več kot 1000 delavcev, približno 3300 prebivalcev podravske regije pa je odvisno od dohodkov iz Taluma, ki je samo lani v državni proračun prispeval 9,5 milijona evrov. Talum pa je pomemben tudi za dobavitelje, saj je samo lani posloval z 800 dobavitelji, vrednost nabave pa je znašala več kot 290 milijon evrov. To pomeni, da je Talum izjemno pomemben tudi za slovensko gospodarstvo. Poleg tega imajo v Talumu zastavljeno strategijo za naslednje srednjeročno obdobje do leta 2015, ki je usmerjena v nadaljevanje prestrukturiranja proizvodnje s poudarkom na inovativnosti, razvoju novih programov in s ciljem prehoda v postopno neodvisnost od primarnega elektroliznega aluminija, proizvedenega v Talumu.Za izvedbo dokončnega prestrukturiranja in preoblikovanja proizvodnih programov, ki bodo pomenili popolno neodvisnost od lastnega primarnega ele-ktroliznega aluminija ter s tem posledično neodvisnost od velike količine električne energije, pa le-to potrebujejo v Talumu po konkurenčnih pogojih vsaj še naslednjih deset let. To obdobje je namreč optimalno tako glede razvojnih ciklov v aluminijski panogi, projektov, ki jih morajo izpeljati, kot tudi glede optimalne tehnološke izrabe najmodernejše opreme v elektrolizi. Zaradi učinkovitosti pri porabi električne energije glede na tono proizvedenega primarnega aluminija namreč prav s tem dosegajo nadpovprečne rezultate v Evropi in v svetu. Bodo vse to dojeli tudi lastniki? M. Ozmec Kidričevo / V Revitalu posel dobesedno cvete Kmalu bodo pričeli vzgojo mlade konzumne solate V podjetju Revital, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 kot hčerinsko podjetje Taluma, je med 104 zaposlenimi kar 52 invalidov. V svoji vrtnariji vzgajajo balkonsko cvetje in trajnice za večje trgovske verige, uspešno pa se ukvarjajo tudi z urejanjem okolja, čiščenjem prostorov in servisiranjem. Kot pojasnjuje direktor Re-vitala Dušan Mikl, gre za invalidsko podjetje in za eno od dvanajstih odvisnih družb matičnega podjetja Talum. V podjetju za pridelavo in prodajo vrtnin pa se poleg vrtnarstva, ki je njihov paradni konj, ukvarjajo še z urejanjem okolja, čiščenjem delavniških, poslovnih in drugih prostorov ter servisom manjše kmetijske mehanizacije, za potrebe matičnega podjetja Taluma pa opravljajo še nekaj drugih del. »Naša skupina za vrtnarstvo deluje na večji vrtnariji v neposredni bližini nogometnega igrišča v Kidričevem, kjer imamo pet velikih steklenjakov in kar 22 plastenjakov, tako da je skupna površina vseh naših pokritih površin kar 18.500 kvadratnih metrov. Na vrtnariji imamo zaposlenih le 24 delavcev, ki se ukvarjajo z vzgojo balkonskega cvetje, raznih enoletnic, mačeh, lončnih krizantem, ciklam, bo- žičnih zvezd, primul, trajnic, sadik zelenjave ter drugih vrst zelenja.« Komu pa je ta vaš zeleni in cvetoči program namenjen? »S proizvodnim programom naše vrtnarije oskrbujemo skoraj vse večje trgovske verige: Merkur Kranj, OBI Slovenija, Bauhaus in centre Jager. Naši proizvodi so torej vsakodnevno na policah oziroma na trgu v bližnji in širši okolici. V drugi polovici leta pa bomo pričeli še nov proizvod: pripravljamo se namreč na vzgojo mlade solate. To bo tako imenovani konzumni program 'baby leaf' za širši krog potrošnikov. Gre za mlado solato slovenskih sort, pri čemer je pomembno, da bomo vzgojo mlade solate opravljali na hidroponski in ekološki način, z eko semeni ter tudi v eko substratih.« Ukvarjate se tudi z urejanjem okolja. Kako vam to uspeva? »V Revitalovi skupini za urejanje okolja je zaposlenih 13 delavcev, ki opravljajo dela vzdrževanja in urejanja okolja okrog poslovnih zgradb in individualnih hiš. Skupina je posebej usposobljena za vzdrževanje nogometnih igrišč, saj s svojo ekipo vzdržujejo vsa štiri igrišča nogometnega kluba Aluminij Kidričevo, opravljamo pa tudi V Revitalovi vrtnariji vzgajajo balkonsko cvetje in trajnice za večje trgovske verige v državi. obrezovanje višjih dreves z avtomobilsko košaro. V tej skupini dajemo poudarek urejanju zelenic, prezračevanju, dognojevanju, zatiranju plevelov, košnji. Poleg tega se ukvarjajo z zasaditvijo gredic in korit z lastnimi proizvodi in obrezovanjem živih mej.« Največ zaposlenih pa je verjetno v skupini, ki se ukvarja s čiščenjem prostorov in drugimi storitvami? »Res je, v skupini za čiščenje prostorov je zaposlenih kar 43 delavcev. Čistimo razne delavniške prostore, tudi poslovne prostore, avto salone, individualna stanovanja in razne druge prostore. Prav kmalu, predvidoma v juliju, pa bo pričel dejavnost še naš servis za servisiranje manjše kmetijske mehanizacije, kot so motorne žage, kosilnice, kosilnice na nitko, žage za obrezovanje živih mej in podobnega. Servisno dejavnost bomo pričeli takoj po pridobitvi še zadnjih dovoljenj in končni opremi delavnice. Vsi preostali zaposleni pa opravljajo še različna dela za potrebe koncerna in ostalih odvisnih družb; gre za kurirsko službo, sprejem in oddajo pošte, Svetila LED svetijo v obtini Videm V podjetju ELEKTROTEHNIKA MILOSIC, d. o. o., smo v sklopu projekta Ureditev vaškega središča Videm pri Ptuju ter s pomočjo strokovnega in izkušenega kadra prenovili javno razsvetljavo v občini Videm. Občina Videm se je odločila, da v sklopu projekta Ureditev vaškega središča Videm pri Ptuju, ki ga je delno financirala Evropska unija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Program razvoja podeželja 2007-2013, Ukrep 322: Obnova in razvoj vasi, zamenja javno razsvetljavo. Med več mo- ostali enaki ali boljši, kot so: mesto osvetlitve, dobra osvetljenost in minimalno bleščanje. Zato pa se je z zamenjavo zelo zmanjšala po- ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČd. o. o. TEHNIKA SI - 2250 Ptuj Potrčeva cesta 28, tel.: +386 2 748 16 63, faks: + 386 2 771 5 771, GSM: + 386 41 625 339 e-pošta: info@elektrotehnika-sp.eu, http://www.elektrotehnika-sp.eu žnostmi je za projekt bila izbrana razsvetljava LED, ki porabi za vsaj 4-krat manj električne energije, to pa je ena od bistvenih prednosti nove osvetlitve. Projekt zamenjave osvetlitve smo kot podi-zvajalec_ izvedli v podjetju ELEKTROTEHNIKA MILOSlC, d. o. o. Cilj investitorja je bila zamenjava starih in potratnih svetilk z novimi varčnejšimi, pa tudi dolga življenjska doba in nizki stroški vzdrževanja. Nova razsvetljava je morala ustrezati vsem strogim zahtevam Uredbe o svetlobnem onesnaževanju. Zaradi dobrega strokovnega kadra z mnogoletnimi izkušnjami sama izvedba ni bila zahtevna, predvsem tudi zaradi dobro načrtovanega projekta, ki pa ga je investitor odlično opravil. Naše podjetje je dobavilo in vgradilo nove svetilke LED proizvajalca Grah LIGHTING®, SG Automotive, d. o. o., Slovenske Konjice, električne drogove ter opravilo zamenjavo oz. ureditev stikalnih blokov. Z vgradnjo nove razsvetljave so parametri raba električne energije in stroški vzdrževanja ter precej podaljšala življenjska doba sistema javne razsvetljave. Poleg tega so svetila LED manj občutljiva na manjše udarce in močne tresljaje (veter). ELEKTROTEHNIKA MILOSIC, d. o. o., je podjetje s 40-letno poslovno tradicijo na področju elektroinštalacij (izvedbe energetskih, električnih in strelovodnih inštalacij, električne opreme in klimatskih naprav, izvedbe računalniških in telekomunikacijskih omrežij ter strukturira-nih ožičenj, meritve energetskih, električnih in strelovodnih inštalacij, meritve računalniških in telekomunikacijskih omrežij ter strukturiranih ožičenj, izgradnje in vzdrževanja javne razsvetljave). Izvajamo tudi strokovni nadzor nad izvedenimi deli in izdelujemo projektno dokumentacijo ter strokovno svetujemo. Podjetje ELEKTROTEHNIKA MILOSIC, d. o. o., je s svojimi izkušnjami in referencami odličen partner na področju elektroinštalacij, saj so mu zaupali že mnogi naročniki (ministrstva, občine in mestne občine, Pošta Slovenije, d. o. o., Državni zbor RS, Inštitut Jožef Stefan, UKC MB in LJ, Talum, d. d., GP Project ing, d. o. o., in mnogi drugi). razna manjša vzdrževanja in podobna dela.« Nedavno tega ste pripravili prvi dan odprtih vrat Revita-la. Kako vam je akcija uspela? »Odločitev, da v Revitalu izpeljemo dan odprtih vrat, je vsekakor dobra, saj je v dveh dneh naše rastlinjake v Kidričevem obiskalo prek 650 obiskovalcev od blizu in daleč, ki so imeli kaj videti, slišati in tudi kupiti. Moram reči, da smo se vsi zaposleni zelo potrudili in obiskovalcem z navdušenjem in ponosom razkazali proizvodnjo cvetja in Foto: M. Ozmec vrtnin. Odgovarjali smo na njihova najrazličnejša vprašanja, jim prikazali praktično zasaditev balkonskih rastlin, svojevrsten pečat pa je zagotovo dodala tudi vodilna slovenska poznavalka vrtnin Miša Puše-njak, ki jo nekateri imenujejo tudi gurujka vrtičkarjev. Skratka ljudem smo prikazali, kaj znamo in zmoremo, mnogi so bili nad vsem tem prijetno presenečeni, zato sem resnično vesel, saj smo tako uspeli dokazali tudi pravilnost našega slogana, ki je še vedno: Skupaj zmoremo skoraj vse!« M. Ozmec DUCATUS d.o.o. družba za gradbeništvo, trgovino, promet, posredništvo in storitve Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 Podlehnik Tel /fax: +386 2 768 3820 GSM: 041 343 936 040 292 040 el. naslov: ducatus.d.o.o@gmail.com DEMIT FASADE Aleš Horvat s.p. Pobrežje 158 2284 Videm pri Ptuju telefon 02 746 45 71 gsm 041 639 797 e-mail: mit@amis.net Izvaiamo - plinske instalacije - centralno ogrevanje - toplotne črpalke - solarni sistemi - vodovodne instalacije - servis oljnih gorilnikov KVALITETNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH! Zavarovanje nepremičnin Najugodnejša so paketna zavarovanja Zaradi nepredvidljivosti škodnih dogodkov imajo zavarovalnice pripravljenih več oblik zavarovanja, s katerimi lahko zavarovanja prilagodijo potrebam in željam zavarovancev. Za zavarovanje hiše lahko izbiramo med osnovnimi in razširjenimi paketi, s katerimi ponujajo v različnih zavarovalnicah različna kritja. Paketno zavarovanje je cenejše in preglednejše od posameznih zavarovanj, saj so na eni zavarovalni polici navedeni vsi pogoji, reševanje škode pa je hitro in učinkovito. Generali: PaketDom V zavarovalnici Generali ponujajo strankam PaketDom, v okviru katerega lahko stranka svoje stanovanje zavaruje za osnovne in dodatne požarne nevarnosti, nevarnost viharja in toče ter dodatne elementarne nevarnosti, nevarnosti izliva vode in loma stekla ter za nevarnost potresa. „Glede na to da PaketDom temelji na paketnem principu, je obseg zavarovalnega kritja odvisen od izbranega paketa, pri katerem lahko stranka izbira med osnovnim, komfortnim in ekskluzivnim kritjem. Kateri paket je najprimernejši, pa mora vsak posameznik glede na svoje zahteve in potrebe oceniti sam. Pri tem mora posebno pozornost nameniti limitiranim nevarnostim, pri katerih je zavarovalno kritje nižje od skupne zavarovalne vsote, in možnostim za njihovo povišanje. Glede na opisano je najprimerneje skleniti eksklu-zivno kritje, kar je bila odločitev tudi večine naših strank," pojasnjuje Marjana Bastar in dodaja, da je bila Generali ena prvih zavarovalnic, ki je ponudila zavarovanje stanovanjskih nepremičnin in premičnin na novo vrednost: „Večina zavarovancev se odloči za zavarovanje na novo vrednost. Izbira zavarovalne vrednosti je odvisna predvsem od stanja, v katerem se zavarovana nepremičnina nahaja. Pozornost pa je treba nameniti tudi določitvi zavarovalne vsote. V splošnem mora zavarovalna vsota ustrezati vrednosti zavarovanega premoženja - stanovanjskih nepremičnin in premičnin, da ne bo prišlo do pod- oz. nadza-varovanja." Kot je še povedala Bastarjeva, lahko stranke letno premijo poravnavajo v polletnih, četrtletnih ali mesečnih plačilih. V teh primerih se obračuna 2 %, 3 % in 4 % doplačilo na letno bruto premijo. Zavarovalnica Maribor: OPA! Adut paketnega zavarovanja pri Zavarovalnici Maribor je paket OPA: „Gre za premo- ženjsko zavarovanje z osebno, pravno in domsko asistenco, ki poleg »klasičnih« nevarnosti, ki so vključene že avtomatsko v paket ali se doplačajo (požar, strela, poplava, vihar, toča, eksplozija, odgovornost, izliv vode, stro-jelom inštalacij, razbitje stekel, vlom, itd. - vseh rizikov je več kot 50), krije tudi poravnavo stroškov odvetnikov, pravnih svetovanj, osebnih nezgod, medicinske oskrbe, prevoza v bolnišnico in drugih škodnih primerov - doma, na poti ali v tujini, hkrati pa nudi še asistenco doma," je pojasnila Natalija Postružnik in potrdila, da so paketna zavarovanja v porastu glede na obseg vseh zavarovanj premoženja: „Vendar pa je zavarovanih še vedno le okrog 60 do 70 % vseh nepremičnin. To pomeni, da jih okrog tretjina ni, kar predstavlja relativno velik delež. Nekatere države imajo ta zavarovanja definirana kot obvezno zavarovanje." Sicer pa Postružnikova pravi, da so paketna zavarovanja načeloma boljša za zavarovance: „S paketnimi zavarovanji ponujamo vsa zavarovanja na eni polici - to pomeni, da zavarovancu ni treba posebej sklepati zavarovanja proti požaru, zavarovanja proti poplavam (pri določenih paketih), zavarovanja proti vlomu, zavarovanja stekel itd, ampak je to vključe- no v t. i. paketno zavarovanje. Svetovalci zavarovancu glede na vse zunanje dejavnike in želje zavarovanca na podlagi izkušenj svetujejo, katero obliko paketnega zavarovanja OPA! naj izberejo za zavarovanje hiše ali stanovanja ter katero obliko paketnega zavarovanja OPA! za zavarovanje premičnin (opreme) naj zavarovanju priključijo. Prednost je tudi v tem, da so paketna zavarovanja cenejša, saj ob zavarovanju opreme in nepremičnine nudimo tudi 30 % popust." Tudi v Zavarovalnici Maribor ponujajo možnost zavarovanja na novo vrednost nepremičnine: „Tako so lahko zavarovani le tisti objekti, katerih dejanska vrednost je enaka ali večja od 60% nove vrednosti. Pri dobro vzdrževanih in masivno grajenih hišah to pomeni do 70 let starosti. Seveda lahko zavarovanci na novo vrednost zavarujejo tudi starejše objekte, če so bili ustrezno adaptirani." Zavarovalna premija je seveda odvisna od višine zavarovalne vsote in je zelo različna, načeloma pa se za 100 m2 giblje okoli 100 evrov letno, kar je npr. nekajkrat manj kot kasko zavarovanje vozila. Tudi v Zavarovalnici Maribor strankam nudijo obročno odplačilo premije do enajst obrokov, znesek pa zaradi tega ni nič višji. Triglav: paketi A, B, C Podobno kot v obeh opisanih primerih tudi v Zavarovalnici Triglav opažajo, da se stranke največkrat odločajo za paketna zavarovanja nepremičnin: „Paketno zavarovanje doma je sklenjeno na novo vrednost in poleg zavarovanja zgradbe ter stanovanjske opreme vsebuje tudi stroške čiščenja in domsko asistenco, zavarovanje odgovornosti in nezgodno zavarovanje. V zavarovalno kritje so poleg sklenitelja zavarovanja vključeni tudi vsi družinski člani oziroma vsi, ki živijo s skleniteljem v istem gospodinjstvu, je povedala Urška Manček in dodala, da se porast zavarovanj rahlo poveča po naravnih katastrofah, sicer pa je v Sloveniji še vedno nezavarovanih okoli 40 % vseh nepremičnin. V Triglavu sicer zavarovancem ponujajo tri pakete zavarovanj: A, B in C, ki se med seboj razlikujejo po obsegu zavarovalnega kritja in limitih kritja pri določenih rizikih. V te pakete so vključene tudi najpogostejše nevarnosti, ki nastopijo pri naravnih nesrečah: „Posebej velja izpostaviti zavarovanje premoženja na novo vrednost, ki je ena od najpomembnejših prednosti tovrstnega zavarovanja. S tem zavarovanjem zavarovalnica ne bo zmanjševala škode na račun amortizacije, temveč jo bo izplačala v celoti. Izjema je le zavarovanje tatvine na zgradbo pritrjenih elementov in objestnih dejanj, zavarovanje indirektnega udara strele, mehanskega loma in stroje-loma instalacij ter stvari v pomožnih prostorih, za katere je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost. Zavarovanje na novo vrednost lahko sklenemo za ustrezno vzdrževana oz. obnovljena stanovanja ali hiše."Višine letnih premij so po besedah Mančkove zaradi različnih dejavnikov zelo različne; znašajo lahko od 50 do nekaj tisoč evrov letno: „Temeljna zavarovalna vsota za zgradbo sicer znaša do 350.000 evrov in do 60.000 evrov za stanovanjsko opremo. Po potrebi se lahko zavarovalne vsote tudi povišajo. Ob tem velja poudariti, da višina premije nikakor ni glavni dejavnik pri primerjavi zavarovanj. Pametno je namreč pomisliti tudi na zadosten obseg zavarovalnih kritij, hitrost in korektnost pri povračilu škod in navsezadnje - zavarovalnici je treba zaupati." Pri Triglavu strankam nudijo več možnosti za plačilo premije: „Če se zavarovanec odloči za takojšnje plačilo, mu priznamo 5 % popust na zavarovalno premijo. Če pa se odloči za obročno plačevanje premije, pa mu omogočamo plačilo na do deset obrokov brez obresti." SM 080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si PODJETNIŠKO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI D O NAJ sP STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164 Nesreča je tisti nepričakovani dogodek, ki se ji velikokrat žal ne moremo izogniti, s pravočasno sklenitvijo zavarovanja pa lahko omilimo njene posledice vsaj s finančnega vidika. Ker vemo, da ste odgovorni in imate radi življenje brez nepotrebnih skrbi, vam Zavarovalnica Maribor, d.d. s svojo raznoliko ponudbo življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Nudimo vam rešitev za vsako življenjsko situacijo v kateri se lahko znajdete. Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM * Vodovodna dela * Ogrevanje * Pluvia sistemi * Hidrantna omrežja * Svetovanje * Zidarska dela * Obrtniška dela * Strojni izkopi * Preboji * Okrogla miza o inovacijah Žerjav: Izboljšati moramo prenos inovacije od ideje do izdelka V Ljubljani je v torek potekala okrogla miza na temo inovacij, ki so se je udeležili minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, direktorica Javne agencije za tehnološki razvoj Mateja Mešl in direktor Inkubatorja Sežana Stojan Gorup. V Sloveniji manjka učinkovitosti, hitrosti prenosa inovacij e iz osnovne ideje do evalvacije v nek izdelek, ki bi ga lahko komercialno tržili, je v Ljubljani izpostavil gospodarski minister Radovan Žerjav. »Ugotoviti moramo, kako izboljšati ta prenos,« je izpostavil. Žerjav je izpostavil, da je ukrep vlade, s katerim je uveljavila 100-odstotno olajšavo za raziskave in razvoj, pomembno sporočilo. Kljub podpornemu okolju, ki je razvit, je res, da bi lahko bili učinkovitejši, meni Žerjav, ki je ocenil, da so v preteklosti v mnogih podje-tj i h naredili napake ob reševanju podjetja, ko so ukinjali razvojne oddelke. "Treba je okrepiti povezavo znanosti in podjetij na način, da pripeljemo raziskovalce iz državnih institutov v realni sektor. Tu smo v zaostanku v deležu raziskovalcev v realnem sektorju," je poudaril Žerjav na današnji okrogli mizi časnika Delo z naslovom Sposobnost inoviranja - rešilna vrv v gospodarski krizi. "Ključno je spremljati nekoga od začetka do ustanovitve podjetja, potrebujemo še nadaljevanje v prvem času delovanja mladega podjetja. Mogoče so to davčne počitnice ali drugi instrumenti," je prepričan minister, ki meni, da kljub temu, da se znižujejo sredstva za inkubatorje in druge podporne institucije, to ne pomeni, da ne moremo biti s sredstvi, ki so na razpolago učinkovitejši. Ob tem je poudaril, da bodo poskusili tudi s sredstvi, ki so na razpolago v Bruslju. Direktorica Javne agencije za tehnološki razvoj Mateja Mešl je izpostavila, da smo v Sloveniji inovativni, da pa ostaja problem, kako hitro in uspešno inovacije pripeljati na trg. "Inovativnosti nam ne manjka, na strani učinkov in vlaganj pa zaostajamo v deležu produktov visokotehno-loških, ki prihajajo na trg," je poudarila. Raziskovalce je treba motivirati, da sami gredo v boj, da sami ustanovijo podjetje, je izpostavil soustanovitelj podjetja Zemanta Andraž Tori in dodal, da je treba znižati tveganja in povečati ambicije raziskovalcev. Tori pogreša tudi vizionarske kupce. "Z inovacijami verjetno ne bomo rešili slovenske gospodarske situacije v nekaj letih, temveč v desetih, dvajsetih letih. Prenašati moramo ljudi, inovatorje iz javnega v realni sektor. Če hočemo imeti ambiciozno gospodarstvo, moramo biti zelo odprti," je opozoril Tori in dodal, da imamo okolje, ki ne dovoljuje pretoka delovne sile ter izpostavil, da ni treba milijardnih projektov, včasih je dovolj že zmanjšanje birokracije. Damijan Ružič, inovator in ustanovitelj Tovarne izumov Antena meni, da nekateri največji izumitelji znajo samo izumljati, nimajo pa veščin, ki so potrebne za pot inovacije do komercialnega izdelka. "Če želimo imeti nove ideje, moramo imeti nekaj, kar bo izumiteljem omogočilo, da normalno živijo," je prepričan. Tori je ob tem izpostavil, da je delo pri nas zelo obremenjeno, sploh visokokakovostni kadri. "Razmišljati moramo o kroženju, ne le o begu možganov," je opozoril. Minister Žerjav se je strinjal, da bi moralo biti delo manj obremenjeno. "Ta obremenitev je povezana z najbolj velikimi reformami na trgu dela. Če bi lani pokojninsko reformo sprejeli, bi naredili dober korak, a žal tega lani nismo želeli. Še bolj pomembna je sprememba delovno pravne zakonodaje," je dejal minister. Žerjav obenem upa, da bo ob pogovorih o omenjenih reformah potekal nek normalen dialog s socialnimi partnerji in tudi v politiki ter da to ne bo prestižen političen boj. Izpostavil je, da to predstavlja tudi boj za konkurenčno slovensko gospodarstvo in pot, da bo naš trg dela primerljiv z drugimi državami EU. STA Vse pomembne informacije o gospodarstvu, obrti in podjetništvu RADIOPTUJ 89,8 = 98,2 -ICH3 Dtñxscsü Dm Poslovna praksa, aktualne informacije, razpisi, podpora podjetništvu. Za oglaševanje pokličite marketing Radia Tednik Ptuj: 02 749 34 30. Osvojite počitnice " j - po vasi izbiri v vrednosti 1.000 €! ES221maxi nninU Nalepke lahko zbirate in unovčite v obdobju od 7. 5. 2012 do 30. 9. 2012. Za več informacij obiščite strani www.beautique.si in www.modiana.si. Modiana, d.o.o. Dunajska 110,1000 Ljubljana. 'iPoítuíajtz naí na iuztounzm íjitztul RADIOPTUJ na áfiíetu^ www.radio-ptuj.si Foto: SM Znižanje stroškov tudi z uporabo poslovne programske opreme »Razmišljanje, kje so možnosti prihrankov in težnje uporabnikov k povečanju poslovnega uspeha, nas je vodilo pri zasnovi, kako naj deluje sodobna poslovna programska oprema. Podjetnik ne želi izgubljati časa in se obremenjevati z birokracijo in administracijo, želi in potrebuje pa ažuren pregled nad stanjem v podjetju in zadostiti vsem zahtevam zakonodaje. In prav tem pričakovanjem sledimo v podjetju AnimA, ob vključitvi danes vedno pomembnejšega dejavnika: čim večjega prihranka pri času in denarju.« Uporabniku prijazno delo in avtomatizacija postopkov knjiženja sta faktorja, ki jima v računalniškem podjetju AnimA dajejo prednost ob razvoju programske opreme. »Ideja, ki nas ¡e vodila pri zasnovi in razvoju naše poslovne programske opreme ¡e, da ob kreiranju vseh potrebnih dokumentov in evidenc, ki jih potrebuje vsak pod- jetnik, dokumentacijo ,dokončamo' tudi s potrebnimi računovodskimi zahtevami. Kar pomeni cenejše poslovanje, prihranek časa in s tem tudi denarja. To velja tako za računovodstvo kot za samega podjetnika,« poudarjajo na Animi. Optimalno delo je omogočeno z integracijo poslovne in računovodske dokumentacije. Računovodja dobi od podjetnika dokumente, ki so po predlogah knjiženi celotno. Značilnost njihovega poslovnega programa je tudi, da se z delom ,sam uči', predloge kontiranja pogostih dobaviteljev pa so že vsebovane v aplikaciji. Po računovodjo le ob koncu leta V podjetju Livarna Donaj uporabljajo programski paket podjetja Anima že 8 let: »Program nam daje vse, kar v našem podjetju potrebujemo za dobro poslovanje in kar od nas zahteva zakonodaja. Knjiženje je prijazno in preprosto, ob tem pa ima- mo tudi vse potrebne evidence. Delo lahko opravimo sami, računovodjo pa rabimo samo ob koncu leta za pripravo in oddajo bilance. Stroški so zmanjšani, saj je računovodja pri nas kot mentor in skrbnik, ne pa za ponovno knjiženje pri nas že obdelanih dokumentov.« Podjetje Inmont d. o. o, vodovodne, plinske in sanitarne instalacije, uporablja program za fakturiranje, pripravo predračunov in spremljanje zalog materiala: »Program je pregleden in enostaven za uporabo, pomoč in potrebno podporo večinoma uredimo kar preko interneta.« Pri Inmontu so želeli spremljanje materialnih evidenc in delovnih sredstev voditi ločeno od računovodstva, zato so na Animi pripravili program tako, da je prirejen potrebam in željam, odvisnim od specifike njihovega dela. Računovodski servis Intel iz Ptuja: »Z uporabo podatkov iz javnih registrov, kot sta DURS in Banka Slovenije, imamo olajšane postopke knjiženja ter prihranimo čas. Avtomatsko kontiranje dokumentov nam omogoča bistveno hitrejše delo in odpravlja možnost napak. S tem prihranimo pri času, posledično pa tudi pri denarju. Našim strankam lahko tako ponudimo nižjo ceno storitev in večjo ažurnost pri vodenju računovodstva.« Podjetje Anima prav tako že leta vzdržuje in posodablja informacijski sistem Podjetja za stanovanjske storitve (PSS). Kot pravijo vtem ptujskem podjetju: »Informacijska tehnologija je danes osnovna vzporednica uspešnosti poslovanja. Pri takšnem obsegu dela in podatkov, kot jih imamo pri nas, je zanesljivost računalniškega sistema tisto, kar potrebujemo, da lahko svojim strankam nudimo želeno kakovost storitev. Anima nam s svojo strokovnostjo zagotavlja vedno učinkovito in nemoteno poslovanje.« Za več informacij o programski opremi podjetja Anima se lahko obrnete na info. software@anima.si ali pokličete 040 700 710. VEIT MIRAN INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC ■ CENTRALNA z VAMI ŽE 10 LET! Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255 SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO SREČKO VRABL S.P. Pobrežje 164, 2284 Videm pri Ptuju gsm: 031 659 595 e-mail: srecko.vrabl@telemach.net Smo podjetje z 27 letno tradicijo. - Za vas izvajamo: polaganje vseh vrst tapet, . dekorativna obdelava sten, barvanje, strojno ali ročno kitanje, strojno brušenje, barvanje oken in vrat ... Izolacija fasad, barvanje fasad, barvanje napuščev, barvanje ograj.... ELEKTROUNIVERZAL & STROJNA ZEMEUSKA DELA -ZAJSEK- Hi* Milan ZAJŠEK s.p. 1 Kozminci 24, PODLEHNIK ~ tet.: 02 788 41 00, fax: 02 788 41 01 Mtel.: 041 612 460 in 031 421 035 elektroinstalacije, strelovodi, meritve, servisi, vsa strojna zemeljska deia Strauss Karl Silvester s.p., Stojnci 136 c, 2281 Markovci, 041-387293, damoss@teleing.com H trace solutions Kvint d.o.o. info@kvint.si http://www.kvint.si http://www.trace.si Trace Time - evidenca prisotnosti z registracijo delovnega časa Trace Space - kontrola pristopa Trace Work - beleženje podatkov v proizvodnji VZPOSTAVITE SISTEM NENEHNIH IZBOLJŠAV Z Datafox MDE Skupna učinkovitost strojev in naprav - SU ali OEE: Metoda merjenja SU(OEE) nam omogoči vpogled v tako imenovane skrite izgube, ki se pojavljajo skozi proizvodni proces. Odstopanje med dobro narejenimi izdelki in razpoložljivo kapaciteto stroja imenujemo skrita produktivnost. Ta se ne uporablja za izdelavo dobrih izdelkov, temveč za različne oblike izgub. O idealnem stroju bi govorili, če bi stroj vedno proizvajal izdelke z maksimalno hitrostjo brez izmeta, torej z najvišjo možno stopnjo kakovosti. Takšen stroj bi imel 100% skupno učinkovitost. Metoda merjenja SU pa nam omogoča, da s pomočjo treh parametrov: razpoložljivost, zmogljivost in kakovost primerjamo naš stroj v praksi z idealnim strojem. 5 razlogov za uvedbo OEE: 1. S prstom pokaže na skrite izgube - postanejo vidne 2. Prioritete postanejo jasne - rešujemo najprej največje izgube 3. Sposobni smo sprejeti pravilne odločitve za izboljšave 4. Imamo merilo in referenčno točko, zato si lahko preprosto postavimo merljive cilje za nenehne izboljšave 5. Je preprosto in razumljivo orodje za vse zaposlene Želite izvedeti več o metodi skupne učinkovitosti? Kontaktirajte nas preko ¡nfo@kvint.si in poslali vam bomo dodatne informacije. Kvintd.o.o. Mencingerjerva 29, 1111 Ljubljana Poslovalnica Ljubljana: Brilejeva 6, 1000 Ljubljana, telefon: 05 905 23 81 Poslovalnica Ormož : Kolodvorska 6, 2270 Ormož, tTelefon: 02 741 17 60 Splet: www.kvint.siwww.trace.si E-pošta: info@kvint.si Informacijske f^ rešitve IŽp po meri uporabnikov Danes, v dobi informacijske tehnologije, ko so nenehne spremembe edina stalnica, je enostavna in učinkovita uporaba informacijske tehnologije v poslovne in osebne namene za vse nasže postala nujnost. Microsoft Small Business Specialist Učinkovitost poslovanja je pogojena s pravilnim izborom in uspešno implementacijo informacijske tehnologije v poslovna okolja podjetij. Vrhunska tehnologija sama po sebi še ne zagotavlja, da boste z nakupom nove strojne in programske opreme za svojo organizacijo zagotovili tudi ekonomsko upravičenost investicije. Cilj investicije mora biti optimizacija vaših poslovnih procesov in skozi njo zmanjševanje stroškov in povečevanje učinkovitosti, povečanje zanesljivosti vašega delovanja, skrajševanje odzivnega časa na potrebe vaših kupcev, ipd. V ta namen vam ponujamo rešitve, ki z različnimi tehnologijami in procesi zagotavljajo, da boste z investicijo v informacijsko tehnologijo pridobili konkurenčno prednost pred drugimi ponudniki v vaši dejavnosti. Glavna področja na katerih lahko izboljšamo vaše delovanje so: • strežniške rešitve • varnost in zaščita • skladiščenje podatkov • povezava dislociranih enot v celovit in povezan informacijski sistem • virtualizacija • vzdrževanje in upravljanje sistemske infrastrukture S področja sistemske integracije nudimo naslednje storitve: • svetovanje pri zasnovi in načrtovanju sistemske infrastrukture • izdelavo analiz pri pripravi projektov prenove sistemske infrastrukture • svetovanje pri izdelavi varnostne politike IT sistemov • namestitev in konfiguriranje strežniške strojne in programske opreme • namestitev in konfiguriranje delovnih postaj • prenove in migracije obstoječe strežniške infrastrukture • vzdrževanje in upravljanje sistemske infrastrukture • izobraževanje in podpora uporabnikom na daljavo Aries-IT d.o.o. Kolodvorska cesta 6, 22270 Ormož, telefon 02 741 17 60 Splet: www.aries-it.com E-pošta: info@aries-it.com Karting Sreča v nesreči za Godca V organizaciji AMK Gokard Domžale in v sodelovanju z AMD Ptuj je bila na kartodro-mu v Hajdošah v nedeljo izvedena 3. dirka za pokal ROK 2012. V štirih razredih se je pred maloštevilnimi gledalci pomerilo 27 voznikov iz celotne Slovenije. V predfinalnih in finalnih vožnjah smo videli zanimive nastope, prisotnim pa bo najbolj ostal v spominu dogodek iz dirke v razredu KZ 2. V 6. krogu se je namreč Alešu Godcu pokvaril zavorni sistem, vozilo se je prevrnilo in zagorelo, voznik pa je po več kot 20 metrih drsenja pristal v varovalnih gumah ob progi. V ptujski bolnišnici so ugotovili, da jo je odnesel le z nekaj odrgninami po rokah in nogah ... V razredu 60 je slavil Niko Kastelic, pred Špecem in Kle-menčičem, v razredu TAG je zmagal Krč pred Čebuljem in Martinčičem, v razredu KZ 2 je 1. mesto osvojil Branko Pšajd, sledila sta Črešnik in Lešnik, v razredu ROK pa je zmagal Gašper Krnc pred Šubljem in Andrijaničem. Najboljši so od organizatorja dirke prejeli pokale in praktične nagrade. anc Kegljanje • DP invalidov Mitja Zalar državni prvak Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite je v Celju izvedla državno prvenstvo invalidov. Nastopilo je prek 90 športnic in športnikov različne invalidnosti, gluhi in naglušni, paraplegiki, tetraplegiki, telesno poškodovani od kategorije 1 do 5 ter slepi in slabovidni. Med slednjimi je bil v kategoriji B3 najuspešnejši edini ptujski predstavnik med slepimi in slabovidnimi Mitja Zalar, ki je podrl 720 kegljev, drugo mesto je pripadlo bivšemu članu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj (danes MDSS Kranj), starejšemu Mitjevemu bratu Marjanu (713), tretje pa Miru Rusu iz MDSS Ljubljana s 680 podrtimi keglji. Omenjena trojica bo čez dobrih deset dni nastopila v Celju na 13. evropskem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne. Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik Mitja Žalar Rokomet • Mlajše kategorije Starejše deklice Mercator Tenzor Ptuja ugnale državne prvakinje MERCATOR TENZOR PTUJ - RK NAKLO TRŽIČ 30:28 (14:14) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak 9, Tonja Kolednik 6, Sindi Zorec 2, Manja Grabrovec 3, Sandra Šraj-ner 4, Ana Ambrož 2, Doroteja Lah, Marina Majcen 2, Nika Gavez 2, Eva Sirc, Mia Kopold. Trener: Sašo Petek. V četrtek, 17. 5., so starejše deklice Mercator Tenzorja doma odigrale zadnjo tekmo v sila uspešni sezoni. Njihove tekmice so bile rokometašice Naklega Tržiča, ki so v tej starostni kategoriji že prej osvojile naslov državnih prvakinj. Ptujčanke so odigrale najboljšo tekmo v razigravanju in zasluženo premagale letos najboljšo ekipo v državi. To je bila tudi zadnja tekma trenerja Saša Petka s to ekipo, saj bo v novi sezoni zaradi rotacije trenerjev v klubu prevzel drugo ekipo. Sicer pa so lahko v klubu s samo sezono in generacijo nasploh zelo zadovoljni, saj so punce na koncu osvojile 5. mesto v državi. Obenem gre zahvala staršem za vso pomoč skozi sezono in športno navijanje. tp Kajak sprint m Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) Vidovič na Poljskem nastopal med elito V Poznanu na Poljskem je ob koncu prejšnjega tedna potekal dvojni tekmovalni spored za najboljše veslače v kajak sprintu na mirnih vodah. Najprej so na Poljskem potekale kvalifikacije za nastop na OI v Londonu, nato pa je bila na sporedu še tekma za svetovni pokal. V slovenski članski reprezentanci je bil tudi član BD Ranca Ptuj Tilen Vidovič. Ta je bil v zadnjem obdobju zelo aktiven na dveh področjih, saj končuje srednjo šolo in opravlja maturo, medtem ko je na športni strani opravil težke priprave na tekmo v Poznanu v Zagrebu, kjer je treniral pod vodstvom Stjepana Janica. Vi-dovič je po lanskem nastopu na svetovnem članskem prvenstvu na Madžarskem ponovno tekmoval z najboljšimi svetovnimi kajakaši na 200 in 500 metrov. V osnovi je sicer Tilnova priljubljenejša disciplina 200 metrov, a je tokrat v njej ostal v kvalifikacijah. Glede na rezultate je imel tudi Foto: Črtomir Goznik Tilen Vidovič je trenutno razpet med maturo in tekmovanji. malo smole, saj je tekmoval v zelo izenačeni in predvsem zelo hitri skupini. Bolje se je odrezal na 500 metrov, kjer se je uvrstil iz skupine v polfinale in nato veslal v finalu C. Tam je z zelo konkurenčnim časom osvojil 6. mesto, kar je med skoraj vsemi najboljšimi kajak sprin-terji na mirnih vodah zadosto- valo za končno zelo solidno 24. mesto. Svoj nastop na Poljskem je Tilen Vidovič ocenil takole: »Izpostavil bi, da sem imel malo smole pri žrebu skupin na 200 metrov, medtem ko se mi je vse dobro izšlo na 500 metrov. Na sami tekmi sem videl, kje trenutno sem in da me v prihodnosti čaka še veliko dela, da se bom čisto Tajski boks • DP v Črnomlju Velik met ptujskega kluba Najboljši slovenski tekmovalci v tajskem boksu so se v soboto v Črnomlju potegovali za naslove državnih prvakov. Med zbrano elito je bilo tudi osem tekmovalcev iz Muay Thai Gym kluba Ptuj, ki so skupno osvojili kar sedem medalj. Zlate medalje so dobili Aljaž Šegula, Sadat Veliu, Jure Cesar in Tadej Toplak. Najuspešnejši ptujski borec zadnjih let Toplak se je po poškodbi nosu po sedmih mesecih tekmovalno vrnil v ring. V kategoriji do 86 kg je v finalu dokazal svojo veliko premoč na slovenskih tleh. Med člani sta v kategoriji do 81 kg nasto- pila dva ptujska predstavnika: Aleksander Bedrač je bil četrti, naslov prvaka pa je po dobrih bojih osvojil Jure Cesar. Tretji članski naslov je za ptujsko vrsto osvojil Aljaž Še-gula, ki je v kategoriji do 63 kg v finalu prepričljivo ugnal Denisa Zupanca iz Celja. Ob treh članskih je mladinski na- Ptujčani so na DP v Črnomlju osvojili kar sedem medalj. Namizni tenis • NTK Ptuj Rekordni Zagiping enakovredno kosal z najboljšimi na svetu. Tekma v Poznanu mi je prinesla določene nove izkušnje in sam lahko rečem, da sem s svojimi nastopi kar zadovoljen.« Mladega ptujskega kajak sprinterja na mirnih vodah čaka v tej sezoni še nekaj izzivov, saj bo nastopil na članskem EP v Zagrebu in na EP mlajših članov na Portugalskem. Ob tem bo eden glavnih favoritov v sredini meseca avgusta, ko bo BD Ranca na ptujskem umetnem jezeru izvedlo DP v kajaku. Na njem lahko pričakujemo tudi ostale najboljše slovenske tekmovalce in tekmovalke, ki so bili tudi tokrat na tekmi za svetovni pokal v Poznanu. To so bili Lovro Leban, Rok Kuk, Jošt Zakrajšek in Špela Pono-marenko Janic. Slednja je na Poljskem osvojila 2. mesto na 500 metrov in bo Slovenijo zastopala na letošnjih poletnih OI v Londonu. David Breznik slov državnega prvaka dodal še Sadat Veliu, ki je zmagal po predaji Žana Ajnika iz Ljubljane. V enem izmed najbolj pričakovanih dvobojev prvenstva sta se v kategoriji do 71 kg pomerila član ptujskega kluba Samo Petje in Mirko Vorkapič. Dvoboj je bil v vseh štirih rundah zelo izenačen in tesen. Petje je Vorkapiču zagotovo zadal več udarcev in bi moral zmagati, vendar so sodniki zmago pripisali tamkajšnjemu ljubljencu občinstva. Po dvoboju je sledila iz ptujskega tabora pritožba nad sodniško odločitvijo, vendar je bila zavrnjena, tako da je Petje osvojil 2. mesto. Prav tako sta v mladinski konkurenci osvojila srebrni medalji Mihael Bela in Goran Novak. Trener Muay Thai Gym kluba Ptuj Matjaž Tomažin: »Z rezultati smo v celoti zelo zadovoljni, saj smo domov prinesli sedem medalj. Gre za velik uspeh in velik met ptujskega kluba na državnem prvenstvu, ki je potekalo.« David Breznik Od 17. do 19. maja je v Zagrebu (igra se v treh dvoranah Doma sportova) potekal že 59. turnir Zagiping, eden najmočnejših turnirjev v mlajših kategorijah v Evropi. Na njem je letos skupno v vseh kategorijah, od najmlajših kadetov do mladincev, nastopilo več kot 900 igralcev in igralk iz 135 klubov iz 20 držav (Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Makedonije, Črne gore, Italije, Francije, Norveške, Litve, Rusije, Ukrajine, Romunije, Švedske, Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske). Turnir iz leta v leto pridobiva na veljavi in kvaliteti, v posameznih kategorijah pa nastopa tudi po več kot 150 tekmovalcev (najprej se igra- jo kvalifikacije po skupinah, nato na izločanje, sledi glavni turnir po skupinah in nato finalni del na izločanje). Turnirja se tradicionalno udeležujejo tudi predstavniki NTK Ptuj. Letos so igrali Darko Hergan, Žan Napast, Anja Bezjak, Jan Harb, Aljaž Bojnec, Aljaž Moho-rič, Katja Krajnc, Eva Goj-kovič, Sašo Malovič, Marsel Šegula in Daniela Tomanič Butkovska. Najboljši rezultat je dosegel Marsel, ki se je v konkurenci najmlajših kadetov (170 nastopajočih) uvrstil med 16 najboljših. Daniela To-manič Butkovska se je uvrstila na glavni turnir med najmlajšimi kadetinjami (110 nastopajočih), med 64 najboljših. Foto: Črtomir Goznik Žan Napast (NTK Ptuj) Podoben dosežek je uspel Katji Krajnc v konkurenci mlajših kadetinj. Stopnjo višje, med 32 najboljših, sta si med kadeti priborila Anja Bezjak in med mladinci Zan Napast. V ekipni konkurenci sta se najbolje uvrstila mladinca Darko Hergan in Zan Napast, ki sta imela celo možnosti za uvrstitev med najboljše štiri, a sta z ekipo BiH izgubila 2:3. Podobno se je zgodilo dvojici Marsel Šegula/Rok Trtnik (Ptuj/Vesna), ki je 2:3 izgubila z romunsko ekipo Craiova. Slovenski igralci so sicer v Zagrebu dosegli nekaj lepih uspehov: za najboljšega igralca je bil npr. proglašen mladinec NTK Sobota Mario Kolbl. JM Nogomet • Veterani Aluminija Srečanje šestih generacij Foto: Marcela Karničar Srečanje šestih generacij nogometašev Aluminija je bilo uspešno. Oblikovanje veteranov NK Aluminija, ki so se sestali 12. aprila letos, je že obrodilo sadove. Praktično vsi klubi že imajo veterane, le nogometaši, ki so igrali za Aluminij iz Kidričevega, ga niso imeli. V rdeče-belih dresih pa jih je nastopalo veliko. Do srečanja veteranov šestih generacij je prišlo na pobudo nekdanjega igralca Aluminija Gregorja Dončeca, ki zaklju- čuje monografijo kluba in je želel, da jo konča s skupinsko fotografijo. Prišlo je veliko nekdanjih članov iz domačih logov in tistih, ki so odigrali večje število tekem za člansko ekipo Aluminija. Skupno se je zbralo osemdeset nekdanjih nogometašev šestih generacij: od davnega leta 1951 do leta 2011. Med njimi je bil najstarejši Marjan Berlič (letnik 1921). Dobili so se v restavraciji PAN, kjer se je pričela pisati zgodovina Aluminija. Zbrale so se različne generacije, ki so pustile svoj pečat v zgodovini kluba. Tako so bili prisotni prvi igralci, ki so nastopili v 50. letih prejšnjega stoletja, bili so predstavniki iz šestdesetih let, generacija, ki ji ni bilo usojeno pokazati svojega talenta zaradi t. i. »portoroških sklepov«, pa generacija iz 80. let, ki se je uvrstila v 1. SML in bila praktično motor, da klub ni razpadel, ter seveda sedanji nogometaši. Na koncu so bili vsi zadovoljni, vsekakor pa to ni zadnje srečanje, saj so vsi bivši nogometaši Aluminija vabljeni, da se pridružijo veteranom NK Aluminij. Vsekakor pa takšno druženje, še posebej v takem številu, pomeni obvezo, da je treba ponoviti. To bodo verjetno prevzeli mlajši, ki bodo igrali za veteransko ekipo. Danilo Klajnšek Nogomet • EP županov Slovenski župani sedmi Slovenska ekipa županov se je v času od 15. do 18. maja udeležila 2. evropskega prvenstva v nogometu za župane, ki je bilo organizirano v mestu Tychy na Poljskem. Na prvenstvu, ki se ga je udeležilo 10 ekip iz osmih držav (Poljske, Češke, Slovaške, Nemčije, Ukrajine, Avstrije, Italije in Slovenije), je slovenska ekipa zasedla končno 7. mesto ter ponovila rezultat iz prvega tovrstnega tekmovanja. V predskupini je slovenska ekipa odigrala štiri tekme, na katerih je izgubila s Slovaško in Poljsko, neodločeno igrala z Italijani, premagala pa ekipo Južne Tirolske. Po doseženem četrtem mestu v predskupini se je v drugem krogu tekmovanja pomerila z Ukrajino, s katero je izgubila 3 proti 1. Tako je ekipa županov igrala za končno 7. mesto, kjer je premagala ekipo avstrijskih županov s 5:0. Ekipa županov ocenjuje nastop kot uspeh, saj je ekipa ob športnem delu navezala veliko stikov z župani drugih držav. Ravno druženje, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter možnosti za sodelovanje je dodana vrednost prvenstva. UR Ekipa slovenskih županov je na EP zasedla 7. mesto. Športne novičke Reprezentanca županov Slovenije: Igor Stropnik (župan občine Kungota), Peter Misja (župan občine Podčetrtek), Miran Jurkošek (župan občine Štore), Alojz Podgoršek (župan občine Šmartno ob Paki), Franc Mlakar (podžupan občine Hajdina), Branko Ledinek (župan občine Rače - Fram), Anton Zakrajšek (župan občine Velike Lašče), mag. Marko Diaci (župan občine Šentjur), Stanko Gjerkeš (podžupan občine Lendava), Roman Richter (član občinskega sveta občine Pesnica), Stanislav Gjerkeš (podžupan občine Lendava), mag. Danilo Bur-nač (član mestnega sveta MO Maribor), Ladislav Pepelnik (član občinskega sveta občine Ruše), Miha Mohor (sekretariat Skupnosti občin Slovenije). Selektor: mag. Stanko Glažar (župan občine Hajdina). Zaradi poškodbe se prvenstva nista udeležila dr. Štefan Čelan (župan MO Ptuj) in Slavko Režonja (župan občine Turnišče). Mali nogomet • Liga RLMN Haloze REZULTATI 5. KROGA: TD Nara-plje - ŠD Stoperce 5:2, ŠD Ptujska Gora I. - Žetale 0:7, Plajnsko - ŠD Ptujska Gora II. 8:2, ŠD Cirkovce -ŠD Rim 2:4 igralo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Prvo mesto so osvojili nogometaši ŠD Rim, ki so v polfinalu najprej premagali domačo ekipo Žetal, v finalu pa še Insem Atmos Maribor. Rezultati: polfinale: ŠD Rim - ŠD Žetale 2:1, Insem Atmos Maribor - Gaberje mladi 8:0; tekma za 3. mesto: ŠD Žetale - Gaberje mladi 4:1; finale: ŠD Rim - Insem Atmos Maribor 4:2 (1:1) Postave ekp: ŠD RIM: Žiga Zupanič, Marko Pi-slak, Vojko Tominc, Tomaž Gajser, Matej Gajser, Marko Vogrinc, Gregor Jus, David Škrabl. 1. ŠD RIM 4 3 1 0 16:4 10 2. ŠD ŽETALE 3 3 0 0 16:4 9 3. PLAJNSKO 3 2 1 0 11:4 7 4. ŠD CIRKOVCE 3 2 0 1 10:8 6 5. STOPNO 4 1 0 3 9:13 3 6. NARAPLJE 4 1 0 3 9:15 3 7. ŠD STOPERCE 3 1 0 2 6:13 3 8. PTUJ. GORA II. 4 1 0 3 10:18 3 9. PTUJ. GORA I. 4 1 0 3 7:15 3 Mali nogomet • Turnir v Žetalah: prvo mesto za ŠD Rim Športno društvo Žetale je bilo organizator nočnega turnirja v malem nogometu, na katerem je Nogomet • Liga U-14 REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Šampion Celje 3:1, Pobrežje - Tehnostroj Veržej 4:0, Žalec -Nafta 0:1, Celje - Železničar 6:0, Kovinar Tezno - Mura 05 5:0, NŠ R. Koren Dravograd - Maribor 0:0, Rudar Velenje - Brežice 8:1, Dravinja - Nissan Ferk Jarenina 1:1 Ekipa ŠD Rim - zmagovalka turnirja v Žetalah 1. CELJE 27 23 3 1 134:16 72 2. MARIBOR 27 22 4 1 117:12 70 3. ALUMINIJ 27 22 2 3 112:9 68 4. RUDAR VELENJE 27 15 3 9 72:50 48 5. POBREŽJE 27 15 3 9 55:40 48 6. FERK JARENINA 27 13 4 10 55:46 43 7. ŠAMPION CELJE 27 12 2 13 48:27 38 8. NAFTA 27 12 0 15 53:62 36 9. MURA 05 27 10 5 12 39:47 35 10. TEHNO. VERŽEJ 27 9 5 13 33:73 32 11. ŽELEZNIČAR 27 10 0 17 31:81 30 12. KOV. TEZNO 27 7 5 15 36:71 26 13. DRAVOGRAD 27 7 4 16 26:55 25 14. ŽALEC 27 6 2 19 29:112 20 15. DRAVINJA 27 5 3 19 24:95 18 16. BREŽICE 27 5 1 21 26:94 16 Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Grad, Tehnostroj Veržej - Odranci, Čarda - Malečnik, Kovinar Štore - Koroška Dravograd, Paloma - Zreče; NEDELJA ob 17.00: Tromejnik G-Kalamar - AHA EMMI Bistrica, Stojnci - Rakičan ŠTAJERSKA LIGA PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tehnotim Pesnica -Šmarje pri Jelšah, Koroške gradnje - Šoštanj, Pohorje - Boč Poljčane; SOBOTA ob 18.00: Peca - Podvinci Betonarna Kuhar; NEDELJA ib 17.00: Drava Ptuj - MU Šentjur, Carrera Optyl Ormož - Marles hiše 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Videm, Ma-kole - Apače, Skorba - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, 1A Avto Gerečja vas - Rogoznica, Hajdina - Lovrenc; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - Središče, Gorišnica - Bukovci 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 21. KROGA: Grajena - Slovenja vas, Leskovec - Zgornja Polskava, Markovci - Pragersko; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik -Spodnja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Hajdoše - Tržec, Majšperk - Cirkulane VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 18. KROGA - PETEK ob 18.00: Pohorje Oplotnica - Grajena, Videm - Boč, Skorba - Dornava, Hajdina - Borovci VETERANI 40 PARI 18.KROGA - PETEK ob 18.00: Tržec - Leskovec, Podvinci - Lovrenc, Podlehnik - Pragersko 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 26. KROG: Krško - Aluminij (ob 18.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 26. KROG: Krško - Aluminij (ob 16.00) Mali nogomet • Liga ŠD As RAZPORED - PETEK: 20.00: ŠD Tržec - ŠD AS, 20.35: Mic Team - Joe Fernandes, 21.10: ŠS AS Evroavto - KMN Draženci, 21.45: PD Pobrežje - Koranti Demoni, 22.20: KMN Majolka - FC Optimisti, 22.55:UŠR Višnjica - ŠD Majski Vrh Liga SD Juršinci ŠD Juršinci organizira ligo malega nogometa, katere nagradni sklad bo znašal 1300 evrov. Organizatorji vabijo ekipe k prijavi po tel. na št. 031 826 868. Žreb bo v torek, 29. maja, ob 20.00 v prostorih ŠD Juršinci. Tekme 1. kroga bodo na sporedu v petek, 1. junija. Vabljeni! Kikboks • Na Ptuju finale DP Klub borilnih veščin Ptuj vabi v soboto, 26. maja, v športno dvorano Center na finale državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah semi kontakt, glasbene forme in full kontakt. Predtekmova-nja bodo potekala od 11.00 do 17.00, finalne borbe pa bodo na sporedu ob 18.00. V letošnjem letu je na turnirjih za državno prvenstvo sodelovalo okrog 270 tekmovalcev iz 32 klubov iz vse Slovenije. Največ uspeha v disciplini semi kontakt so v zadnjih letih imeli prav tekmovalci domačega KBV Ptuj, ob njih pa še kluba Pon do kwan Zagorje in Izlake. Vladimir Sitar, glavni trener KBV Ptuj in predsednik Kikboksing zveze Slovenije: »Z nestrpnostjo in veliko željo po uspehih pričakujemo finale državnega prvenstva v soboto na Ptuju. Pričakujemo veliko število udeležencev, saj je to finalni turnir in je pomemben tudi za tekmovalce, ki trkajo na vrata reprezentance. V Klubu borilnih veščin Ptuj bomo zelo zadovoljni z osvojitvijo sedmih do osmih naslovov državnega prvaka. Upamo na dobre nastope domačih tekmovalcev in seveda skupno veliko število medalj.« Izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje Društvo nogometnih trenerjev Ptuj organizira brezplačen izpopolnjevalni seminar, ki bo v ponedeljek, 4. 6. 2012, ob 17.30 na stadionu NK Aluminija v Kidričevem. Seminar bo vodil Borut Kolar z ekipo U-14 NK Aluminija. Tema seminarja bodo igralne oblike kot priprava za tekme v 1. SNL U-14. Seminar šteje za pridobitev točk za izdajo licence v letu 2013, udeležba prinaša 10 točk. Prijave sprejema DNT Ptuj, Čuč-kova ulica 7, 2250 Ptuj, po e-pošti: dntptuj@gmail.com do srede, 30. 5. 2012. Kasaštvo • V nedeljo dirke v Ljutomeru KK Ljutomer bo v nedeljo pripravil tretji tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. Drugič letos se bodo na ljutomerskem hipodromu zbrali najboljši kasači iz vseh slovenskih klubov - prijavljenih je 61 konjev, ki bodo v šestih dirkah nastopili na 2100 metrov dolgi stezi. Pričetek dirk bo ob 14.15, v peti točki sporeda pa se bo osem triletnih kasačev pomerilo v spominski dirki Marka Slaviča, ki je bil vrsto let odličen tekmovalec in uspešen rejec. DK, JM, NŠ Ptuj • Specialna olimpijada Tekmovalo 241 invalidov Da šport ne pozna meja in da je praktično v različnih oblikah namenjen vsem ljudem, tudi tistim, ki imajo določene motnje, dokazuje Specialna olimpijada. Potekala je minuli teden na ptujskem stadionu, tekmovalo pa je kar 241 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Specialna olimpijada je mednarodni športni program, namenjen osebam z motnjami v duševnem razvoju, letos pa je gostitelj regijskih iger bil Var-stveno-delovni center Sožitje Ptuj. Sodelovalo je 16 ekip in skupaj 241 tekmovalcev ter 80 spremljevalcev. Ob tem so se olimpijade udeležile še tri povabljene ekipe: VDC Sonček Ptuj, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj ter ptujsko Medobčinsko društvo invalidov. V sklopu Specialne olimpijade Slovenije (SOS) se tekmovalci pomerijo v 12 disciplinah, te so razdeljene na zimske in poletne športe. Na ptujskih regijskih igrali v sredo so se tekmovalci pomerili v atletiki (met žogice, met vorteksa, skok v daljino z mesta, skok v daljino z zaletom, hoja 25 metrov, tek 25 metrov z invalidskimi vozički, štafeta, teki na različne razdalje), elementih in igri košarke, elementih nogometa. Največ prijavljenih tekmovalcev je bilo v atletiki, saj je to najmočnejša disciplina nasploh na Specialni olimpijadi. Sami pogoji in oprema so v večini disciplin enaki kot na rednih tekmovanjih, razen se- veda tistih, ki so prilagojeni gibalno oviranim tekmovalcem. Kot na vseh tekmovanjih so seveda tudi na Specialni olimpijadi pomembni rezultati. Ti sicer niso pogoj za nastop na državnih igrah - te potekajo na vsaki dve leti - razpisane pa so kvote po regijah, tako da se po navadi državnega tekmovanja udeležijo najboljši tekmovalci iz regijskih. Dobri rezultati pa tekmovalce lahko popeljejo tudi bistveno višje: na svetovne igre, ki potekajo na vsaka štiri leta. Teh se je pred nekaj leti v Šanghaju udeležil tudi Marko Bratušek, uporabnik in tekmovalec Varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj, ki se je pomeril v teku na 100 metrov in tudi takrat odnesel prepričljivo zmago. Kot pojasnjuje vodja regijskega tekmovanja na Ptuju Uroš Kmetec, treningi s tekmovalci potekajo čez vse leto. Predpisan je sicer 8-tedenski trening pred vsakim tekmova- njem in v tem terminu naj bi se vsak tekmovalec pripravil maksimalno. Da so tudi dejansko vsi dali od sebe vse moči, so dokazali z odličnimi rezultati. Nekateri tekmovalci so celo podirali svoje osebne rekorde, med drugim tudi člani ekipe VDC Sožitje Ptuj, ki so tekmovali v štefeti in jo zaključili v manj kot minuti. Takšne in drugačne rekorde pa nenehno podirajo prav vsi tekmovalci Specialne olimpijade, vsi tisti, ki se kljub določeni motnji bodisi v duševnem bodisi v telesnem razvoju zavedajo, da je pomembno sodelovati in se prek športa tudi povezovati. „Tekmovali so vsi tekmovalci, katerih ekipa je članica Specialne olimpijade, tako da imamo tudi tekmovalce na vozičkih. Za njih je razpisana disciplina tek na 25 m z vozički brez mehanskih pripomočk- ov," še pojasnjuje Kmetec. O tem, kakšne izkušnje so si zaposleni in uporabniki VDC Sožitje pridobili z organizacijo iger, Kmetec pravi: „Če človek dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju, mu je to, da zanje pripravi tak dogodek, lahko v čast, kajti tukaj je veliko srčnosti in dobrote. Ko jim nekaj daš, to znajo še kako zelo ceniti in vrniti na svojstven način. Delo s takšnimi ljudmi je nekaj zelo prijetnega, pripelje te tudi do spoznanja, da je možno iz nemogočega narediti mogoče," zaključuje vodja regijskih iger na Ptuju, od koder se Specialna olimpijada seli v Ljutomer. Prihodnje leto bo namreč gostiteljica OŠ Ivana Cankarja s podružnico Cvetka Golarja Ljutomer, ki je simbolno prevzela zastavo Specialne olimpijade Slovenije. Dženana Kmetec Ormož • Teden vseživljenjskega učenja Zablode in laži o vegetarijanski in vsejedi prehrani V tednu vseživljenjskega učenja je Ljudska univerza Ormož pripravila vrsto aktivnosti v vseh treh ormoških občinah, prek katerih se je želela približati uporabnikom. Tako je amaterski fotograf in glasbenik Ivan Janez Švajgl v prostorih OŠ Tomaž pri Ormožu predstavljal svojo dejavnost, mag. Brane Lamut je za zainteresirane opravil predstavitev stalnih zbirk v grajski pristavi, Nevenka Korpič pa je vodila po krajevni zbirki v Središču ob Dravi in predstavila drobce zgodovine lekarništva na ormoškem območju. Zanimivo je zvenel tudi naslov predavanja mag. Marka Čenčurja Kaj je zdravo prehranjevanje. Predavatelj je v začetku povedal, da so menda vse njegove trditve znanstveno neizpodbitno dokazane ter da v njih ni špekulacij in kvazi znanstvenih dokazov, ki se pogosto predstavljajo predvsem v medijih. Za začetek je citiral stališče več svetovnih strokovnih organizacij, ki pravi, da je pravilno sestavljena prehrana brez mesa primerna in zdrava za odrasle, nosečnice, doječe matere, športnike, ostarele, dojenčke, otroke in mladostnike. Pri tem se je obregnil ob slovenske prehranske smernice, ki so jih letos ponovno potrdili, a z zastarelimi podatki in pogledi. Napačna enota, napačen izračun Meso se najpogosteje predstavlja kot krasen vir beljakovin in povedano je pogosto podkrepljeno z grafi, pri kate- rih je govedina daleč na prvem mestu, vsa rastlinska hrana pa je daleč zadaj. Pri tem je mag. Čenčur opozoril, da pa praktične raziskave o vnosu beljakovin kažejo, da pri tistih, ki jedo meso in tistih, ki ga ne, pri izenačenih jedilnikih razlik praktično ni. Kar je čudno in kaže, da s to prakso nekaj ni v redu. Večina primerjav namreč kaže vsebnost beljakovin na 100 gramov živila, pri čemer ima goveje meso čez 29 gramov beljakovin, sledi pa mu soja s 16, ostala živila pa so precej nižje. Mag. Čenčur je mnenja, da bi bilo smiselno primerjati živila na težnostno enoto, če bi bila človekova potreba po hrani določena s težo. Vemo pa, da se potreba po hrani meri v kilokalorijah. Zato je treba tudi beljakovine primerjati v tem kontekstu. To je tudi mati vseh napak in primerjav, ki jih uporabljajo za dokazovanje nujnosti uživanja mesa. Na 100 kcal ima namreč goveje meso povprečno količino beljakovin in kar nekaj zelenjave ima po tem izračunu več beljakovin kot meso. Druga zabloda je potrebna količina beljakovin, ki naj bi jih človek dnevno zaužil. Minimum vnosa beljakovin je trenutno postavljen na 10 %, kar večina zelenjave po vsebnosti krepko presega. Še nedavno je bila ta meja postavljena pri 25 % beljakovin, v zadnjih letih i ■ i pa se vztrajno niža, najnovejša priporočila so menda celo pri 8 %. Materino mleko ima le 6 % beljakovin, pa vemo, da takrat človek najbolj intenzivno raste. Prav tako po mnenju mag. Čenčurja ni potrebe, da se ljudje „prenažirajo" s sojo, ker ima domači fižol bistveno več beljakovin. Esencialne aminokisline, železo, vitamin B12 Ena od zablod je tudi, da imajo živila živalskega izvora vse aminokisline, hrana rastlinskega izvora pa ne. Mag. Čenčur je svoje trditve podkrepil s tabelami dnevno priporočenih doz in količin, ki so v določenih živilih. Po njegovih trditvah, ki slonijo na mednarodnih raziskavah, v rastlinski hrani ne manjka nobena aminokislina, pojavljajo se celo v absurdno visokih količinah. Podobno je z železom. Rdeče meso na splošno velja za nepogrešljiv vir železa. Mag. Čenčur trdi, da je v listnati zelenjavi bistveno več železa. Opozarja pa tudi na razliko v načinu absorbcije med železom iz mesa (hemsko) in rastlin (nehemsko). Pri mesu se železo vedno absorbira z istim odstotkom, ne glede na potrebo telesa po železu, pri rastlin- ski hrani pa absorbira različno od 0 do 30 %, odvisno od potrebe telesa. Tudi cinka je v zelenjavi povsem dovolj, selena pa je menda celo v belem kruhu več kot v mesu. Najpogostejša trditev pa je, da vegetarijancem primanjkuje vitamin B12. Vir vitamina B12 so bakterije, zato ga človek zaužije z mesom prek bakterijske kontaminacije živali. Ker je vezan na beljakovine, imajo zlasti starejši ljudje, pa tudi mlajši, težave pri ločevanju vitamina B12 od beljakovinskega vira. Večina vsejedcev niti ne ve, da jim ga primanjkuje, ker so prepričani, da svojo potrebo po tem vitaminu pokrijejo z uživanjem mesa. To pa je lahko nevarno. Opozoril je tudi, da je edino uravnotežena hrana lahko zdrava. Pri neuravnoteženem prehranjevanju, pa je vsejeda prehrana najbolj nevarna za vse moderne bolezni. Nevarno je tudi enolično vegetarijansko prehranjevanje, sploh s procesirano hrano. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Mag. Marko Cenčur je predstavil najpogostejše zmote in zavajanja o prehranjevanju z mesom. Kuharski nasveti Teletina Teletina je izjemno cenjeno meso, ki ga v naši prehrani še vedno premalo uporabljamo. Telečje meso je svetlo rožnate barve in ima izredno nežna mišična vlakna, vezivno tkivo je zelo mlado, zato že pri kratkotrajni toplotni obdelavi želira in to prispeva k občutku večje sočnosti. Zaradi teh lastnosti teletino uporabljamo tudi v dietni prehrani. Kosi teletine se po sestavi ne razlikujejo tako močno kot pri ostalih vrstah mesa. Večina kosov je nežnih in jih je mogoče uporabiti na različne načine. Foto: C. Goznik Teletina je izjemo cenjena tudi zaradi svoje hranilne vrednosti, saj vsebuje od 15 do 25 % beljakovin, malo maščob, mineralnih snovi, in sicer kalcij, fosfor, kalij, natrij, žveplo in železo. Večina mineralnih snovi je v kosteh, zelo malo v ostalem tkivu. Ostali del predstavlja voda in nekaj vitaminov. Jedi iz teletine so okusne predvsem tople in iz gastro-nomskega vidika so mnogo primernejše za uživanje tople kot hladne. Teletina tudi ni primerna za zmrzovanje, saj postane trda, ker vsebuje malo maščob in veliko vlage. Telečje meso se po peki veliko bolj skrči kot svinjsko, sploh če ni pravilno razkosano oziroma pri kosanju prere-žemo preveč vlaken. Tako kot vse vrste mesa ima tudi teletina začimbe, ki ji posebej poudarijo okus. Tako se teletina ujema s timijanom, rožmarinom in lovorjem. Zaradi svoje nežnosti ni primerna za peko pri visokih temperaturah, ker vsebuje premalo maščobe. Pečenje v pečici zahteva kar nekaj previdnosti in vsekakor ne smemo peči tako, da bi dobili hrustljavo zapečeno skorjo, tako kot to počnemo pri svinjini. Prav tako pazimo, če pečemo telečje zrezke v ponvi ali na žaru. Oboje je primerno, vendar na nekoliko nižji temperaturi. Teletina je zagotovo meso, ki je izjemno primerno za dušenje in tudi kuhanje. Za nekoliko zahtevnejše in oku-snejše jedi je primerno, da teletino bardiramo, s čimer pridobi meso na okusu in sočnosti. Bolj je kos mesa suh in pust, bolj je primeren za bardiranje. Izjemoma meso tudi mariniramo, pri govedini mariniranje poteka od 1 do 3 dni, pri teletini je dovolj, če jo mariniramo eno do dve uri. Iz telečjih kosti velike kuhinje pogosto kuhajo tudi telečjo osnovo, ki se hitro zgosti in daje osnovo številnim okusnim lesketajočim omakam. Najbolj znana jed iz teletine je zagotovo telečja obara, ki ima kar nekaj različic. Večina ljudi pozna tudi znameniti zrezek ali steak holstein. V Italiji pripravljajo ocvrte zrezke, pri katerih nekaj drobtinic za- Teletina menjajo s parmezanom in zraven ponudijo paradižnikovo omako. Tudi znameniti dunajski zrezek bi naj bil iz teletine, v Španiji pripravljajo telečje zrezke s pečeno rezino gnajti ali slanine in šerijevo omako. Pripravljamo tudi sesekljane zrezke iz teletine, zraven pa ponudimo gobovo omako. Pri nas pogosto pripravljamo polnjena telečja prsi, nadevamo jih z različnimi nadevi, najpogosteje na osnovi kruha, ki mu okus izboljšamo s slanino, suhim sadjem, šam-pinjoni, gosjimi jetri. Pripravimo si lahko tudi majhne rula-de iz teletine in jih nadevamo z gnjatjo in sirom, ruladice lahko nadevamo tudi z beluši. Lahko pa večji kos mesa oblikujemo kot nadevano telečjo pečenko in uporabimo nadev kot pri nadevanih telečjih prsih. Pripravljamo tudi telečje ptičke, za njihovo pripravo pa uporabimo pretežno meso telečjih krač. Zraven pečene teletine pogosto ponudimo mlad pečeni krompir, od solat se po okusu ujema z motovilcem ali fino mehko glavnato solato. Zraven lahko ponudimo kuhano cvetačo, kuhani grah in mlado kuhano korenje. Zraven telečjih zrezkov oziroma pečenke pa najpogosteje pripravljamo telečjo obaro. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe prepražimo večjo količino sesekljane čebule. Ko rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in ko česen zadiši, dodamo na kocke narezano meso. Meso prepražimo, ga pomo-kamo, prav tako prepražimo tudi moko, dodamo začimbe, sol, lovor, timijan, malo rožmarina ali majarona. Nato za-lijemo z vodo ali kostno juho. Pustimo, da obara zavre, dodamo mešano jušno zelenjavo (korenje, grah, malo gomo-ljaste zelene) in kuhamo do mehkega. Pred serviranjem izboljšamo s kislo smetano in vinom. Pred koncem kuhanja (10 minut pred koncem) lahko v obaro zakuhamo jajčne ali zdrobove žličnike. Vlado Pignar Tačke in repki Mucek postaja rumen po koži Gospa Marija s Ptuja je lastnica 10 let starega muca, mešančka belo-črne barve. Mucek je pred časom bolehal, bruhal je in imel tudi drisko. Zdravljen je bil pri veterinarju, pri katerem je dvakrat prejel injekcije zoper drisko in bruhanje. Nekaj dni mucek ni zaužil prav ničesar, le pil je vodo. Stanje se je pri mucku začelo popravljati, tudi driske skorajda nima več. Začel je jesti in vsak dan poje nekaj dietne hrane, ki mu jo je predpisal veterinar. Lastnica pa je kljub temu zelo zaskrbljena, saj je opazila, da ima mucek rumeno kožo po trebuhu in tudi po ostalih delih telesa. Bolezensko stanje, ki ga opisuje gospa Marija pri svojem mucku, imenujemo zlatenica ali ikterus. Koža se obarva rumeno zaradi bilirubina, žolč-nega barvila, ki se nahaja v jetrnih celicah in rdečih krvničkah. Omenjeno pomeni, da so vzrok rumeni barvi kože poškodovane jetrne celice ali prekomerno razpadle rdeče krvničke. Omenjene težave so lahko posledica zaužitja različnih strupov, ki okvarijo jetra in rdeče krvničke ali so lahko posledica bolezenskih stanj, ki so povzročena z bakterijami in tudi nekaterimi virusi, ki Foto: E. Senear povzročijo razpadanje rdečih krvničk in jetrnih celic. Pri starejših živalih so lahko vzrok za zlatenico tudi maligna obolenja jeter in hematopoetskega sistema. Vsekakor gre za zelo neprijeten in nevaren bolezenski znak, ki vedno pomeni hujšo zdravstveno problematiko, ki vsekakor zahteva poglobljeno diagnostiko in čimprejšnje strokovno ukrepanje. Posledice nepravočasnega ukrepanja so najpogosteje usodne za življenje živali. Lastnici mucka svetujem čimprejšnji obisk v ambulanti, kjer bo potrebno mucku odvzetikri, narediti RTG preiskavo in UZ preiskavo trebušne votline. Ne bi se spuščal v razlago terapije pri obolelih živalih z zlatenico, saj je le ta odvisna od vzroka, ki je zlatenico povzročil. Izredno pomembne so dnevne infuzije, ki jih žival dobiva nekaj dni zapored in izredno blagodejno Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. vplivajo na jetra in ostale organe. Če zlatenica ne traja predolgo in če ni vzrok novotvorba, je prognoza pravočasno začetega zdravljenja ugodna. Emil Senčar dr.vet.med. Pri popolni zatravitvi lahko pričakujemo manjši napad peronospore, poveča pa se tudi biološka biodiverziteta različnih vrst. Kmetijska svetovalna služba Umno varstvo vinske trte Cilj vsakega vinogradnika je pridelati zdravo grozdje, kajti le to omogoča pridelavo kvalitetnega vina. Še zlasti, če želimo v vinu ohraniti primarne arome in svežino ter zmanjšati uporabo enoloških sredstev. V praksi pa opažamo, da mnogi vinogradniki pretirano uporabljajo zaščitna sredstva in uporabljajo bodisi sredstva v nepravilnem času glede na razvoj vinske trte ali pa preveč na pamet. Zato podajamo nekaj osnovnih priporočil za varstvo vinske trte. 1. Zaščita vinske trte je predvsem odvisna od vremenskih razmer. V letošnjem letu lahko pričakujemo nekoliko večje težave s peronosporo, saj je do sedaj v mesecu maju padlo od 80 do 120 mm padavin/m2 (odlični pogoji za primarno infekcijo) in tudi vremenske napovedi za naprej so negotove. Vsekakor pa priporočamo, da vsak vinogradnik meri količino padavin v svojem vinogradu. Saj vemo, da so lahko količine padavin zelo različne glede na lokacijo. 2. V mnogih vinogradih se je močneje pojavila erinoza, pršica šiška-rica. Pri tem se pojavijo značilne gube - šiške, lahko rumeno obarvane (laški rizling) ali pa rdečkasto (renski rizling, sovinjon), na spodnjih listih pa je značilna sivkasta tvorba. Opozoriti velja, da ta pršica ne dela večje gospodarske škode. Pri generalni zaščiti proti pršicam velja pravilo, da najboljši pripravki delujejo komaj 60 % in da mnogokrat zaspano odganjanje očes zamenjamo s posledicami nenadne ohladitve ali pa prebujene rasti (debeli šparoni), pri čemer so bistveno manj kvalitetna očesa, ki slabše odganjajo. Tretiranje proti pršicam je smiselno v začetni fazi odganjanja očes, sedaj ni več smiselno. Lahko tudi do 5 kg žveplenega pripravka/ha. 3. Kdaj in kako vršiti zaščito proti peronospori? Pogoji za primarno okužbo peronospore so: v zadnjih dneh mora povprečna dnevna temperatura biti nad 11 °C, listi morajo imeti v premeru vsaj od 2 do 3 cm, v zadnjih treh dneh mora pasti vsaj 10 mm padavin/ m2. V zadnjih letih opažamo, da imajo številni vinogradniki težave s peronosporo predvsem na grozdičih. Na splošno velja poudariti, da je intenziteta napada peronospore odvisna predvsem od vremenskih razmer. Kar pomeni, da če med presledkoma pade več kot 30 mm padavin/m2, moramo opraviti zaščito v presledku maksimalno 10 dni, če padavin ni, pa lahko tudi na 14 dni. Torej, če so v času cvetenja vinske trte (ki se lahko zaradi ohladitve raztegne tudi na 14 dni in več) padavine, je nujno, da opravimo zaščito v tem času. Dejstvo je tudi, da sistemični pripravki nekoliko slabše delujejo na kabernikih v fazi cvetenja in tvorbe prvih grozdičkov, saj je pretok hranilnih snovi v kabernikih v tem času slab. Torej je smiselno, da dodajamo kontaktne pripravke oziroma, če so velike relativne zračne vlage, da so listi pogosto omočeni, opravimo vmesno zaščito samo s kontaktnimi pripravki. 4. V kolikor zamujamo s terminom zaščite, prednost dajemo sistemič-nim kurativnim pripravkom, ki delujejo zdravilno. To še zlasti velja sedaj v intenzivni rasti mladic. 5. Da so pripravki dovolj učinkoviti, je pomembno tudi pravilno dozira-nje. V praksi zasledimo dva izraza: koncentracija in doza. Vsekakor priporočamo, da upoštevate dozo, kar pomeni količino pripravka na površino ne glede na to, kolikšna je poraba vode. V navodilih o uporabi fitofarma-cevtskih sredstev (FFS) je navedena doza in koncentracija pri uporabi 1000 L vode/ha. Vinogradnik mora natančno poznati porabo vode/ha, le na ta način bo zaščita dobra. Poraba vode, pa je v veliki meri odvisna od relativne zračne vlage. Kar pomeni, da če so listi omočeni, bomo uporabljali minimalno količino vode/ha (330 L/ha), da se fine kapljice zlepijo z obstoječo vodo na listih. V nasprotnem primeru prihaja do odtekanja škropilne brozge na tla, kar pomeni, da bo sredstvo bistveno slabše delovalo in onesnaževalo tla. Ko so vremenske razmere nasprotne (temperatura blizu 25 °C, rahel veter), pa moramo uporabljati nekoliko večjo porabo vode, saj je nevarnost, da se kapljica, preden pade na listno površino, osuši. V tem primeru tudi sredstvo ne bo pravilno delovalo. Slednje še zlasti velja pri sistemičnih pripravkih in pripravkih, ki jih uporabljamo proti pepelasti plesni oz. oidiju. Količina pripravka (doza) je odvisna tudi od velikosti listne mase. Polna doza se upošteva pri vegetacijski masi 2 m. Če je višina listne mase 1 m, uporabljamo polovično priporočeno dozo iz navodil o uporabi FFS. 6. Velikokrat opažamo, da je pojav bolezni tudi zaradi nekvalitetne škropilne tehnike in slabega nanosa FFS. Vemo, da imamo različne tipe šob na velikost kapljice. Vinogradnik mora poznati natančno porabo vode pri posameznem tipu šob. Prav tako pa priporočamo, da imamo na zadnji šobi antidrifno šobo, ki zagotavlja boljši nanos in manjše vnašanje FFS v okolje. Na splošno ugotavljamo, da je uporaba FFS pretirana in prevečkrat, kot smo uvodoma poudarili, na pamet. Zato vinogradnikom priporočamo, da absolutno spremljajo vremenske napovedi, napovedi strokovnih služb (internet - FITO INFO, KSS), da imajo merilce padavin v svojih nasadih, saj vemo, da so še zlasti v poletnih mesecih padavine lokalnega značaja, da uporabljajo le toliko FFS, kot je nujno potrebno, ter da je občutljivost vinske trte na bolezni v veliki meri odvisna od lege nasada, kvalitete opravljenih zelenih del, bujnosti nasada in sorte. Andrej Rebernišek, univ. dipl. kmet. ing. Nagradno turistično vprašanje Prireditve - pomemben steber turizma Na Ptuju se je v prejšnjem tednu v resnici dogajalo - prireditve so si dobesedno podajale roke. Ptuj je gostil 4. mednarodni kongres o svetilih, razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki je letos izjemno uspela in s sejemskimi dogodki v mestu polnila tudi mestno jedro, ter mednarodni filmski festival zgodovinskega filma in filma o zdravi naravi in zdravem človeku. Novo premiero so uprizorili v MG Ptuj, Soroptimist klub pa je pripravil dobrodelni koncert za mlade, na katerem so zbirali sredstva za nakup novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Bogato prireditveno dogajanje pa je prejšnji teden potekalo tudi v okolici Ptuja, med drugim tudi v Gerečji vasi, kjer so izvedli že 9. tradicionalno prireditev Košnja trave nekoč, ki je povezala Društvo žena in deklet Gerečja vas, vaški odbor Gerečja vas in PGD Gerečja vas. Prireditve so na Ptujskem zelo pomemben del turistično-kultur-ne ponudbe. Nabor je izjemen, v večini okolij nanje vabijo tudi že z letnimi oz. poletnimi koledarji prireditev. V MO Ptuj bo izšel te dni. Med prvimi pa so letni koledar prireditev 2012 izdali v občini Hajdina. V Kranjski Gori je prejšnji teden potekala že 15. turistična borza, največji poslovni dogodek slovenskega turizma. Na njem se je letos srečalo okrog 180 predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva in 137 predstavnikov iz več kot 100 tujih turističnih agencij. Kupci so letos prišli iz 26 držav, največ jih je bilo iz Italije, Maje Pak je Slovenska turistična borza izjemno učinkovito trženjsko orodje, na njej se sklepajo posli, navezujejo novi stiki in obnavljajo ter negujejo obstoječi. Udeleženci letošnje turistične borze so soboto in nedeljo izkoristili za spoznavanje Slovenije in njene ponudbe. Njeni rezultati bodo vidni kmalu. Po lanskem povečanem obisku agentov iz ruske federacije se je občutno povečal obisk ruskih gostov, ki se še posebej zanimajo za obisk slovenskih zdravilišč. S številom nočitev so se uvrstili na peto mesto. Povečan obisk ruskih gostov pa beležijo tudi v Termah Ptuj. Za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Danica Angel, Ptujska Gora 92, ki je pravilno odgovorila, da je letošnji rimski družinski dan v Termah Ptuj drugi po vrsti. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je bil letošnji praznik sira na Mestnem trgu na Ptuju, ki je potekal kot sestavni del projekta Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk bazenov in savn hotela Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 1. junija. Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem trgu na Ptuju je tudi letos potekal praznik sira. Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije so na slovenski turistični borzi sode- in Nemčije. Zanimanje za obisk Slo- lovali tudi organizatorji potovanj iz venije se je v zadnjem času povečalo Dubaja in Iraka. Po besedah direkto-tudi v ZDA in na Švedskem, prvič pa rice Slovenske turistične organizacije Ptuj • Z okrogle mize o litovskem in slovenskem podeželskem turizmu Podobnosti slovenskih jabolk in litovskih štorkelj Vzporednic, ki bi jih lahko potegnili med razvojem podeželskega turizma na podeželju v Litvi in Sloveniji, je kar precej - državi sta namreč na tem področju na približno enaki razvojni stopnji. Podrobneje je trenutno stanje v Litvi na minuli okrogli mizi v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij predstavil predsednik Združenja podeželskega turizma Linas Zabaliunas. Uvodoma je povedal, da je bilo njihovo Združenje ustanovljeno leta 1997, ko se je s turistično dejavnostjo v Litvi ukvarjalo le 17 kmetij. Danes je teh kmetij že prek 617, od tega jih je 400 članic Združenja. Turistična ponudba kmetij je že zelo raznolika in se počasi vedno bolj specializira, še vedno pa, kot je poudaril Zabaliunas, ni temeljna dejavnost kmetije, ampak predstavlja eno od dopolnilnih dejavnosti, ki pa postaja vedno močnejša. Litovske turistične kmetije so, podobno kot slovenske, glede kakovosti ponudbe in nočitvenih kapacitet ocenjene z ocenami od ena do pet. V Sloveniji se turistične kmetije ocenjujejo v rangu od ene do štirih jabolk, v Litvi pa oceno predstavlja število štorkelj. Kakovostno najnižja ponudba kmetije je tako ocenjena z eno štorkljo, kot je povedal Zabaliunas pa gre v tem razredu pretežno za kmetije, ki ponujajo večpostelj-ne sobe za nočitve. Turističnih kmetij z oceno ene štorklje je vedno manj, večina jih ima od tri do štiri štorklje (prek 42 %), le en odstotek oziroma šest turističnih kmetij v Litvi pa se lahko ponaša z najvišjo možno oceno petih štorkelj. „Kvalite-ta ponudbe turističnih kmetij se izboljšuje, kar je opaziti po tem, da vse več kmetij pridobiva oceno od tri do štiri štorklje. Sicer pa opažamo nove trende na področju razvoja podeželskega turizma, ki gredo v smeri specializacije ponudbe posameznih kmetij. Tako nekatere kmetije stavijo s svojo osnovno ponudbo na neokrnjenost oko-Ija in trajnostni razvoj, druge se usmerjajo v wellness na podeželju ter promovirajo zdravljenja z zelišči, v tretjem sklopu so kmetije, ki ponujajo možnost aktivnih počitnic, za kar je poskrbljeno s kar 5000 kilometri kolesarskih poti, 3000 kilometri rečnih poti, sicer pa smo znani tudi kot država 3000 jezer. Nekatere turistične kmetije utemeljujejo svojo ponudbo na umirjenih počitnicah v samoti, spet druge se usmerjajo v ponudbo družinskih slavij ali pa v ponudbo poslovnih srečanj in počitnic za družine. Morda je nekoliko manj razvita naša Razvoj podeželskega turizma v Litvi in Sloveniji ima veliko podobnosti; kot je na okrogli mizi povedal predsednik litovskega Združenja podeželskega turizma Linas Zabaliunas, pa bi se litovski kmetje lahko kaj naučili od slovenskih predvsem na področju kulinarične ponudbe. kulinarična ponudba, s katero se lahko še marsikaj naučimo iz slovenske prakse. Sicer pa med vedno bolj pestro ponudbo litovskih turističnih kmetij najdemo tudi takšne, ki ponujajo bolj „kulturne" počitnice, torej v svojo ponudbo vključujejo oglede kulturnih in drugih znamenitosti kraja." Zabaliunas je ob zaključku predstavitev še povedal, da bo nadaljnja specializacija kmetij na področju podeželskega turizma gotovo nujnost, dodal pa je še, da Združenje podeželskega turizma v Litvi za promocijo svojih turističnih kmetij skrbi predvsem prek spletnih strani, v zadnjem obdobju pa so kot marketinško zanimivo potezo prepoznali tudi socialno omrežje Facebook. Kot je še povedal Zabaliunas, nameravajo v Združenju začeti izdajati tudi spletni časopis z vsemi aktualnimi novicami za svoje člane. Kot že rečeno, je razvoj podeželskega turizma na približno enaki razvojni ravni tako v Litvi kot v Sloveniji. Tudi pri nas namreč obstaja Združenje slovenskih turističnih kmetij, ki je bilo prav tako ustanovljeno leta 1997 (aprila) in ima danes prek 400 članov, skupno pa je v Sloveniji (podobno kot v Litvi) registriranih prek 630 turističnih ponudnikov na kmetijah. Dobra tretjina (239) jih ponuja prenočišča, druge pa so registrirane kot izletniške kmetije (270), vinotoči (94) in osmice na Primorskem (27). Skupaj razpolagajo z več kot 3.100 ležišči in 26.300 sedeži, njihovo število pa še narašča. Podatki o dejanski zasedenosti slovenskih turističnih kmetij so sicer zelo različni, na splošno pa je za lansko leto veljalo, da je bil obisk v poletni sezoni za dobrih 10 odstotkov boljši od leta 2010, zlasti na Gorenjskem in Primorskem ter v okolici zdravilišč. Na slovenskih turističnih kmetijah je opaziti vse več tujih gostov, ki predstavlja- jo že polovico vseh obiskovalcev, poleti so predstavljali celo 80 odstotkov vseh gostov. Lani je bilo opazno zlasti povečanje števila nemških gostov, sicer pa imajo obiskovalce tudi iz ZDA, Avstralije, Francije, Španije, Hrvaške, Italije in številnih drugih držav. SM Duševno zdravje Pomoč mami Ksenjina družina je dalj časa skrbela za njeno babico, ki je živela v bližini in je zbolela za starostno demenco. Lani je babica padla in se tako hudo poškodovala, da so jo morali iz bolnišnice namestiti v domu ostarelih. Ksenijo skrbi za njeno mamo, babičino hčerko, ki jo stalno obiskuje, ji nosi hrano in presedi ure in ure pri njej. Zdi se ji, da je njena mama obsedena s skrbjo za svojo mater preko vsake mere. Boji se, da bi duševno zbolela. Rada bi ji pomagala, pa ne ve kako. Morda je Ksenjina skrb za mamo opravičena, saj iz opisa ni moč razbrati neke nuje, da bi njena mama nosila babici hrano in presedela ure in ure pri njej, ter samo razmišljala kaj se dogaja z babico. Morda je bila dejansko Ksenjina mama preveč navezana na svojo mamo in odvisna od odnosa z njo do te mere, da brez tega odnosa ne more živeti. V tem primeru je dejansko Ksenjina mama ogrožena v svojem duševnem zdravju in lahko slej ko prej pride do razvoja duševne motnje. Zanemarjala bi lahko svoje delo, družinsko življenje in nenazadnje po nepotrebnem propadala, izgubljala interes za karkoli drugega. V tem primeru bi lahko dejansko potrebovala pomoč psihiatra ali psihoterapevta. Morda pa ni tako hudo in Ksenjina mama izraža na ta način samo hvaležnost svoji materi, ki ji je dala marsikaj dobrega do sedaj. Priporočal bi Kseniji, da se s svojo mamo pogovori, da ji predoči svoje pomisleke posluša njene argumente. Razumeti je potrebno, da različne generacije drugače gledajo na življenje in dogajanje v odnosih med ljudmi. Da bo Ksenija lažje prebrodila tudi to čer v njenem življenju, naj izkoristi pogovor z mamo tudi zase, ker bo morda z drugega zornega kota videla odnos njene mame do babice v drugačni luči. Mag. Bojan Šinko Foto: SM Slo glasbene novice Pevka Alya letos obeležuje deset let glasbene kariere, kar je za mlado glasbenico izjemen uspeh. S koncertom v soboto, 12. maja, je pevka začela koncertno mini turnejo, ki jo bo nadaljevala skozi vse leto. Na prvem velikem koncertu v dvorani Šentjanž na Koroškem je pokalo po šivih. Na koncertu so kot gostje nastopili 6 Pack Čukur, Matjaž Jelen in Marko Soršak (Elvis Jackson), ki so s svojimi nastopi še popestrili že tako odlično koncertno vzdušje. Spremljevalna vokalistka je bila Katja Koren, za pevkin videz in frizuro je poskrbela Urška Zorin, dogodek sta foto dokumentirala Tanja Zrinski in Jure Jošovec. Zabava po koncertu pa je trajala do zgodnjih jutranjih ur. •k-k-k Založba Street13 predstavlja novo pesem ljubljanskega raperja Flamieja, ki nosi naslov Niti en dan. Flamie v besedilu pesmi piše pismo o življenju, v katerem naredi inventuro svojih preteklih dejanj, ki pa za seboj puščajo tako pozitivne kot tudi negativne posledice. Glasbeno podlago za skladbo je prispeval Tamir Go-stiša - Mistik, v njej pa izrazito izstopa solo saksafona v režiji Jakata Birse in odlična bas linija Jerneja Kržiča. Skladba Niti en dan napoveduje izid novega albuma, ki bo izšel jeseni. Pri nastajanju albuma je moči združilo več producentov, večji del pa je, tako kot pri prvem albumu, prispeval Tamir Gostiša - Mistik. Poleg njega se bodo na albumu v producentski vlogi znašli še Caz-zafura, Doša, Bmd, Makhi in pa Koolade. Slednji velja za enega bolj priznanih producentov na Balkanu in je sodeloval že z veliko imeni domače in svetovne scene. MZ Glasbeni kotiček Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ADI SMOLAR - DNEVI SO KRATKI, NOČI PA DOLGE 9. : FOXYTEENS - GOR IN DOL 8iPAPI| - NAČIN 7. TINKARA KOVAČ - SENCA 6. NUDE - ZADNJI POLJUB 5. STEREOTIPI & MANUELA BREČKO - RAZTRGAJ ME NEŽNO 4. REBEKA DREMELJ - PUNCE GREMO ŽURAT 3. NINA PUŠLAR - TIK TAK TOK 2. BILBI - ISKRICE 1. KINGSTON - SONČNA UPRAVA Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Big Foot Mama z novim albumom V četrtek, 17. maja, so člani ene izmed najboljših slovenskih rok zasedb, skupine Big Foot Mama, v ljubljanskem Siti Teatru obeležili izid sedmega studijskega albuma, ki so ga naslovili Izhod. Na albumu je 12 pesmi, torej 12 različnih zgodb, 12 življenjskih situacij, s kakršnimi se človek srečuje v teh zapletenih časih. Iskanje izhodov iz njih je lahko pustolovščina, v kateri se zgodi veliko rokenrola, cinizma, samoironije, humorja, žalosti, jeze, erotike, ljubezni ali bolečine. Skratka vsega, kar nas na izhodu naredi boljše, modrejše in bogatejše. Pesmi na albumu predstavljajo sveže prenovljeno Big Foot Mamo v morda najbolj dodelanem in zrelem tonu doslej. Pesmi za album so člani skupine snemali januarja v studiu Wong v Berlinu, nadaljevali marca v ljubljanskem studiu Kif Kif pod taktirko produ-centa Žareta Paka, dve skladbi (Pot iz trnja in Umazan dež) pa sta nastali že pred dvema letoma. Miks albuma je potekal v Hannovru v Nemčiji. Poleg bigfootov (Grega Skočir, Alen Steržaj, Daniel Gregorič, Jože Habula in Zoran Čalic) so pri nastajanju albuma sodelovali tudi Martin Janežič - Buco (tolkala, spremljevalni vokal), Borut Antončič (spremljevalni vokal), Žare Pak (kitara), Lea Likar (spremljevalni vokal), Nina Kay (vokal) in drugi. Na promocijskem dogodku, ki so se ga udeležili številni novinarji, najzvestejši fani, sodelujoči pri nastajanju albuma ter številni slovenski glasbeniki, so v živo predstavili vseh 12 skladb, ki jih je moč slišati na albumu. Big Foot Mama so večino skladb iz albuma v živo izvajali prvič, pri nekaterih pesmih pa so se jim pridružili tudi go- Foto: Bruno Sedevčič Člani skupine Big Foot Mama z gosti po uspešni promociji albuma stujoči (v članku že omenjeni) glasbeniki, ki so sicer sodelovali tudi pri snemanju albuma. Na promocijskem dogodku v SiTi Teatru so na ogled postavili tudi posebno razstavo umetniških slik. Avtorji likovnih del so študentje ljubljanske pedagoške fakultete, ki so na platno prenesli svojo interpretacijo besedil 12 pesmi iz albuma Izhod. Po uspešni promociji albuma člane skupine Big Foot Mama čaka delovno poletje. Junija bodo nastopili v Izoli (Simonov zaliv), V Dobrovem (Praznik češenj), Žireh (Žirovska noč), Kamniku (Kamsport), Mariboru (Festival Lent) in Vranskem (Vransko Summer Night). Julija imajo v načrtu nastop na Planini pri Sevnici (Klumpanje), avgusta pa še v Vinici na Dolenjskem (na festivalu Schengenfest). MZ Filmski kotiček Koča v gozdu Joss Whedon se je po izjemni seriji Izganjalka vampirjev kar malce izgubil. Njegov naslednji projekt, odlično serijo Serenity, so ukinili na polovici prve sezone, saj je bila preveč napredna, da bi jo občinstvo dojelo. Čeprav je letos po slabem desetletju razbil vse kino blagajne z Maščevalci, je pred tremi leti s kolegom Goddardom zasnoval še en film, ki pa je zaradi nadzorovanega stečaja studia MGM ostal na polici. Lionsgate, ki po izteku Žage veselo išče naslednjo franšizo, je izkoristil priložnost in za premostitveni film od MGM odkupil Kočo v gozdu za tretjino produkcijskih stroškov filma. Z razlogom, kaj- Cabin in the Woods Igrajo: Kristen Connolly, Chris Hemsworth, Anna Hutchison, Fran Kranz, Jesse Williams, Richard Jenkins, Bradley Whitford, Brian White Režija: Drew Goddard Scenarij: Drew Goddard in Joss Whedon Žanr: grozljivka Dolžina: 95 minut Leto: 2009 Država: ZDA ti Koča v gozdu je končno film, ki bo dodobra zadovoljil ljubitelje grozljivk. Whedon se je že dalj časa javno pridušal, da je žanr grozljivke v zadnjih 10 letih uničen. Vlada le pornografija mučenja (Žaga), Para-normalno se šlepa na koncept resničnostnih oddaj, vse ostalo pa je uspešno uničil Michael Bay s svojim filmskim podjetjem, ki kot po tekočem traku štepa predelave, nadaljevanja predelav, preddele nadaljevanj predelav in predelave predde-lov nadaljevanj. Tako kot je pred 15 leti film Krik rešil ta umirajoči žanr, tako letos Koča v gozdu nazorno pokaže, da je žanr grozljivke izjemno bogat žanr, čigar potenciala novejši filmarji ne znajo ali ne morejo izkoristiti. Koča v gozdu sicer obljublja klišejski zaplet (peterica mladih gre v kočo v odročne kraje), toda gledalci že od začetka vemo, da se dogaja nekaj povsem drugega. Toda kaj? Nadzorniki, ki upravljajo celotno dogajanje, so tako neposredna prispodoba filmarjev in scenaristov, da bi težko dosegli boljši učinek meta filma. Koča v gozdu je tako film, ki je videl vse grozljivke doslej (in je film, ki vsebuje vse grozljivke), zato je za poznavalce žanra pravi mali kviz. Od kod je ta pošast? Kaj pa ta? Kaj pa njihov zapor? Tako se zadovoljno muzamo ob vseh namigih na Kinga, Kocko, Hellraiserje in še in še ... Zanimivo da kljub tovrstni naphanosti, film zlahka ostane resna grozljivka in se ne degradira v film, ki bi bil rad samemu sebi namen. Vsebinsko gre nedvomno za presežek žanra, kot bi brali odlično epizodo Dylana Doga v njegovih najboljših časih. Torej gre za tri četrtine klanjanja klasikom, nato pa preobrat, ki vse doslej znano pokaže v povsem novi luči. Kakšni bolj temeljiti analitiki bi v tem filmu zlahka videli obujanje perečega vprašanja zaporov kot institucij za nezaželjene družbene elemente, zlasti v luči terorizma, ali pa srhljivo moč korporacij nad našimi življenji, toda po drugi strani smo skoraj prepričani, da so avtorji tokrat hoteli cigaro res prikazati le kot cigaro, a je kljub temu lepo, da lahko film vseeno odraža stanje družbe, če si gledalec tega želi. Če k temu prištejemo še pogum avtorjev, da so dodali povsem nestandarden konec (nadaljevanj ne bo, juhu!), potem od takšnega filma niti ne moremo zahtevati česa več. Odlično. Matej Ferce OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o S S svojo ognjeno energijo boste 'g podarili drugim ljudem upanje. .g Zvezde bodo na vaši strani v JI ljubezni in na tem področju do-a godkov ne boste smeli prehitevati. "s Finančni uspehi se bodo korak za 1 korakom strmo vzpenjali. Prosti 1 čas bo priložnost za sprostitev in za športne aktivnosti. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Mesec junij prinaša paleto svežih idej in zamisli. Iskali boste morebitne bližnjice in jih ne bo. V veliki meri vas bodo osrečili pogovori. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Na delovnem mestu li si boste zaupanje vodilne osebe. Odzovite se klicu narave. m DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Iskali boste svojo resnico. Obdobja osamitve bodo naravna oblika meditacije. Na delovnem mestu bo nekoliko nemirno. Popaziti boste morali na svoje besede. Diplomacija vam bo koristila in bodite bolj prožni. V ljubezni bo čas prijeten in poln romantike. V ospredju bo čustvena varnost. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Teden, v katerem bo zapihal svež vetrič. Spremembe se bodo nadaljevale in prihaja obilica ugodnih priložnosti. V poslovnem smislu se boste postavili na prvo mesto. Finančno stanje bo podobno gugalnici. Prisluhniti boste morali glasu srca! w LEV (23.7. - 22.8.) Notranji nemir se bo stopnjeval. Previdno boste morali stopati naprej po svoji poti. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Nihanje v ljubezni se bo nadaljevalo, dokler boste trmasti. Narava bo vaša zaveznica in učiteljica, a pomembno bo, da boste našli tudi izzive in priložnosti v poslovnosti. DEVICA (23.8. - 22.9.) Raziskovali boste področje filozofije. Sledili boste sebi in tako odkrili zanimive premike naprej. Obdobje bo ugodno tako za učenje kot za pridobivanje znanja. Podpora srčnega izvoljenca bo nevidna roka, ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste morali tudi o tistem, kar vas moti. u in UGANKARSKI SLOVARČEK: ARTEFAKT = umetni izdelek, BRIDER = jedrski reaktor, DERIK = premični žerjav, DOE = liberijski politik, predsednik 1980-90 (Samuel Kanyon, 1950-1990), MABILLON = francoski zgodovinar, utemeljitelj paleografije (Jean, 1632-1707), NAIRA = denar v Nigeriji, STAM = nizozemski nogometaš (Jaap, 1972-), TRAN = olje iz ribjih iker. ■jue^o 'ue^ejv 'uojue 'Hiu^jd 'eujAeiueiso^ 'ejjeu 'ej|q 'P!0|e^|e 'jg 'HieJis '^¡jep '~n 'eoQ 'bav 'esue~| 'eun '}soug!iewe|qwe '|eqo 'jog ie}e|/\| 's>! 'euqenew 'e^Aejsmu 'eueinius 'i^ejeie^ 'oieis 'se|JV 'SJ!0"| 'ediued :ouabjopoa '3>INVZId>l 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 26. maj: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 27. maj: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 28. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 29. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 30. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 31. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10 gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 1. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). Kmetijska oddaja Radia Ptuj v nedeljo ob 11.40. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Za resnico in pravico ste se pripravljeni tudi boriti. Na delovnem mestu bo zagorela bakla uspeha. Potrudili se boste in doživeli določen razcvet v ljubezni. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim ljudem. Koristne učinke bo imela tudi fizična aktivnosti. Veselite se palete novih priložnosti! ŠKORPIJON STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Obeta se obdobje povečane čustvenosti in harmonije. V kolikor boste prisluhnili glasu svojega srca, se obeta obilica skladnosti in romantike. Ljubezen bo prinesla prijetnosti in neizbežno prilagajanje. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko. Kocka odločitve bo padla. Radi boste pomagali tistim, ki so v stiski. Veliko časa in energije boste namenili tudi raziskovanju drugačnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena tako vezanim kot samskim. Kovali boste načrte za prihodnost. Delo in delovne obveznosti vas KOZOROG (22.12. - 20.1.) VODNAR (21.1. -18.2.) Sveža energija vam bo podarila krila. Načrte boste kovali in razvijali še naprej. Tako ne bodo zaostali uspehi. Sprejeli boste tudi prijateljev nasvet. Morebitne bližnjice bodo zavajajoče. Ljubezen prinaša obilico sprostitve. V prostem času boste zelo pridni in V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Radi boste pomagali tistim, za katere boste čutili, da so potrebni vaše pomoči. Obdobje bo tudi nemirno in svoje občutke boste hitro menjali. Odkrili boste, da vam bo izgubljeno energijo povrnila narava. Zdravilni bodo sprehodi v dvoje. RIBI (19.2. - 20.3.) Na platno življenja boste vnašali svetle barve. Pogovori prinašajo nek razcvet. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Duhovnost vam bo naravni eliksir. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in pomoč. Gerečja vas • Košnja trave nekoč H ■■ ■■ ■ ■ ▼ ■ ■ ■ ■ Tradicija, ki zrn in povezuje V nedeljo, 20. maja, so na Nemčovem travniku v Gerečji vasi že devetič uspešno izvedli tradicionalno prireditev Košnja trave nekoč, ki je pri organizaciji in izvedbi povezala Društvo žena in deklet, vaški odbor in PGD Gerečja vas. Letos jim je šlo na roko vse od vremena naprej, kar se je poznalo tudi po zelo dobri udeležbi tistih, ki so dogajanje na travniku in pri kuhanju golaža spremljali kot gledalci. Prišli so od blizu in daleč, med njimi so bili tudi župani in svetniki sosednjih občin. Prijazni gostitelji so vse postregli z golažem, s sladkimi dobrotami pa so se tudi letos izkazale članice žena in deklet Gerečja vas. Na star način s kosami je letos kosilo 21 koscev, med njimi sta bila tudi sedanji župan Haj-dine Stanislav Glažar in bivši župan Radoslav Simonič. Pomagali pa so jim tudi stari stroji za košnjo, od BCS kosilnic do zelo starih traktorjev s kosilnicami. Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas je tako kot vsa leta doslej kosce spodbujal tudi s pesmijo, pevke pa so ob tem postregle še s tekočimi zadevami in povrhu odigrale še vlogo grabljic. Za popestritev prireditve so že tradicionalno poskrbeli v moških kuharskih ekipah, ki Ročno je letos kosilo 21 koscev, med njimi sta bila tudi sedanji župan občine Hajdina Stanislav Glažar in bivši župan Radoslav Simonič. Od tod in tam Markovci • Zlatoporočenca Novak V soboto, 12. maja, sta si po 50 letih zakona zlati »da« pred matičarjem in pričami izrekla zlatoporočenca Angela in Marko Novak iz Borovcev. Zlati ženin Marko Novak in zlata nevesta Angela Novak sta se poročila točno 12. maja 1962. Oba rojena Borovčana sta si dom in družino ustvarila v domači vasi v Borovcih. Mož Marko je bil zaposlen v podjetju Gradnje Drava Ptuj, žena Angela pa je kot gospodinja skrbela za dom in družino. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Marija, Martina, Franc in Marko. Danes sta tudi ponosna stara starša štirim vnukom: Marku, Silvu, Ani in Luciji. Civilni obred zlate poroke je opravil župan občine Markovci Milan Gabrovec, kulturno noto dogodku pa so z lepo zapeto pesmijo dodali tudi pevci Komornega zbora Kor. Cerkveni del zlate poroke je potekal v farni cerkvi v Markovcih. Opravil ga je župnik Janez Maučec. Priča zlati nevesti Angeli je bila najstarejša hči Marija Bezjak, priča zlatemu ženinu Marku pa najmlajši sin Marko. Mojca Zemljarič so se pomerile v kuhanju golaža. Letošnja zasedba je bila močna, saj se je z najboljšim golažem želelo predstaviti kar 13 ekip, ki so jih zbrani pozorno opazovali pri njihovem delu. Še strožja je bila komisija, V kuhanju golaža se je na 9. tradicionalni prireditvi Košnja trave nekoč pomerilo 13 moških kuharskih ekip. ki jo je vodil kuharski mojster Vlado Pignar, saj je morala med vsemi golaži, ki so še kako teknili, izbrati najboljše. Pri ocenjevanju moške kuhe sta se mojstru pridružili kulinarični strokovnjakinji Štefka Steiner, članica Društva žena in deklet Gerečja vas, in Jožica Peršoh, članica Društva gospodinj Dra-ženci. Po skrbnem preizkušanju je komisija odločila, da je letošnji najboljši golaž uspelo skuhati ekipi Trnički trni, drugi naj golaž je pripravila ekipa Andruševa klet, tretja pa je bila ekipa Petaln iz Gerečje vasi. Sodelujočim ekipam so se zahvalili s kuhalnicami velikankami, prve tri pa so prejele pokale, ki so jih na pokošeni travnik prinesli padalci Aerokluba Ptuj. Skrbni organizatorji so po uspeli 9. tradicionalni košnji na star način že pričeli z zbiranjem idej in predlogom za 10. prireditev, ki mora biti nekaj posebnega že zaradi jubileja. Osnovno zamisel prireditve, ki gradi na tradiciji življenja na vasi, ohranjajo, njena nadgradnja pa v tem trenutku ostaja še skrivnost, pravi predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar. MG RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri. Sto Seznam izžrebanih štajerski potnikov v Preddvor Med prijavljenimi smo z žrebom izbrali potnike na avtobusu, ki bo v nedeljo, 27. maja ob 12.30 uri, odpeljal izpred družbe Radio - Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6 in sicer v Preddvor pri Kranju, kjer bo ob 16. uri avdicija za 43. festival narodno-zabavne glasbe, Ptuj 2012. Povratna vožnja iz Preddvora bo ob 20.00 uri. Vsak izžrebanec lahko s seboj povabi še eno osebo. Avdicija bo v prireditvenem šotoru, torej ob vsakem vremenu. Prevoz in vstop na prireditev sta brezplačna. Izžrebane potnike vabimo, da se nam pridružijo pravočasno, želimo jim prijetno potovanje in obilo užitkov na prireditvi v Preddvoru. Med velikim številom poslanih kupončkov je žreb izbral naslednje pošiljatelje: Berlak Ida, Gradiščak 7 a, Juršinci; Cafuta Anton, Pobrežje 89, Videm pri Ptuju; Valič Marija, Moškanjci 22, Gorišnica; Ribič Marija, Stanečka vas 13, Majšperk; Kokol Stanko, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Zamuda Marija, Gregorčičev drevored 5, Ptuj; Malek Anton, Hajdoše 14, Hajdina; Fuks Silva, Lasigovci 11, Polenšak; Fekonja Zinka, Pobrežje 139/a, Videm pri Ptuju; Duh Franc, Kicar 121/a, Ptuj; Cafuta Majda, Vareja 37, Videm pri Ptuju; Fras Roman, Trnovska vas 30, Trnovska vas; Mohorko Stanko, Ormoška 45, Ptuj; Farič Srečko, Rabelčja vas 23 a, Ptuj; Goričan Branko, Placar 11/b, Destrnik; Klinger Franc, Podvinci 65, Ptuj; Glažar Anton, Hajdoše 36, Hajdina; Majcen Marija, Mestni vrh 61/b, Ptuj; Čeh Katarina, Mestni vrh 65/a Ptuj; Breznik Dragica, Mestni vrh 31, Ptuj; Kamenšek Kristina, Stoperce 31, Stoperce; Janžekovič Alojz, Cirkulane 3, Cirkulane; Karneža Kristina, Sto-govci 24/a, Majšperk; Rižnar Ana, Moškanjci 62, Gorišnica; Žuran Stanislava, Čehova 3, Ptuj; Kocmut Anton, Vitomarci 62, Vitomarci; Cafuta Marija, Zidanškova 15, Ptuj; Kaci-jan Franc, Stražgonjca 17, Pragersko; Perger Ivan-Ančka, Majski vrh 51, Videm pri Ptuju; Reberninšek Andrej, Mestni vrh 42/b, Ptuj; Matjašič Štefanija, Mestni vrh 34/a, Ptuj; Vuk Marija, Sp. Jablane 44/a, Cirkovce; Mlinarič Jerica, Bukovci 108/a, Markovci pri Ptuju; Smolinger Tilčka, Sela 1/a, Lovrenc na Dravskem polju; Železnik Jože, Nadole 4, Žetale; Lovrenčič Ida, Mestni vrh 41, Ptuj; Tominc Ciril, Podlože 72, Ptujska gora; Kauče-vič Vera, Draženci 59/a, Hajdina; Skok Danica, Njiverce vas 37, Kidričevo; Gostan Amalija, Zg. Hajdina 174, Hajdina; Veldin Vladimir, Obrež 121, Središče ob Dravi; Meznarič Ivanka, Bresnica 48, Podgorci. ELEKTRIČNI ŽAR Z OSMIMI PONVICAMI Pripravite zabavo brez napora! Zgoraj je žar plošča, kjer lahko spečete najrazličnejšo hrano, narezano na tanke rezine; od slanine, piščanca, ribic do svežih šampinjonov in druge zelenjave. Spodaj pa se greje osem ponvic, v kateri vsak izmed povabljenih lahko topi koščke sira. Uporabite lahko kateri koli sir, ki se topi. Stopljen in po vrhu lepo zapečeni sir postrgate z lopatic in ga polijete po spečenih dobrotah z žar plošče. Posebej lahko skuhate krompir v oblicah in ga prelijete s stopljenim sirom ali kakšno drugo omako. Na mizo postavite razne posode s pomakami, svežo ali vloženo zelenjavo In seveda ne pozabite na kozarec dobrega vina. ✓ idealen pripomoček za piknik, rojstni dan ali zabavo ✓ s premazom proti sprijemanju in toplotno izoliranimi ročaji ponvic ✓ z osmimi priloženimi ponvicami za ločeno pripravo hrane ✓ IN TO ŠE NI VSE---„ SS^ Za prvih 50 naročnikov ! GRATIS: deska za rezanje sira s priborom (v vrednosti 38,70 EUR). Deska Ima steklen pomični del, na katerem lahko razrežete In postrežete sir, pod steklom pa so shranjene vilice za sir In dva noža -edenza rezanje sira In drugI, kije namenjen mazanju topljenih In mehkih vrst sira na kruh. *(plus stroški soudeležb e pri pošiljanju in pakiranju 4,39 EUR; POh ítite___ PONUDBA VELJA DO: 15.6. 2012 Električni žar lahko naročite: £ inford@mkz.si ® 01/241 3661 ^ i , •■ r^Readeii. © "akn,,9a Digest Foto: MZ Foto: MG Foto: MG www.avto-prstec.si Mali oglasi STORITVE ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. ŽIVI ŽIVLJENJE! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037. TIM'S Kafe Gril in Špageterija Hajdoše 1 vabi na nedeljska kosila, jedi z žara ter odlične testenine, možnost dostave jedi z žara na dom - do 5 km je dostava brezplačna. Sprejemajo zaključene družbe do 45 oseb. Telefon 041 236 329 ali 031 240 354. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929. Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-inox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. www.e-nakupovanje.si - kartu-še, tonerji, kontaktne leče. Ugodna ponudba na enem mestu. Opsis, d. o. o. Nova vas 79 a, 2250 Ptuj, Tel. 041 904-141. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM lepa bukova drva z dostavo, metrska ali rezana, možna dostava. Tel. 031 532 785. PRODAM metrska bukova drva. Tel. 031 839 764. PRODAM KOSILNICO BCS ACME, 127 cm, bencin. Tel. 051 765 700. PRODAM rabljene generalno obnovljene motorje lambordžini in akme za kosilnice Gorenje Muta. Telefon 051 376 732. PRODAM DREVO LIPO, debeline cca 70 cm ( za kiparska dela). Tel. 794 51 91. OBRAČALNIK pajek, trosilec hlevskega gnoja in zgrabljalnik ali tračni obračalnik kupim. Tel. 02 80 36 541, zvečer. PRODAM teličke, stare 3 mesece, 3 tedne in 10 dni. Tel. 031 840 282. PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev, vajeno paše, in kravo za zakol ter metrska kalana drva. Tel. 041 952 369. PRODAM devet mesecev brejo telico simentalko ter kupim betonske sohe 6 x 6 za vinograd. Tel. 041 387 979. PRODAM pšenico. Tel. 02 766 3641, zvečer. NEPREMIČNINE PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842. PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 7 arov v okolici Ptuja. Tel. 051 241 563. V NAJEM oddam dva poslovna prostora v velikosti 20 in 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925. PRODAM staro gostilno v centru Ptuja. Telefon 070 270 130. ODDAM v najem enosobno stanovanje na Ptuju. Telefon 02/779 52 51. PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 316 m2 na lepi lokaciji v Središču ob Dravi. Tel. 02/719 05 75. V CENTRU PTUJA ODDAM v najem lokal v velikosti 110 m2. Telefon 040 711 888. DOM - STANOVANJE VIR - Zadar oddam dvosobni apartma za 4 osebe, v pritličju s teraso in parkirnim prostorom, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714. MOTORNA VOZILA PRODAM traktor starodobnik, letnik 1961,znamke Deutz, ter skuter Gile-ra, registriran, lepo ohranjen. Tel 041 728 945. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. KUPIM ali zamenjam prikolico za živino za osebni avto za prevoz živine. Tel. 031 840 282. PRODAM kuhinjsko mizo s šestimi stoli, malo rabljeno, in štiri gume na aluminijastih platiščih, dimenzije 155 x 70 x 13, letne. Telefon 031 467 142. Zelo ugodno prodam lepo ohranjeno kuhinjo s pomivalnim strojem in hladilnikom. Pokličite po 20. uri na telefon 02/743 00 00. www.tednik.si RADIOPTUJ fía ¿filetee www. ra d io-ptu ¡. si I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Waldorfska šola Ljubljana Streliška ulica 12, Ljubljana vabi k vpisu predšolskih otrok v Waldorfski vrtec Sončece Ptuj za vrtčevsko leto 2012/13. Otroci bodo lahko obiskovali oddelke: • za otroke od 1 do 3 let starosti - jasli • za otroke v starosti od 3 let do vstopa v šolo - vrtec. Vloge za vpis, ki so bile oddane med letom se upoštevajo za ta razpis! Informacije in prijave na tel.: 031/691 819 ali w.vrtec.ptuj@gmail.com. Vljudno vabljeni! pter I INTERNATIONAL VELO INTERNATIONAL N G E R Za nadaljnjo rast, širitev in uspešno delo s programi blagovnih znamk družbeZEPTER INTERNATIONAL na način direktne prodaje na področju Slovenije vabimo k sodelovanju ORGANIZATORJA DIREKTNE PRODAJE ZA VZHODNO ŠTAJERSKO (m/ž) Pogoji: • izkušnje v direktni prodaji, • komunikativnost in urejenost, • obvladovanje veščin vodenja ljudi, prodajnih razgovorov, telefonske komunikacije, • najmanj srednješolska izobrazba, • pasivno znanje angleškega in srbohrvaškega jezika, • vozniški izpit B kategorije, • lastno osebno vozilo. Nudimo vam: • delo v uspešnem mednarodnem podjetju z zelo širokim in atraktivnim prodajnim programom, • možnost redne zaposlitve ali sodelovanje z vašim lastnim podjetjem, • zelo stimulativno nagrajevanje z možnostjo za doseganje dodatnih premij in nagrad, • brezplačno začetno izobraževanje, • kontinuirano izobraževanje z vrhunskimi trenerji, • vse za delo potrebne vzorce in materiale nudimo brezplačno, • možnosti napredovanja v okviru poslovnega sistema Zepter International, • delov ambicioznem, dinamičnem in uspešnem kolektivu. Prednost imajo kandidati: • ki imajo izkušnje na vodilnih delovnih mestih na področju organiziranja in vodenja prodajnih ekip v direktni prodaji, • imajo vodstvene sposobnosti, • ki so ambiciozni, odgovorni in samoiniciativni pri delu. Ne zamudite svoje priložnosti! Vaša prihodnost se začenja danes! Pisne prijave z življenjepisom, opisom izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: ZEPTER SLOVENICA, d. o. o., Pohorska cesta 12, 2380 Slovenj Gradec ali po e pošti na naslov info@zepter.si. Ob menjavi vetrobranskega stekla PODARIMO BON 20 EUR za nakup v trgovinah Spar in Interspar. LCD TV gratis ob nakupu novega vozila na leasing Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Prireditvenik Petek, 2S. S. 08:00 15:00 17:00 17:00 19:00 19:30 20:00 20:00 20:00 21:00 Stoperce: 20. kmečki praznik v Stopercah, ocenjevanje suhomesnatih izdelkov in vin Ptuj, Mestna hiša: sprejem francoskih dijakov Hajdina, telovadnica OŠ: Dan vrtca Najdihojca Hajdina, Na potep po Hajdini Pragersko: tek prijateljstva in razstava v Vodnem stolpu Ormož, PMPO: predavanje Marte Tetičkovič Ranfl, Dejavniki tveganja in referenčna ambulanta Ptuj, Terme, Primus: Mladi in podjetništvo v Evropi z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič, diskusije za dijake, študente in podjetnike Cirkulane, večnamenska dvorana: občinski praznik Cirkulane, delavnica, predavanje mag. Martina Prašničkega, Naši kraji in ljudje v starih pisnih virih Gorišnica, športna dvorana: dobrodelni koncert Spomnimo se prijatelji, ob 115-letnici tamburaške sekcije PD Ruda Sever Gorišnica Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov filmsko-glasbeni večer Dokument življenja v 25 sličicah na sekundo; gost večera David Sipoš, filmski režiser; glasbeni utrinek pianist Tim Žibrat, skladatelj glasbe v filmih D. Sipoša Slovenska Bistrica, koncertna dvorana: koncert Dražena Zečiča Sobota, 26. S. 08:00 09:00 10:00 14:00 17:00 17:00 19:00 19:00 Destrnik: 14. občinski praznik občine Destrnik, športni dogodki, 15:30 slavnostna seja OS, 18:00 odprtje likovne razstave in pogostitev Makole, dvorec Štatenberg: tradicionalni pohod po poti Forma viva Makole Podlože, športni park: turnir v odbojki ŠD Podlože Stoperce: 20. kmečki praznik v Stopercah, kulturni program, tekmovanje v košnji in gozdarskih veščinah, podelitev priznanj Destrnik: 14. občinski praznik občine Destrnik, osrednja slovesnost Turnišče, dom krajanov: večer ljudske pesmi ob 8-letnici delovanja LP DU Turnišče z gosti Cirkulane, večnamenska dvorana: 2. samostojni koncert ljudskih pevk Sestre Kopinski z gosti Miklavž pri Ormožu: vrtna veselica pod šotorom z ansamblom Franca Miheliča, PGD Miklavž pri Ormožu, zjutraj od 9.00 odbojka na mivki Nedelja, 27. S. 08:00 Središče ob Dravi, Vaški dom Grabe: 2. praznik hladetine in prezvur-šta, razstava in degustacija, vaške pevke Vrtnice iz Koga in frajtonarji 10:00 Destrnik: 14. občinski praznik Destrnik, župnijska slovesnost ob godu sv. Urbana 15:00 Sp. Polskava: 35. mednarodno srečanje godb na pihala, JSKD 15:00 Starošince, konjeniški park: Botanični vrt Tal 2000, predstavitev kač in drugih plazilcev 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: baročna opera Dido in Enej v izvedbi Vokalne Akademije Ljubljana Ponedeljek, 28. S. 18:00 Slovenska Bistrica, razstavišče Graslov stolp: II. Mednarodni trienale keramike Unicum 2012, odprtje razstave Od tradicionalne do sodobne keramike Torek, 29. S. 16:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: zaključek projekta Da te fabula narratur, predstavitev zbornika, 17:00 skupna prireditev v športni dvorani Mestni kino Ptuj Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. maj: 17:00 John Carter; 19.30 Odklop; 21.10 Archeo. Prog ram TV Ptuj Sobota ob 21.00 - nedelja ob 10.00: Razstava Dobrote slovenskih kmetij; Mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil ILA; Obnovljena grajska konjušnica; Mednarodni filmski festival Primus 2012; Forum mehatronike v ŠC Ptuj; Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi; Razstava slik Rozine Šebetič; Srebrna medalja za Bruna Mariniča; Roman Maturant izpod peresa Silvestra Vogrinca; Razstava umetniške skupine Kolektiva; Dantonova smrt v Mestnem gledališču Ptuj; Mednarodni plavalni miting za pokal Term Ptuj 2012; 28. praznik Vrtca Ptuj; Najlepši so zvoki citer. TV Televizija Skupnih nternih Programov SOBOTA 26.5. TV www.siptv.si 8:00 Goriš nI ca - Iz naših krajev 9:00 ŠKL 10:00 Otvoritev trga v Jurovskem Dolu 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL 18:00 Voličina - Otroci pojejo in igrajo 19:45 Glasbeni utrinki 20:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani 8:00 Jubilejni koncert Godbe Markovci 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:00 Voličina - Otroci pojejo in igrajo 12:00 Video strani 18:00 Revija folklornih skupin 19:30 Glasbena oddaja 20:00 Dan OŠ Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani PONEDELJEK 28. 5. NEDELJA 27.5. 8:00 9:25 10:25 10:45 11:40 12:40 18:00 19:30 20:00 21:20 22:20 Veseloigra: Slikar na vasi Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL Ujemi sanje Video strani Beljenje Lipovca Glasbeni utrinki Dan OŠ Markovci Markovci - Iz domače skrinje Mozaik kulture 8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Glasbeni koncert UVZ Hajdina 10:40 Ptujska kronika 11:00 Beljenje Lipovca 13:00 Marija Fest 1. del 15:00 Gorišnica- Iz naših krajev 16:20 Glasbeni utrinki 17:00 Sv. Birma na Destmiku 18:30 Voličina - Otroci pojejo in igrajo 20:00 Glasbena oddaja _ . v . _ . M 22:00 Video strani Z VaiTI! Ze 1 5 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava O OMcklavi I.C.C. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI M 2.0 IDI KARAVAN 2007 11.380,00 AVT.KUMA KOV. SIVA AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN 2008 15.690,00 ALU PLAT. ČRNA BMW 318 D TOURING CONFORT 2009 16.550,00 NÄVI. KOV. SIVA BMW 320 D ELETTA TOURING 2008 14.280,00 AVT.KUMA KOV. SIVA CITROEN C 21.1 i 2004 3.250,00 KUMA ČRNA FORD KUGA 2.0 TDCIAWD 2009 18.580,00 ALU. PLAT. KOV. ČRNA HONDA ACCORD 2.2i EXCUT1VE TOURER 2009 15.980,00 NÄVI. KOV. ČRNA NA CEH) 1.4 IN WINNER 2010 8.480,00 KUMA BELA OPEL ASTRA 1.7 IJT1 KARAVAN 2007 5.980,00 AVT.KUMA KOV. SIVA PEUGEOT 4007 2.2 HDI 2009 18.480,00 USNJE KOV. ČRNA RENAULT CLI01.2 EXPRESSION 2010 7.490,00 KUMA KOV. ČRNA TOYDTAAVENSIS BREAK 2008 10.880,00 KUMA BELA VW PASSAT 1.9 TBI KARAVAN CONFORT AVT. 2003 3.990,00 AVT.KUMA KOV. SV. MODRA VW PASSAT 1.9 TBI KARAVAN 2007 9.770,00 NÄVI. SREBRN VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN TRENDUNE 2009 11.880,00 AVT.KUMA SREBRN VWSHARAN2.0TDI 2009 15.980,00 WEBASTD SREBRN VWTOURAN 1.9TDI CONFORT 2007 10.750,00 AVT.KUMA KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI www. radio-ted ni k. s i PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPT U J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! KNAUF ■ FASADERSTV0 ZIDARSTVO ■ KOPALNICE OKNA ■ VRATA |h.ob|elcttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-objekttehnik.informacija.net Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Oprema Barva RENAULT SCEN IC 1.6 E RT 998 1.350,00 € KLIMA KOV. T. ZELENA OPEL MERIVA 1.7 TDI ENJOY 005 5.300,006 KLIMA K0V.SIV0M0DRA CHEVROLET KALOSU SE 004 2.990,00 C PRVA REG. 2005 KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ 320 CLK ADVANGARDE 003 12.500,00« USNJE KOV. SREBRNA RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRES. 003 3.950.00C AVT. KLIMA KOV. SV. MOD. TOYOTA CELICA 1.816VWT-I 002 6.500,00 C PRVA REG. 2003 KOV. SREBRNA CITROEN L2H1 JUMPY 2.0HDI CON. 008 9.700,00 C PRVI LAST. BELA SKODA FABIA 1.2MPI 005 4.250,00 C 79.000 PREV. KOV. SREBRNA BMW 530 D AVT. LIMUZINA 004 10.990.00C SERV. KNJIGA KOV. MODRA CITROEN PICASS01.816V 000 1.750,00« SERV0 VOLAN KOV. SV. ZELENA RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V AUTHEN. 002 3.750,00« 79.000 PREV. KOV. SREBRNA RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 008 12.900,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK 005 4.830,00« SERV. KNJIGA KOV. RUMENA PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE 005 3.690,00« KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V AUTH. 006 5.250,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE 002 2.630,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT BREAK LAGUNA 2.2 DCI PRIVILEGE 003 3.150,00« XSEN0N KOV. SREBRNA CITROEN C31.4ISX PACK 006 5.180,00« 78.000 PREV. KOV. MODRA CITROEN C31.4HDI SX PACK 007 5.250,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET AVEO 1.416V PREMIUM 007 4.950,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2071.416V PREMIUM 007 6.650,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE1.6EC0UPE 997 1.150,00« SERV0 VOLAN KOV. B0RD0 SEAT IBIZA1.212V REFERENCE 008 6.650,00« 54.000 PREV. RDEČA FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE 005 3.690,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MOD. PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SiP_______ NA1 ROCnMCA7A Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Čas beži, spomini ostajajo... SPOMIN Minilo bo enajst let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Jožef Kostanjevec IZ CESTE 8. AVGUSTA 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se ga z lepo mislijo spominjate. Vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče pa ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni. SPOMIN 26. maja mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi sin, oče, ati in brat Jožek Kos IZ LOČIČA Čas neumorno mimo nas hiti, a bolečina, žalost v nas nenehno tli. Hvala vsem, ki lepo misel nanj ohranjate v svojih srcih ter se ustavite ob mnogo preranem grobu. Tvoji najdražji Vse življenje boriti si se znal, a v tihem večeru, utrujen od bolezni, za vedno si zaspal. A nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta Vinka Arnuša IZ LJUBSTAVE 8, VIDEM PRI PTUJU 21. 5. 1935-14. 5. 2012 se iz srca zahvaljujemo gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, gospodu govorniku, pevcem in vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, maše in izrečena sožalja. Njegovi najdražji PIUJSKA TELEVIZIJA peaa PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek25 5 9:00 Dnevnik TV Maribor-pori, 9:25 Kithinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 2. nogometna liga - pon. 10:50 Modro-pon. 12:00 Reei TV Ormož 15:35 Kuninjica - pon. 16:00 Duhovna oaza - pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:35 Moto scena - pon. 13:00 Cista umetnost - pon. 13:25 Ptujske odrske deske 19:40 Pogovor z evropsko poslanko Zorijo Mazej Kukovic - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Kultura na dlani-pon. 21:10 Ptujske odrske desko - pon. 21:35 Regi TV Gorifnica - pon. Sobota 26.5. 9:00 Ptujska kronika-pon. 9:20 Smefta polna skleda 10:00 Dohovna oaza - 6. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna 13:29 Smeha polrta skleda -pon. 13:45 RegiTVOrmoi- pon. 15:15 Prleki - Med Muro in Dravo 1. - pon. 16:00 Ptujska kronika -pon. 17:00 Poslanski utrip - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Ptujske odrske deske - pon. 18:50 Pregled tedna-pon. 19:40 XI. regata PtirjCanka 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Zemlja in mi-pon. 20:50 Poeovorz eivropsko poslanko Zofijo Mazej Ku kovic - pon. 21:10 Epk napevednik - pon. 21:40 sport(no)-pon. 22:10 XI. regata Pfujčanka - pon. NeSelia 27.5. " IPfilji 9:20. Kuninjica 9:00Ptuiska kronika-pon. 10:15 Duftevna oaza - 6. oddaja - pon. 11:20 Ptujske odrske deske - pon. 13:00 Pregled tedna-pon. _______Ija in mi - pon. 3:55 Polka in majolka 5:00 Prodajno okno 15:15 Olasbeni predali 17:00 Pos anski utrip - por. ska kronika - pon. 13:00 Ptu 1B:20PtU ske odrske deske-pon. 13:45 Pregled tedna - pon. 19:40 Pogovor z evropsko poslanko Zorijo Mazej Kukovie- pon. 20:00 Ptujska kroniki-pon. 20:20Mora na dlani-pon. 21:10 Sport(no) -m 21:40 XI. regata Ptuj Canka - pon. 22J0 Moto soena - pon. Ponedeljek 23.5. 9:00DrtevnikTVMaribor-pon. 9:25 Kifbinjioa-pon. 9:50 Medni -pon, 10:15 Pregled tedna-pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kubinjica 17:00 pregled tedna - pon. 13:00 Sport(no) - pon. 13:30 Kultura na dlani-pon. 19:20 Povabilo na kavo-pon. 20JQ Ptujska kronika - pon. 20:20 Epk napevednik-pon. ""r" Mot"........ 20:50,Moto scena - pon. 21"'' 21 21:15 Šport(no) - pori. :45 Cista umetnost - pon. www.petv.tv 9M(t otfM ywfttt M n R k SBL1V ZAHVALA Zavodu dr. Marijana Boštnarja Dornava, oddelku A1 Angel mora biti v vas, saj varovancem posvečate svoj čas. Trajno, prav za vse življenje, srečo dali ste našemu Dimitriju Biti vse otroške bitke, vsi si zaslužite čestitke. Družina Požar iz Kanalskega Vrha Naj jim ostanem v spomin kot potok, ki odžeja in pomirja z žuborečo pesmijo. Naj ostanem kot kruh na mizi za vse, ki se spotoma ustavijo. Neža Maurer ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Karla Mikla IZ SPUHLJE 107 c 5. 11. 1934 + 7. 5. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega. Hvala za cvetje, sveče, darovane sv. maše in molitve. Najlepša hvala našim patrom iz župnije sv. Petra in Pavla za lep krščanski pogreb. Hvala za lepo pesem, ki jo je pokojni nadvse ljubil. Vsi njegovi, ki se ga bomo z ljubeznijo vedno spominjali. Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihi noči utrujen od bolezni za vedno si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija, brata in botra Maksa Kostanjevca IZ BARISLOVC 4/A 9. 10. 1942-13. 5. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Petku za molitev in sv. mašo, g. Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke. Hvala Pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Hvala podjetjema Talum in PP - MI razrez za tolažbo in spremstvo na zadnji poti. Hvala Čebelarskemu društvu Turnišče in DU Sela za nošenje prapora in spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem in vsakomur posebej. Tvoji: žena Marica, sin Maks z ženo Marico, hčerka Romana z Jožetom, vnuki David, Miha in Klemen Poslovili smo se od dragega pokojnika Roberta Vaude -Olča S TIHE POTI 1, PTUJ Brat Egon Zdaj ne trpiš več, draga mami. Zdaj počivaš, zdaj te več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče Angele Šegula IZ DORNAVE 136 E Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno sožalje. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, govornici in govorniku, pevcem, godbeniku, Pogrebnemu podjetju MIR in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sinova Franc in Ivan z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame in sestre Pepce Kolednik IZ GRUŠKOVCA 90 19. 1. 1941 + 16. 5. 2012 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Zahvala ge. Miciki za molitev, ge. Bernardki in g. Francu za ganljive besede slovesa, sopevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, nosilcema križev in zastavonoši ter podjetju Mir. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož in otroci z družinami N0TESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MoaUček, proteza In bela zallvka cenejša kot prt konceslotiaiju. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ /TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 WILLIAMS UJIL,;II'IU CEST, DV0RISC Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 0S1 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net (Podulajti nai na iuslounstn ijihlJ. RADIOPTUJ na ¿filetcc www.radio-ptuj.si Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a spomin na vaju večno bo ostal. V SPOMIN mami in atu Minilo je trideset let in deseto leto, odkar sta nas zapustila Alojzija Fijan 24. 5. 1982 Janez Fijan 5. 4. 2002 IZ ZABOVCEV 9 Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu. Za vedno bosta v naših srcih. Vajini najdražji Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) SPOMIN Danes mineva 30 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, mož in dedek Jožef Klajderič IZ GRUŠKOVCA 124, CIRKULANE Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo. Hčerki Mira in Jelka z družinama in žena Tilika Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža očeta, dedka in tasta Martina Sagadina S POBREŽJA 1/a, VIDEM PRI PTUJU se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem Perutnine Ptuj, Davčnemu uradu Ptuj, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Tarziciju Kolenku za opravljen pogrebni obred z mašo, g. Šeguli za besede slovesa, pevcem in Pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker si hotela umreti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice Ane Mernik IZ SLOMOV 8 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodoma župnikoma S. Štefku in J. Geriču za sv. mašo, g. Francu in ge. Slavici za besede slovesa, ge. Mariji za molitev ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Dober plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. Thomas Carlyle ZAHVALA 27. aprila 2012 smo se za vedno poslovili od našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, botera in strica Alojza Gašpariča IZ SODINCEV Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano sv. mašo, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. patru Tonetu Košarju za darovano sv. mašo in opravljen cerkveni pogreb, pogrebnemu zavodu Aura, govornici ge. Jožici Megla za poslovilne besede, nosilcu prapora, g. za zaigrano Tišino, cerkvenemu pevskemu zboru, osebnemu zdravniku g. Tiboru Ibrašimoviču, med. sestri Rosviti in patronažnima sestrama Olgi in Mateji. Vsem skupaj še enkrat hvala. Hvala tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Praznina zdaj je nastala, ko si v roki mi zaspala, kje naj išče te oko, kje tvoja roka topla bo? V srcu našem pa živiš, po večnih upih hrepeniš, tam spet bo nam lepo, ko skupaj za večno pridemo. ZAHVALA Ob trpeči izgubi drage žene, matere, sestre, babice, prijateljice Zofije Tušek IZ GRAJENŠČAKA 25 A 26. 8. 1942 + 12. 5. 2012 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki jo nosite v srcu, ste jo v upanju večne sreče pospremili do zadnjega zemeljskega počitka, darovali za sv. maše, cvetje in sveče, izrekli sočutje in bili v molitvi z nami. Hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred, molivcu, pogrebnemu zavodu, pevcem, govorniku, godbeniku. Vsem in vsakomur posebej iskrena HVALA. Žalujoči mož Janez in vsi njeni najbližji Cirkovce • Sedma otroška varnostna olimpijada Črna kronika Najboljše ekipe Mladika, Ljudski vrt in Olgice Kljub slabemu vremenu je bilo šesto predtekmovanje 7. Otroške varnostne olimpijade na osnovni šoli v Cirkovcah dobro obiskano. Med 22 ekipami so se najbolje odrezali četrtošolci iz ptujskih šol Mladika, Ljudski vrt in Olge Meglic, ki bodo skupaj s Cirkovčani sodelovali na finalni prireditvi v Mariboru. Da se osnovnošolci ne bojijo slabega vremena, so dokazali predstavniki 22 ekip iz 13 osnovnih šol širšega ptujskega območja, ki so v torek, 22. maja, kljub dežju športno dvorano ob OŠ Cirkovce dodobra napolnili. OŠ Cirkovce je tokrat predtekmovanje gostila že četrtič. Kmalu po jutranjem prihodu jim je v imenu gostiteljev zaželela dobrodošlico ravnateljica Ivanka Korez, pridružila pa sta se ji še župan občine Kidričevo Anton Leskovar in komandir PP Ptuj Boris Železnik. Tudi letos je predtekmovanje potekalo v štirih disciplinah. Najprej so morali odgovarjati na vprašanja s področja prometnih pravil in predpisov, nato so se pomerili v spre-tnostni vožnji s kolesom po poligonu, v tretji disciplini so merili čas, ki je bil potreben za postavljanje devetih kock z logotipi policije, gasilcev, civilne zaščite ipd. V zadnji točki pa so najprej tekali mimo stožcev do vedra z vodo, ki so jo nato nato-čili v ročno brizgalko, nato pa so curek vode usmerjali v ozko odprtino v tarči, za katero se je voda zbirala v drugem vedru. Poleg četrtošolcev OŠ Cir-kovce so se v finale uvrstile še ekipe 4. a razreda OŠ Mladika, 4. c OŠ Ljudski vrt in ekipa 4. a razreda OŠ Olge Meglič s Ptuja. Na četrto mesto se je uvrstil 4. a OŠ Ljudski vrt s Ptuja, za njimi 4. a iz OŠ Hajdina, nato ekipa iz OŠ Cirkovce, na šesto mesto so se uvrstili destrniški četrto-šolci, ekipa 4. b OŠ Ljudski vrt s Ptuja se je uvrstila na osmo mesto, za njimi 4. b OŠ Olge Meglič Ptuj, nato ekipa OŠ Trnovska vas, na enajsto mesto 4. a OŠ Markovci, za njimi 4. b OŠ OŠ Mladika, na trinajsto 4. b OŠ Markovci. Ptujski 4. b iz OŠ Breg se je uvrstil na šestnajsto mesto, za njimi ekipa iz OŠ Borisa Kidriča iz Kidričevega. Na osemnajsto mesto se je uvrstila ekipa OŠ Juršinci, za njimi 4. b OŠ Hajdina, ekipa iz 4. a in Foto: M. Ozmec Zmagovalna ekipa OŠ Mladika s svojo mentorico. b razreda OŠ Breg je osvojila dvajseto mesto, na predzadnje mesto se je uvrstila ekipa OŠ Ljudski vrt - podružnična OŠ Grajena, najmanj točk pa je zbrala ekipa podružnične OŠ Borisa Kidriča iz OŠ Lovrenc na Dravskem polju. Največje presenečenje pred-tekmovanja Otroške varnostne olimpijade na cirkovški osnovni šoli pa je bil zagotovo obisk Dejana Zavca, ki je navdušil prav vse, ki so bili ob koncu tekmovanja v šoli. Vedno nasmejan in dobre volje se je Dejan Zavec pogovarjal z mladimi, jim odgovarjal na številna vprašanja in se podpisal na vsako ponujeno roko, majico ali šolsko torbo, saj mu pred tem šolarji enostavno niso dovolili zapustiti športne dvorane. S predtekmovanjem v OŠ Cirkovce se je zaključila serija predtekmovanj na območju Policijske uprave Maribor. Sodniki, vodje policijskih okolišev na Policijski postaji Maribor I in II, bodo zadnje pred-tekmovanje izvedli še v Osnovni šoli Koper, najuspešnejši pa se bodo pomerili še na finalni prireditvi, ki bo junija v mariborski dvorani Tabor. Pri izvedbi tega priljubljenega projekta policisti tesno sodelujejo s številnimi službami, ki skrbijo za varnost. K sodelovanju pa so povabili tudi Rdeče noske, društvo za pomoč trpečim in bolnim, tako da ima prireditev poleg vzgojne tudi humanitarno noto. Za njihove aktivnosti bodo zbirali sredstva na humanitarni akciji, ki so jo poimenovali Štengijada, gre pa za tek trojk na Kalvari-jo, ki jo bodo izvedli 1. junija letos. Finalna prireditev ob zaključku 7. Otroške varnostne olimpijade bo 7. junija. M. Ozmec Ptuj • Državno mladinsko gasilsko tekmovanje V znamenju najboljših mladih gasilcev Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je udeležencem prvenstva ob dobrodošlici zapisal, da je državno gasilsko mladinsko tekmovanje ena izmed oblik motivacije in dela z mladimi. „To tekmovanje je del strokovne vzgoje pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink za delo v gasilstvu, pri čemer so v pripravah porabili veliko ur za urjenje postopkov in skrajševanje potrebnega časa za izvedbo posamičnih vaj. Z udeležbo na vajah in tekmovanjih na eni strani vzdržujete telesno kondicijo in pripravljenost, na drugi strani pa so tekmovanja priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje.« But je nadaljeval: »Prvou-vrščene ekipe mladincev in mladink čaka priprava za udeležbo na 19. mladinski gasilski olimpiadi v Franciji. Slovenske enote so na lanski 18. mladinski gasilski olimpiadi CTIF v Kočevju dosegle izjemne rezultate, ki bodo predstavljali za letošnje zmagovalce še poseben izziv." Poveljnik gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič pa je med drugim pojasnil, da se bodo na državnem tekmovanju pomerile najboljše enote iz vse Slovenije. Na Ptuju bomo videli gasilske enote, ki so sposobne posegati v sam vrh tudi na evropskem nivoju. Naslednjo soboto, 2. junija tehnični pregledi i tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje) vse za pogon TEVE PTUJ kurilno olje Foto: M. Ozmec Gasilci dajejo velik poudarek delu z mladimi, zato so njihove vrste redno pomlajujejo. ... osvežitev v pomaranči bo torej Ptuj v znamenju mladih gasilcev. Otvoritvena slovesnost na mestnem stadionu je predvidena ob 7.30, ob 7.50 pa naj bi pričeli tekmovalni del. Mladi gasilci se bodo pomerili v vseh predvidenih disciplinah: pionirji in pionirke bodo tekmovali v vaji z vedrov-ko, v štafeti na 400 metrov ter v vaji razvrščanja, mladinci in mladinke pa v vaji z ovirami, štafeti na 400 m z ovirami ter v vaji razvrščanja. M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. 10/19 Danes bo precej jasno, čez dan bo nekaj kopaste oblačnosti. Veter bo čez dan oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 26 stopinj Celzija. Obeti V soboto in nedeljo bo dopoldne povečini jasno, čez dan spremenljivo oblačno. Predvsem v soboto bodo popoldne še posamezne plohe in nevihte. Za 4000 evrov konoplje Foto: arhiv policije 12. maja so policisti Policijske postaje Maribor I prejeli obvestilo, da je 26-letni moški nad mamo izvajal fizično nasilje. Med zbiranjem obvestil in ogledom kraja kaznivega dejanja so policisti našli kozarce s cca 1 kg posušene konoplje in prirejen prostor, v katerem je moški gojil štiri sadike konoplje. Predmete so zasegli. Vrednost zasežene konoplje v maloprodaji znaša okoli 4000 evrov. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj nasilje v družini in neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. TUje podjetje oškodovali za 2 milijona evrov Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor so Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije zoper dve odgovorni osebi gospodarske družbe iz Maribora. Z zbiranjem obvestil in pregledom dokumentacije v predkazenskem postopku na podlagi prijave oškodovanca so ugotovili, da so odgovorne osebe gospodarske družbe iz Maribora v letih 2010 in 2011 od oškodovane tuje družbe prejele naročilo za izdelavo določenih izdelkov, na podlagi tega pa je tuja družba nakazala tudi avans v višini 2.100.000 evrov. Kriminalisti so ugotovili, da so odgovorne osebe gospodarske družbe iz Maribora pri izvajanju posla preslepile predstavnike oškodovane tuje družbe, saj naročila niso nikoli realizirali, prav tako pa avans ni bil porabljen za izdelavo dogovorjenih izdelkov, ampak je bil porabljen za druge namene. S tem so odgovorne osebe oškodovale tujo družbo za 2.100.000 evrov. Vozilo se je prevrnilo na voznika 19. maja zvečer je 43-letni moški iz Maribora vozil štirikolo po povezovalni cesti, ki poteka pod krožiščem v Pesnici. Ko je pripeljal z ravnine po klancu navzgor v oster desni ovinek, je vozilo pričelo bočno drseti proti levemu robu vozišča, nato pa se je prevrnilo v obcestni jarek. Pri tem je moški padel v jarek, vozilo pa se je prevrnilo na njega. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Neznanec nastavil bombo V noči iz 19. na 20. maj je neznani storilec na rešetko okna gostinskega lokala na Pra-gerskem pritrdil ročno bombo. Bombo so policisti specialne enote ustrezno zavarovali, odstranili in jo v bližini kraja na varni lokaciji tudi uničili. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti policisti zbirajo obvestila.