E nuižKic* MHM KMICLJA » ceut GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE Celje - skladišče LETO XXXV ŠT. 4-5 - 25. MAREC 1985 Priprave na pomembne dogodke v prihodnjem letu zahtevajo takojšnjo aktivnost vseh socialističnih in demokratičnih ustvarjalnih sil družbe Zveze komunistov Jugoslavije o uresničevanju vodilne vloge ZKJ ter krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti. Ta otopelost in zbledelost se odražata v prepočasnem uresničevanju zahtev 12. kongresa ZKJ in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ker tehnokratske, etatistične in skupinskolastniške in druge monopolistične sile zelo močno nasprotujejo uresničevanju dogovorjene politike, naj vsakdo živi od sadov svojega dela, in se upirajo neizbežnim spremembam v družbenogospodarskih odnosih. Ob vsem tem moramo poudariti, da uresničevanje vseh teh nalog poteka v izjemno težkih notranjih in zunanjepolitičnih razmerah, kar nekateri tudi zlorabljajo za potvorbe in zanikanje naših dosežkov ter zmanjševanje pomena avantgardne vloge zveze komunistov, ki je v vseh obdobjih revolucije uspešno uresničevala svojo avantgardno vlogo v boju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za socialistični samoupravni razvoj, neodvisnost in neuvrščeno politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije. Danes nihče, kljub težavam, ki jih premagujemo, ne more zanikati gigantskega razvoja, ki nam ga je omogočila socialistična revolucija v povojnem obdobju, če vzamemo samo področje zdravstva, šolstva in kulture, kot rezultatov gospodarskega razvoja, ki se lahko meri z gospodarsko mnogo razvitejšimi. Ali če vzamemo samo primer razvoja (Konec na 2. strani) Prihodnje leto bo izjemno pomembno v kontinuiteti razvoja naše socialistične samoupravne družbe, saj bodo v tem letu potekali kongresi zveze komunistov, poleg volitev v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti, sprejemali pa bomo tudi razvojne programe, ki morajo opredeliti naš položaj v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu in ne nazadnje v odnosu do sveta na pragu prehoda v tretje tisočletje. Priprave na te pomembne dogodke pa v sedanjih izjemno zapletenih družbenih in političnih razmerah zahtevajo takojšnjo aktivnost subjektivnega faktorja - socialističnih in demokratičnih ustvarjalnih sil družbe, v katero morajo vključiti tudi veliko revolucionarno moč delavcev in delovnih ljudi ter občanov, ki se odraža tudi v njihovi kritičnosti in nezadovoljstvu zaradi prepočasnega reševanja in uresničevanja nalog, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Pri spodbujanju in izvajanju te aktivnosti pa je ogromnega pomena avantgarda delavskega razreda, njegova revolucionarna partija - zveza komunistov, zavest in volja te avantgarde. Avantgarda, kateri so ljudje zaupali v najusodnejših dneh naše zgodovine in v hudih pretresih izgradnje naše socialistične družbe, katere udarnost in revolucionarnost je v zadnjem času precej zbledela, predvsem pa je otopela njena vodilna vloga in njena idejna in akcijska enotnost, o čemer je v preteklem letu potekala široka razprava v zvezi s predlogom sklepov centralnega komiteja OSREDNJA KNJ. CELJE naše delovne organizacije in občine in kar je še posebno dragoceno, da štirideset let živimo in ustvarjamo v miru, kar nam zagotavlja bratska povezanost v federativno skupnost. Nikakor pa to ne sme zamegliti kritičnosti in nezadovoljstvo ljudi, kot posledice prepočasnega uresničevanja ustavnega položaja delavcev v združenem delu, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in vsega tistega kar so nam opredelili kongresi zveze komunistov in plenarne seje centralnih komitejev zveze komunistov. In če izhajamo iz revolucionarne avantgardne vloge zveze komunistov, ki jo seveda sestavljajo posamezni člani, je potem od njihove dejavnosti v precejšnji, čeprav ne v izključni meri odvisno uresničevanje navedenih nalog in premagovanje nasprotujočih si teženj v razvoju našega socialističnega samoupravnega sistema. Predsednik Andrej Marinc je na seji odbora za pripravo desetega kongresa Zveze komunistov Slovenije med drugim poudaril tudi tole: »Subjektivna sila, kakršna je zveza komunistov, se ne sme izogibati soočanju z realnim stanjem, saj lahko šele tako jasno opredeli svoje naloge in seveda tudi svoj delež odgovornosti. Včasih pa tudi nekaterim v zvezi komunistov visoko zveneče fraze.služijo zgolj za prekrivanje dejstva, da ne napravijo niti koraka v smeri uresničevanja sprejetih usmeritev. Od sleherne organizacije zveze komunistov, od slehernega komunista, moramo zahtevati, da veliko bolj samoiniciativno in ofenzivno, vsak pri sebi, v svojih samoupravnih, državnih in drugih organih ugotavljajo in sistematično odpravljajo vzroke za zastoje in razkorak med proklamira-nim in dejanskim v samoupravljanju, predvsem tudi na področju gospodarjenja z družbenimi sredstvi in obvladovanja celotnega dohodka.« Uresničevanje teh nalog, kakor tudi vseh nalog, ki jih opredeljuje predlog sklepov 13. seje CK ZKJ, pa je odvisno od zavesti in volje članov zveze komunistov, od njihove sposobnosti in pripravljenosti doumeti sedanja protislovja in ovire razvoja, kakor tudi dolgoročne usmeritve, ki izhajajo iz programa gospodarske stabilizacije, to je od večje idejno-poli-tične usposobljenosti, večjega znanja in višje kulturne ravni. Razen tega pa je moč in učinkovitost pri uresničevanju nalog in sklepov odvisna tudi od tega, koliko so posamezni člani ali partija okuženi z birokratizmom, oportunizmom in zraščeni z državnim aparatom in poslovodnimi strukturami in koliko so povezani s širokimi delovnimi množicami in koliko dejansko poznajo in se zavedajo njihovih interesov. Žal je vse to prisotno tudi v naši konkretni praksi, kajti nekateri komunisti v naši tovarni smatrajo takšno pisanje kot »napad« na delo članov zveze komunistov, drugi celo kot kritizerstvo, namesto, da bi se spoprijeli z vsem tistim, kar ovira hitrejše uresničevanje ustavnega položaja delavcev in ostalih nalog, s tem pa bi se krepila tudi idejna in akcijska sposobnost Zveze komunistov EMO in povrnila njeno avantgardno vlogo, ki jo je imela pred leti. Vendar pa se bomo morali kritično in samokritično otresti vseh že omenjenih slabosti, ki hromijo moč in učinkovitost zveze komunistov v EMO. Priprave na uvodu navedene pomembne dogodke v prihodnjem letu morajo potekati v idejni in akcijski krepitvi zveze komunistov in istočasni diferenciaciji v vrstah zveze komunistov, kjer obstajajo tudi skrajnostna mnenja, celo do osnovnih opredelitev ZKJ in družbe, pa tudi odstopanja in nespoštovanja teh opredelitev. Pri tem moramo vsekakor še poudariti, da jugoslovanska partija ni nikdar pokrivala ali olepševala svojih napak pred javnostjo, ampak jih je vedno kritično in pogumno priznavala in iz tega je vedno izšla še močnejša in idejno-akcijsko še bolj enotna. To od zveze komunistov zahteva njena avantgardna vloga v kontinuiteti našega socialističnega samoupravnega razvoja v slehernem okolju. Pomembni jubileji Svobode Celje - Gaberje Ob 60-letnici Zleta Svobod praznuje društvo DPD Svoboda Celje-Gaberje 65-letnico obstoja. Ni namen analitično ocenjevati dosedanje kulturno poslanstvo tega nadvse pomembnega društva v sklopu Zveze kulturnih organizacij občine Celje, ki že vrsto let deluje v Gaberju, oziroma tudi v širši okolici. Za trud sekcij v sklopu društva je bilo doslej najlepše darilo hvaležna publika, ki so si jo sekcije skozi leta delovanja pridobile, čeravno je publicitete bila v večini primerov izvajanja v lastni režiji oz. s prostovoljnim delom članstva in s podporo ZKO občine Celje. Večina članov DPD Svoboda, ki je do današnjih dni ostala zvesta društvu in njegovim ciljem, se je ves čas odrekala svojemu prostemu času (in se še odreka) z namenom, da društvo deluje naprej. Društveni prostori so bili zgrajeni skoraj izključno s prostovoljnim delom članov in so last društva. Po ustanovitvi, takoj po končani prvi svetovni vojni tj. leta 1919 in po drugi svetovni vojni, je v društvu delovalo več sekcij. Do danes so se obdržale sekcije, ki predstavljajo srce društva: harmonikarska sekcija, tamburaška sekcija in moški pevski zbor. Kot manjše sestavne aktivnosti predstavlja šahovska sekcija in ansambel Kavalirji. Pod streho doma Svobode vadijo tudi člani godbe na pihala DO EMO, ki so se večkrat doslej vključili v skupen program z moškim pevskim zborom, ob raznih pomembnih jubilejih in dogodkih, kot je bilo nazadnje ob 90-letnici obstoja DO EMO, na centralni proslavi v RŠD Golovec. Vse ljubitelje kulturnih aktivnosti, še posebej pa člane DPD Svoboda, zavezuje visoka obletnica obstoja društva, da aktivno delujejo naprej, da bi društvo imelo ustrezne pogoje za delo. Pod ustreznimi pogoji dela pa razumemo: ohraniti primerne prostore, skrb za večanje članstva, skrb za ustrezno opremo, izdelati in realizirati kvalitetne programe dela s kvalitetnimi kadri oziroma kadri, ki so voljni poleg časa za vaje žrtvovati še kaj več. Naša moralna dolžnost je, da nadaljujemo dosedanje delo, ki so ga uspešno opravljanje generacije pred nami. Ob 65-letnici obstoja društva vabimo člane kolektiva DO EMO k sodelovanju. Moški pevski zbor vadi ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. do 19.30 ure. Pridite, sprostili se boste od vsakodnevnih skrbi in naporov. Informacije na interni te- lefonski št. 252. Emil Oštir PROTIPOŽARNE TROJKE Mnogokrat, ko slišimo besedo požar nas obda neprijeten občutek. Takoj pomislimo, kako preprečiti nesrečo. Kako? Tako smo se delavci v naši delovni organizaciji poučili kako preprečiti požar oz., če požar nastane, kako ga pogasiti. Organizirali smo predavanja za usposabljanja t. i. protipožarnih trojk. Delavci v DSSS smo formirali protipožarne trojke, katere se usposabljajo na tri urnem tečaju. Tečaj obsega: - predavanje - požarna preventiva, - ogled filmov - davek na malomarnost, ki je prikazoval, kako ukrepati v primeru nesreče, - gasilne naprave, - praktično delo z ročnimi gasilnimi aparati. Delavci v vseh TOZD pa že imajo formirane in usposobljene protipožarne trojke. Vsi, ki smo sodelovali na tem tečaju, smo si pridobili ustrezno znanje, vendar si ne želimo, da bi ga bilo potrebno kmalu v praksi tudi uporabiti. KAKO MORATE GASITI IN REŠEVATI? 1. Postavite se v smeri vetra! 2. Trdne snovi pogasite tudi z ročnim gasilnim aparatom na prah, toda s kratkimi in ostrimi prašnimi ourki. 3. Vnetljive tekočine in gorljive pline pogasite s polnim neprekinjenim prašnim curkom. 4. Previdnost! Plamen se lahko ponovi. Pripravite pravočasno rezervni aparat. 5. Pri razširjenem požaru gasite z več aparati rn z najmanj dveh strani hkrati. 6. Če se vam je vnela obleka, ne tekajte sem in tja; povaljajte se po tleh, da na ta način zadušite plamen. Če pomagate drugim, vzemite odejo ali del obleke in dušite plamen! ¿m. AKCIJSKA KONFERENCA ZK Komunisti EMO o sebi in sedanjem trenutku Razmere v lastnih vrstah, ugled Zveze komunistov v okolju, sedanji gospodarski trenutek, naloge članov ZK pri izboljšanju gospodarske in politične situacije v naši tovarni to so bile osrednje teme akcijske konference ZK naše delovne organizacije, ki je bila \ sredo, 20. februarja 1985 ob 16. uri v dvorani delavskega sveta. Udeležilo se je je 10€ članov naših OOZK ter kot gost izvršni sekretar OK ZK Celje tov. Vlado BUKVIČ. Predsednica akcijske konference Jožica KOVAČIČ je uvodoma predstavila gospodarski položaj naše delovne organizacije. Še posebej je izpostavila nezavidljiv položaj ki je posledica našega premajhnega obsega poslovanja, nizke stopnje izkoriščenosti kapacitet, stalnega naraščanja stroškov na enoto proizvoda, prešibak izvoz, stalne likvidnostne težave in številne druge okoliščine, ki jih že vseskozi ugotavljamo, vendar je težava v tem, da nekateri posamezniki v te težave ne verjamejo, del delavcev pa se teh problemov ne zaveda. Če upoštevamo, da je EMO v zadnjem času dosegel nekaj bistvenih premikov in da je med nami veliko ljudi, ki s svojim znanjem, sposobnostmi in trudom lahko ustvarijo še več in ob predpostavki, da se znebimo togega pesimizma in odpravimo prepričanje, da slika vendarle ni tako črna kot se zdi, ni razlogov, da ne bi dosegli še več. V sklop vprašanj ki jih bomo morali razrešiti spada tudi izboljšanje razmer v medsebojnih odnosih, na področju izboljšanja sistema nagrajevanja z doslednim in realnim ocenjevanjem delovne uspešnosti, racionalnejše izkoriščenosti delovnega časa in v glavnem podrejanje delovnim zahtevam z manj poudarka na osebnih težavah. V razpravi so nato sodelovali: Radovan Štajnpihler, Henrik Dvoršak, Janko Koš-tomanj, Drago Mravlak, Ladislav Grdina, Janko Pri-stovšek, Adi Kozovinc, Emil Žlender, Milorad Jockovič, Jožica Kovačič, Stane Dvoršak, Stanko Stepišnik ter Vlado Bukvič. Pomočnik glavnega direktorja Radovan Štajnpihler je v celoti podal najbistvenejše rezultate poslovanja v letu 1984 s poudarkom na tistih elementih poslovanja, ki smo jih uspešno realizirali, seveda pa je dokaj kritično ocenil slabosti in zlasti subjektivne ovire za boljšo realizacijo lanskoletnega plana. Na to diskusijo se je navezal Henrik Dvoršak, ki je osvetlil nekatere objektivne in subjektivne razloge za izgube v TOZD Kotli. Izpostavil je nenehne spremembe pri politiki uporabe goriv in kot eden največjih razlogov omejevanje investicij v vsej državi. Prav tako so nastale velike težave v konkurenci na zunanjem in domačem trgu. Glede subjektivnih vzrokov za nastalo situacijo tečejo tako v okviru TOZD kot na ravni DO okrepljene aktivnosti med katerimi ni zamolčati predstoječe temeljite reorganizacije, tržnih vprašanj z prodajo projektnih sklopov. Razpravljalci so nadalje postavili vrsto vprašanj v zvezi z odgovornostjo vodilnih in vodstvenih kadrov, kakor ostalih delavcev v TOZD Kotli in če se je tudi v njihovih OD odražal položaj »zgu-baša«. Na ta vprašanja so Akcijske konference se je udeležil tudi izvršni sekretar Občinskega komiteja ZK Celje tov. Vlado BUKVIČ. dokaj direktno odgovarjali pomočniki glavnega direktorja R. Štajnpihler, L. Grdina in D. Mravlak. Dovolj jasno je bilo povedano zaradi česa je nastala izguba in predočeno dejansko razmerje OD v TOZD Kotli v primerjavi z drugimi TOZD. Posebej je bilo poudarjeno, da je bila rangna vrednost v TOZD Kotli vseskozi najnižja ter da je količnik uspešnosti pri vodstvenih in vodilnih kadrih takorekoč miroval (KU 95). Jasno so bile obrazložene posledice, ki bi nastopile, če Izgube ne bi pokrivali na predlagan način in da so pobude o prenehanju proizvodnje v tem TOZD nerazumne, saj je proizvodnja energetske opreme eden od najbolj perspektivnih proizvodnih programov. Po predstavitvi gospodarskega plana za leto 1 prisotni člani ZK niso pripomb, razen predstavnika Občinskega komiteja ZK Celje Vlada Bukviča, ki je izrazil dvom v realizacijo visoko postavljenih ciljev. Ocenil je, da je bilo premalo govori o oskrbi z repromaterialon in surovinami in v bodočen razvoju DO EMO kot bistve ni element za reševanje ne zaposlenosti. V razpravi je bilo tudi vpra šanje vzrokov in posledi« zaradi negativnega izida referendumov v TOZD Posoda in TOZD Vzdrževanje. Pri ugotavljanju vzrokov je bilo poudarjeno, da pomeni izid referenduma protest zoper zunarfje kakor tudi notranje činitelje. V diskusiji pa je bila iznešena kritična ocena notranjih razlogov in poudarjeno, da imamo na zunanje činitelje zelo malo ali nič vpliva. Zato je poglavitna naloga članstva ZK, drugih subjektivnih sil ter vodstvenega in vodilnega kadra v temeljnih organizacijah, da do ponovitve referenduma odpravimo notranje razloge, ki so prav gotovo večjega pomena od zunanjih. V razpravi je bila izrečena pobuda, da se v DO EMO končno začne razmišljati o povezavi sorodnih TOZD in zastavitvi dodatnih aktualnih perspektivnih proizvodnih programov. Glede boljšega in stimula-tivnejšega nagrajevanja je bila podprta zahteva, ki so jo že podale osovne organizacije sindikata za ponovitev referenduma za sprejem in uveljavitev nove, sodobnejše metode v vseh tistih TOZD, ki so v lanskem letu le-to na referendumu zavrni- Komunisti v naši delovni organizaciji se zavedamo, da je za uspešno reševanje dolgoročnih stabilizacijskih nalog še kako potrebna trajna in načrtna politična aktivnost za ustvarjanje množične zavesti, da se moramo v sedanjih težkih razmerah najbolj nasloniti na lastne sile in se dosledno boriti proti vsem vzrokom, ki so nas pripeljali do sedanjega stanja. le. Akcijo za ponovitev referenduma je prevzel sindikat, vendarle pa bo moralo tudi članstvo ZK prevzeti v aktivnosti svoj delež. Po zaključeni konferenci so bili sprejeti tudi naslednji pomembni sklepi: 1. Ob obravnavi zaključnih računov za leto 1984 je treba konkretizirati splošno' znane vzroke za doseganje premajhnih rezultatov v lanskem letu in opredeliti konkretne aktivnosti za odpravo teh vzrokov v letošnjem letu. 2. Po prvem kvartalu je potrebno obravnavati in ugotoviti, če kje niso izpolnjeni plani, ugotoviti politično in samoupravno odgovornost. S tem v zvezi takoj razčistiti kdo je pripravljen delati in kdo ni ter takoj ukrepati. 3. Zadolži se vodstvo DO in vodstva TOZD, ki izdela predlog povezave sorodnih TOZD v EMO. 4. Vodstvo TOZD in vodstvo DO mora izdelati kon- kreten program za čimprejšnjo intenzivno vključitev novih proizvodnih programov. 5. Zadolžijo se vsi sekretarji OOZK, da ugotovijo vzroke neopravičenih izostankov članov ZK na seji akcijske konference. Sklepi, kot so zapisani, sami po sebi zagotovo ne bodo rešili razmer, kakršni so. Uresničili jih bomo samo takrat, če bomo vsi mi znotraj osnovnih organizacij bolj močni in bolj aktivni. Med seboj moramo postati bolj odkriti. Kritiko in samokritiko je treba vpeljati v naše delo na vseh ravneh Zveze komunistov. Pri tem pa bomo morali biti vsi člani Zveze komunistov konkretni in odločni ter iz svojih vrst odstraniti neaktivne, omahljive in korumipirane člane, različne oportuniste in karieriste, oziroma vse, ki s svojim vedenjem in kršitvami moralnih norm spodkopavajo njen ugled in zaupanje delovnih ljudi. Zanimivosti od tu in tam HITRO IN VARNO KUHANJE S TEHNIKO V DRŽAJU Na letošnjem sejmu gospodinjske opreme je firma WMF prikazala ekonom lonec »Perfect« z »enostavno« tehniko, ki je vsa, varno in kompaktno, nameščena v držaju. Ventil in kazalec pritiska sta vgrajena tako, da se pri uporabi ne moreta umazati. Za čiščenje nam jih torej ni potrebno razstavljati. Glavni ventil omogoča samodejno in postopno zniževanje pritiska. Na pokrovu sta še varnostni ventil in varnostni prazen prostor. Kuhalna avtomatika skrbi za s kisikom revno atmosfero v loncu in onemogoča na-Kuhalna avtomatika dvigne stanek vakuuma. Na zadnjem koncu držaja je pritrjen hajaf v*h ra n?pa o^ne^vsi E strfž"! elem®n* zf opiranje in za spuščanje pare, kar za-tamini. gotavlja se dodatno varnost. Pri čiščenju lonca lahko držaj enostavno snamemo s pokrova. Na ta način je omogočeno pomivanje brez posebnih težav. Ponovna namestitev držaja na pokrov je enostavna s pomočjo varnostnega klinastega zapirala. Dobro slišen zvok nam sporoča, da je zapiralo ponovno trdno vskočilo v svoj prvotni položaj. Zelo praktično za uporabnike loncev je to, da so tabele kuhalnih časov kar na pokrovu samem, kakor tudi velik krožni kazalec, ki razločno kaže posamezne kuhalne stopnje. Firma WMF izdeluje lonce »Perfect« v štirih velikostih, vse te pa v treh izvedbah in sicer iz nerjavne pločevine 18/10 in iz jeklene pločevine emajlirane v prijetnih barvah ter v dveh različnih dekorjih. Držaj lahko enostavno snamemo. Držaj operemo pod curkom vode. Idealne oblike čistih geometrijskih linij v stilu dvajsetih let (1925-1930). NOVO, ČASU PRIMERNO OBLIKOVANJE Tolikšen sloves pa Cristofle ne uživa edinole zaradi svojega drznega in svojstvenega oblikovanja, temveč v enaki meri tudi zaradi edinstveno visoko kvalitetne izdelave. Na slikah prikazujemo nekaj njihovih značilnih izdelkov, iz katerih je dobro razviden specifičen stil oblikovanja J. V. Novo, linijsko oblikovanje, vžlebljeni paličast motiv, ki rahlo spominja na grške stebre. Svetovno znani izdelovalec posrebrenih kuhinjskih in servisnih potrebščin (jedilni pribor, servisne posode, kavni in čajni servisi, svečniki, darilni predmeti in slično) pariška firma Cristofle, pri oblikovanju svojih izdelkov, ponovno oživlja že skoraj pozabljene, klasične oblike iz preteklih obdobij. Klasičen prizvok s sodobnim nadihom, klasični elementi v povezavi z eleganco dvajsetih let, namenjeno za sedanjo uporabo, to so načela njihovih oblikovalcev. Firmo Cristofle sta leta 1830 ustanovila pariška juvelirja Charles Cristofle in Joseph Albert Bovil-het, vodijo jo pa še danes potomci slednjega. Leta 1841 sta oba ustanovitelja odkupila od francoskega kemika Ponovno oživljena oblika svečnika, sestavljenega v obliki dveh rogov. Count von Ruolz-a patentno pravico za galvansko prevleko kovin s srebrom in zlatom. Kmalu zatem je firma že postala ekskluzivni dobavitelj svojih izdelkov za dvor takratnega francoskega kralja. Tudi Napoleon III je zelo cenil njihove izdelke. Cristofle tudi še danes s svojimi izdelki oskrbuje številna inozemska ministrstva, ambasade in veleposlaništva, letalske družbe in razne renomi-rane hotele in restavracije po vsem svetu. Zakaj tako? Sneg je v glavnem skopnel in tovarniško dvorišče je ponovno dobilo svojo vsakdanjo »ne tako lepo« podobo. Okoli proizvodnih obratov so naloženi ali razmetani najrazličnejši uporabni in neuporabni, odpadni in drugi izdelki, embalaža in še kaj. Skratka urejenost okolja nam ne more biti v ponos. Že ničkolikokrat smo se tudi dogovorili in zapisali, da bomo skrbi za našo skupno, lastnino poslej po-Vendar pa po stari navadi eno govori-pa... Tale stružnica še vedno sameva v vetrolovu med TOZD Posoda in TOZD Od-preski, pozabljena od vseh in nudi še bolj žalostno podobo kot pred časom, ko je bil stroj izločen iz proizvodnje. Morda pa je le kdo v EMO zadolžen za prodajo takšnih in podobnih reči. Tudi o transportnih poteh in skladiščenju materiala na njih smo že večkrat opozarjali. Verjetno obširnejši komentar k pričujočim fotografijam ni potreben, čeprav pa bi bil gotovo nujen k našemu obnašanju. DIATI EMO 90 let EMO - 90 invencij Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav je v preteklem letu razpisalo akcijo za najboljšo samoupravno skupino ali stroškovno mesto, da bi tako povečalo število Invencij; s čimer bi pridobili na množičnosti in s tem kvaliteti predlogov. Po pregledu prispelih inventivnih predlogov je najuspešnejše str. mesto št. 8323 TOZD Kotli, kateri so prijavili skupaj 22 predlogov, od tega št. 8323 11 predlogov. 6 predlogov je že bilo realiziranih, prihranek pa je nekaj preko 2.000.000 din. Opazen premik je torej ravno v TOZD, kjer trenutno res obstajajo objektivne težave, toda prav zato moramo vztrajati, da jih bomo skupaj odpravili ali vsaj ublažili. Na zboru delovnih ljudi in DS TOZD Kotli, je v sredo, 27. februarja podpredsednik društva DIATI, tov. MIAČ Tomaž predal nagrado predstavniku sindikata za str. mesto 8323 v višini: 30.000 din in jih z nekaj vzpodbudnimi besedami pozval, da nadaljujejo začeto delo. Med inovatorji v TOZD Kotli so najzaslužnejši tovariši: Smrečnik Milan, Vogrinc Franc, Trupkovič Ivan, Turnšek Vinko, Mesarič Miro, Žabota Alojz, Teržan Vlado, Venček Ivan, Verdev Branko, Gjuran Stane, Krušič Ivan itd. Nagrajeni skupini iskreno čestitamo, to pa naj bo vzpodbuda vsem ostalim v DO EMO, saj bomo s po- Hnhnimi akriiami narlalipv/ali Žvižej Stanje in problemi varstva pri delu in požarnega varstva v delovni organizaciji EMO Stanje in problemi varstva pri delu Skrb za izvajanje varnostnih ukrepov in izboljšanje delovnih razmer je bila tudi v preteklem letu glavna naloga službe varstva pri delu. Pri izvajanju te naloge pa je kljub številnim problemom, ki so se pojavljali v posameznih obdobjih leta v glavnem uspela, saj je število nesreč ostalo na enaki ravni kot v letu 1983 pri čemer je potrebno upoštevati dejstvo, da je bilo število nesreč do katerih je prišlo v neposredni zvezi z delom med najnižjimi v zadnjih desetih letih. Med pomembne delovne naloge, katere je služba varstva pri delu opravila v letu 1984 je potrebno navesti zlasti naslednje: Periodični zdravniški pregledi so se tekoče izvajali na vseh nevarnih in zdravju škodljivih delih. Skupno je bilo v letu 1984 pregledanih 392 zaposlenih delavcev. Po posameznih TOZD je bilo na periodičnih zdravniških pregledih naslednje število delavcev: TOZD Posoda 190 zaposlenih TOZD Frite 42 zaposlenih TOZD Kotli 40 zaposlenih TOZD Radiatorji 5 zaposlenih TOZD Odpreski in avto. 8 zaposlenih TOZD Emokontejner 6 zaposlenih TOZD Orodjarna 1 zaposlen TOZD Vzdrževanje 10 zaposlenih TOZD SIT 22 zaposlenih DSSS 68 zaposlenih Od tega iz službe kontrole kvalitete 6 zaposlenih službe nabave 19 zaposlenih in kadr. spl. področja 43 zaposlenih Večina podatkov o rezultatih periodičnih zdravniških pregledov je bila že posredovana odgovornim osebam v TOZD z namenom, da se izvedejo ustrezni ukrepi. Poročila za delavce, ki so bili na periodičnih pregledih proti koncu leta 1984 pa bodo odposlana do konca januarja. Tudi v letu 1984 so bila opravljena številna predavanja iz področja varstva pri delu za razne strukture delavcev. Ob koncu predavanj so bili organizirani preizkusi znanja. Skupno je bilo organiziranih 12 predavanj iz varstva pri delu za novosprejete delavce, dalje 17 predavanj za učence usmerjenega izobraževanja in več predavanj za delavce, ki so se usposabljali za razne interne kvalifikacije (voznike viličarjev, upravljače dvigal, pocinkarje, upravljače plinskih naprav, upravljače stiskalnic In strojnih Škarij itd.) V letu 1984 so bila zaključena predavanja za vse vodstvene delavce v posameznih TOZD. Preizkus znanja je opravilo skupno 202 novozaposlenih delavcev, 84 pa jih k preizkusu znanja ni prišlo ali istega niso pozitivno opravili. Specialni preizkus znanja iz varstva pri delu je opravilo 223 zaposlenih delavcev. V preteklem letu je pozitivno opravilo preizkus znanja za vodstvene delavce tudi skupno 180 delavcev. Stanje preizkusov znanja je v glavnem zadovoljivo, razen pri nekaterih posameznikih, ki se preizkusu znanja izmikajo. V letu 1984 je bilo raziskanih 148 delovnih nesreč. Pri vseh nesrečah so bili izdelani ustrezni zapisniki in predpisani ukrepi za preprečitev ponavljanja enakih ali podobnih nesreč. Raziskave nesreč so pokazale, da so bili kršeni varnostni predpisi in da niso bili upoštevani varnostni ukrepi v 15 primerih, kjer je služba varstva pri delu med Število začetnih požarov v naši delovni organizaciji je v zadnjem času precej na-rastlo tako, da jih beležimo v lanskem letu kar 21. V desetih primerih je požar nastal zaradi nakopičenih odpadkov, predvsem papirja in kartona. Problemu sprotnega odstranjevanja odpadkov bo torej nujno potrebno posvetiti več pozornosti, saj sicer lahko kaj hitro fcride do katastrofalnega požara. drugim zahtevala tudi uvedbo disciplinskih ukrepov. Odgovorne osebe so samo v 8 primerih uvedle disciplinski postopek, kar še vedno kaže na lažno solidarnost, do kršiljev varnostnih predpisov. Tudi v letu 1984 je prišlo do težje nesreče in sicer v TOZD Emokontejner. Dne 5.11.1984 seje poškodovala L. M. pri strojnih Škarjah inv. št. 75237, kjer je zaradi kršenja varnostnih predpisov prišlo do stisnine 2. prsta desne roke. VIRI NESREČ PRI DELU Število primerov 1983 1984 Pogonski stroji - - Delovni stroji 9 6 Dvigala 7 3 Kotli in posode pod pritiskom 1 - Naprave na meh. prenos energije - 2 Prometna sredstva 2 5 človek in žival - - Električni tok - 1 Ročno orodje ali orodje na el. pogon 7 10 Snovi in material v trdem stanju 11 18 Kamen, zemlja, pesek - - Železo In vse kovine 106 90 Les in lesni izdelki 1 5 Voda, kisline in lugi 6 1 Snovi in material v obliki plinov 1 - Eksplozivni plini 2 2 Svetlobna telesa, nevarno žarčenje - 1 Delovna pota 3 4 Delovna mesta na odrih, lestvah, strehah 1 - Poškodbe izven dela 30 41 SKUPAJ: 187 189 Tabela prikazuje nesreče pri delu oz. izven dela po virih v primerjavi z letom 1983. V tabeli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSS. Služba varstva pri delu je v preteklem letu pripravila tudi 19 pismenih dogovorov za različne tuje izvajalce del, kateri so v naši DO opravljali različna opravila. Pri vseh tujih izvajalcih del, še posebno ob izvajanju tehnološke sanacije posode, je služba varstva pri delu, Izvajala nadzor nad upoštevanjem varnostnih ukrepov na skupnih deloviščih. Leta 1984 je bilo s strani službe varstva pri delu prijavljeno eno samo delovišče, kjer naše TOZD Izvajajo dela v drugih delovnih organizacijah. Takšen podatek ne odgovarja realnemu stanju, ker so se dela sigurno izvajala na večjih deloviščih, za katera pa niso bile izdelane prijave v smislu določil 22. čl. ZVD. Služba varstva pri delu je tudi v preteklem letu sodelovala redno pri tehničnih pregledih novih in generalno popravljenih delovnih priprav in naprav. Tekoče so se izvajali tudi redni prevzemi novih orodij. Služba varstva pri delu je skušala tekoče izvajati preglede nevarnejših delovnih priprav, kar pa ji razen pregledov dvigal in viličarjev zaradi kadrovskih težav ni povsem uspelo. Naročanje, kontrola nad razdeljevanjem, nadzor nad kvaliteto ter izvajanje reklamacij pri osebnih varnostnih sredstvih je bila prav tako ena izmed pomembnih nalog službe varstva pri delu. Pri tem je bil vse bolj prisoten problem neustrezne kvalitete osebnih varovalnih sredstev, katere je zato bilo potrebno vračati dobaviteljem. Služba varstva pri delu je tudi v preteklem letu vršila nadzor nad Izvajanjem splošne deratizacije, dezinsekcije in dezinfekcije skladno s sanitarnimi predpisi in odloki občine Celje. V letu 1984 so bile izvedene kompletne meritve ekoloških faktorjev v TOZD Radiatorji ter TOZD Odpreski in avtokolesa. Mnogo časa je bilo porabljeno tudi za izdelavo nove ocene pogojev dela za novo vrednotenje del in nalog. Med stalno nalogo je potrebno v preteklem letu šteti tudi izdelavo navodil za varno delo. Kljub polni angažiranosti delavcev v službi varstva pri delu pa še vedno niso bili pripravljeni ter sprejeti pravilniki o varnostnih ukrepih in o normativih za posamezne TOZD in DSSS. Naloga bo prenešena v leto 1985, pri čemer bo potrebno upoštevati tudi predvidene zakonske spremembe, ki so že izšle kot TEZE za osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (kateri je bil objavljen v delegatskem poročevalcu). V letu 1984 se je v delovni organizaciji v precejšnji meri poskrbelo za izboljšavo delovnih razmer in pogojev dela. K navedenemu so v veliki meri prispevala sanacijska dela v TOZD Posoda. LETO 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 % ponesrečenih oseb skupaj 7,74 6,75 6,36 6,44 6,21 8,4 5,84 6,12 6,12 6,23 % ponesrečenih oseb izven dela 1,33 1,31 1,09 0,9 1,26 1,15 1,57 1,02 0,98 1,35 % ponesrečenih oseb na delu 6,41 5,44 6,06 5,46 5,18 5,06 6,83 4,82 5,14 4,88 Število nesreč izven dela 55 49 43 35 47 42 49 32 30 41 Število nesreč na delu 241 203 238 213 193 184 212 150 157 148 Število nesreč skupaj 291 252 281 248 240 226 261 162 187 189 Število zaposlenih 3759 3752 3951 3899 3722 3639 3106 3115 3052 3030 Tabela prikazuje stanje nesreč v DO EMO v zadnjih 10-letih, glede na spreminjanje števila delavcev. Urejena je bila nova lakirna kabina v stari lakirnici TOZD Odpreski. S podaljšanjem traku pri sušilnici je bil zmanjšan fizični napor delavk v lakirnici pri obešanju izdelkov na trak. Z urejenim odsesavanjem ob koncu sušilnice pa je odpadel tudi problem prekoračenih koncentracij hlapov razredčil in lakov. Proti koncu leta 1984 se je zaključila rekonstrukcija odsesavanja v mešalnici kemikalij v topilnici emajlov. Veliko težav pa je imela služba varstva pri delu zaradi neodgovornega odnosa do zaposlenih delavcev v montaži, zavijalnici in skladišču gotove posode, ker seje pristopilo k izdelavi novega centralnega ogrevanja sredi zime. Problem je bil toliko večji, ker se izvajalec del ni držal dogovorjenih rokov na eni stani, na drugi strani pa je v času najbolj intenzivnega dela, ko so bile stare ogrevalne naprave že izločene iz uporabe, prišlo do najhujšega mraza v zadnjem času. Vsi gornji faktorji so prispevali da so delavci opravljali delo v povsem nenormalnih delovnih razmerah. Kljub navedenim težavam pa bo problem v bodoče odpravljen. V delovni organizaciji pa je še vedno ostalo veliko odprtih problemov, ki ogrožajo varno delo in zdrave delovne razmere, katere bo potrebno sanirati v prihodnosti. NAČIN NESREČE Poškodbe v letu 1983 1984 38 Urez 55 Udarec 56 68 Stisnina 16 29 Opeklina 11 6 Ubod 12 lU Tujek v oko 8 Zlom 9 7 Zvin 13 Odrgnina 3 3 Raztrgnina 1 - Zastrupitev s hrano 1 - 1 Nategnina 1 1 Izpah - 1 SKUPAJ: 187 189 Tabela prikazuje nesreče po načinu za leto 1984 v primerjavi z letom 1983. V tabeli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSS. - Problem odsesavanja oziroma brizganja emajla pri brizgalnih kabinah pri peči za žganje kopalnih kadi. - Problem transporta in doziranja žveplene kisline v lužilnico emajlirnice, kjer sedaj nastopa stalna potencialna nevarnost nesreč, bo verjerno v letu 1985 odpravljen, saj je projekt že izdelan. - Problem vklopilnih sistemov pri uporabi varilnih strojev v varilnicl ročajev, kjer prihaja vsako leto do nesreč. (Rešitev problema je v uporabi dvoročnih vklopilnih sistemov). - Problem ureditve lokalnega odsesavanja v lužilnici pocinkovalnice TOZD Emokontejner. - Problem lakirnice v TOZD Radiatorji (Odprta zahteva po odločbi požarnega inšpektorja). - Problem izdelave keramičnih frit in uporabe Pb. - Problem slabe organizacije transporta, ki v veliki meri vpliva na varno delo ter uspešno proizvodnjo. -Ter razni drugi problemi, ki v večji ali manjši meri vplivajo na varnost pri delu ozirma na pogoje dela. Stanje nesreč v letu: 1984: 1983: 1 težka nesreča 1 težka nesreča 147 lahkih nesreč 156 lahkih nesreč 41 nesreč izven dela 30 nesreč izven dela Od skupnega števila zaposlenih moških (1798) se je v letu 1984 poškodovalo 143 delavcev ali 7,95 % (v letu 1983 pa 8,3 %). Od skupnega števila zaposlenih žensk (1232) pa se je v letu 1984 poškodovalo 46 delavk ali 3,73 % (v letu 1983 pa 3,07 %). Največ nesreč se je tudi v preteklem letu pripetilo v torkih in sicer 49, sledijo pa ponedeljek s 37 poškodovanimi delavci. Najmanj nesreč se je v preteklem letu pripetilo ob petkih (24 primerov), če se ne upoštevajo sobote (11 primerov), ki so bile v glavnem proste. Glede na delovno uro v kateri so se delavci najpogosteje poškodovali, je bila to v letu 1984 prva in tretja delovna ura s 27 poškodovanimi. Najmanj nesreč pa se je pripetilo v osmi delovni uri (5 primerov). V letu 1984 se je število nesreč izven dela močno povečalo, saj znaša kar 21,7 % vseh poškodovanih v letu 1984 oziroma 41 oseb. Poškodbe izven dela so terjale kar 972,5 % izgubljenih delovnih dni oziroma 35,03 % od skupnega števila izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu. Tako visokemu številu nesreč izven dela botrujejo v precejšnji meri športne aktivnosti delavcev DO EMO, kjer se je v preteklem letu poškodovalo kar 11 udeležencev navedene aktivnosti, pri tem ena težje. Podatki o številu ponesrečenih glede na čas zaposlitve v DO EMO v primerjavi z letom 1983, kažejo naslednje stanje: Število ponesrečenih oseb Čas zaposlitve: 1984 1983 do 1 leta 32 41 od 1 do 4 let 45 51 od 5 do 9 let 27 27 od 10 do 19 let 28 26 od 20 do 29 let 14 12 od 30 do 34 let 2 - od 35 do 39 let - - 40 in več let - - Nesreče izven dela 41 30 Skupaj: 189 187 (Nadaljevanje na 8. strani) Zaradi kršitve varnostnih predpisov je prišlo 5.11.1984 ob 6.15 v TOZD Emokontejner do težke nesreče, v kateri je delavka L. M. pri strojnih Škarjah utrpela močno stisnino kazalca desne roke. Varstvo v DO EMO Poškodba izven dela 30 41 Stroji in naprave s hibami 4 4 Motnje v normalnem teh. postopku Ročno orodje in orodje na meh. pogon 1 3 Električne naprave Nepravilno urejeni delovni prostori 12 8 Nepravilna in nezadostna razsvetljava Natrpana delovišča 1 Transportne poti - 2 Pomanjkanje varnostnih naprav 6 3 Nepravilna uporaba oseb. zaščit, sredstev 9 18 Višja sila (elementarne sile) - - Ni faktorja v delovnem okolju 1 Nesmotrn in nevaren način dela 84 72 Slaba organizacija dela 21 23 Pomanjkanje splošne kontrole - - Pomanjkanje ustrez. poklic, šol. izobrazbe - - Pomanjkanje poklicnih izkušenj - - Kršitev varnostnih predpisov 18 14 Psihične lastnosti in pomanjkljivosti - - Zdravstvene motnje delavcev 1 - Osebni odnos delavca do dela - - SKUPAJ: 187 189 Tabela prikazuje nesreče pri delu po vzrokih v primerjavi z letom 1983. V tabeli so zajete nesreče v vseh TOZD in DSSS. Stanje in problemi varstva pred požari Problematiki varstva pred požari je bilo s strani službe varstva pri delu posvečeno mnogo časa. Pri tem gre za izvajanje številnih preventivnih ukrepov tako v posameznih TOZD kot v DSSS. Služba varstva pri delu je pri svojem delu aktivno sodelovala z industrijskim gasilskim društvom. Med najbolj »krvave« stroje v naši delovni organizaciji štejemo uporske varilne stroje, ki so v zadnjih osmih letih povzročili kar 13 nesreč. Za izvedbo predlagane tehnične rešitve pa še vedno ni posluha ... Ugotovljene pomanjkljivosti, katere je dežurna gasilska služba evidentirala ob rednih tedenskih pregledih je služba varstva pri delu v obliki opozoril in nasvetov za odpravo pomanjkljivosti redno posredovala vodstvom TOZD (služb) z namenom, da bi se čimprej odpravile in da bi tako odpadle potencialne nevarnosti za požare ali druge nepredvidene dogodke. Vse zgoraj navedene akcije so sicer prispevale svoj delež, da v DO ni bilo hujših požarov, ki bi povzročili večjo materialno škodo, kljub temu pa je število začetnih požarov izredno naraslo. Tako je bilo v preteklem letu skupno 21 začetnih požarov, kateri pa so bili zaradi usposobljenosti posameznikov ali hitre intervencije članov IGD brez škode lokalizirani, še preden bi zajeli večji obseg. Posamezne TOZD so bile takole udeležene pri požarih: TOZD Posoda TOZD Vzdrževanje TOZD Odpreski TOZD Emokontejner TOZD Radiatorji TOZD Frite - 8 požarov - 5 požarov - 2 požara - 2 požara - 2 požara - 2 požara V desetih primerih je nastal požar zaradi nakopičenih odpadkov (predvsem odpadnega papirja in kartonov). Iz navedenega sledi, da bo v bodoče problemu sprotnega odstranjevanja odpadkov potrebno posvetiti večjo pozornost, sicer lahko kaj hitro pride do katastrofalnega požara. Pri tem bodo nujno morala svoje prispevati vodstva TOZD, s tem da bodo od svojih podrejenih striktno zahtevala izvajanje osnovnih preventivnih požarnovarnostnih ukrepov, kar pa v preteklosti ni bil slučaj. Člani IGD so na pobudo službe varstva pri delu redno vršili gasilsko stražo pri vseh varilnih in drugih opravilih, kjer je nastopala požarna nevarnost. Gasilska straža se je izvajala tudi pri požarno nevarnih delih tujih izvajalcev del. Skupno je trajala gasilska straža 284 ur. V letu 1984 je industrijsko gasilsko drušstvo s svojimi člani opravilo redne preglede gasilskih aparatov in sicer so bili dvakrat pregledani vsi aparati (skupno 2 x po 459 gasilskih aparatov). Prav tako so bili pregledani tudi hidranti (skupno 3 x po 51 hidr.). V letu 1984 so dežurni gasilci opravili prevoz 82 poškodovanih ali na hitro obolelih delavcev. Namesto medicinskih sester pa so poleg nočne izmene nudili prvo pomoč skupaj 1050 ur (to je v času dopustov in bolezni sester v ambulanti prve pomoči.). Skladno z veljavnimi predpisi se je v posameznih TOZD organiziralo usposabljanje delavcev za požarne trojke. Skupno je bilo usposobljenih 226 delavcev. Po posameznih TOZD je bilo usposobljenih naslednje število delavcev: TOZD Posoda TOZD Frite TH7n Kntli 64 zaposlenih 4 zaposleni 8 zaposlenih 23 zaposlenih 14 zaposlenih 26 zaposlenih 8 zaposlenih 31 zaposlenih TOZD Radiatorji TOZD Odpreski TOZD Emokontejner TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje TOZD ERC Služba nabave 6 zaposlenih 31 zaposlenih 11 zaposlenih Skupaj: 226 zaposlenih Da bi bila strokovna služba kos številnim nalogam na področju požarnega varstva, bi se skladno z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom (Ur. I. SRS št. 15/84) v DO nujno morala zaposliti oseba, ki bi se v SVD ukvarjala izključno z nalogami in problematiko požarnega varstva. Glede na v letu 1983 izdelano oceno ogroženosti in požarno obremenitev v DO EMO je zaposlitev zgoraj navedene osebe določena v 7. čl. navedenega zakona. Ostali podatki o stanju nesreč v letu 1984 V letu 1984 je bilo skupno 189 ponesrečenih delavcev ali 6,23 % od skupnega števila zaposlenih (3030). V letu 1983 je bilo skupno 187 ponesrečenih delavcev ali 6,12 % od skupnega števila zaposlenih (3052). Na eno nesrečo je bilo v letu 1984 odpadlo povprečno 14,69 izgubljenih dni. V letu 1983 pa je na eno nesrečo odpadlo povprečno 14,19 izgubljenih dni. Navedeno stanje še vedno kaže, da so bile delovne nesreče v pretežni večini lažjega značaja in zato niso terjale večje odsotnosti z dela. Glede na vrsto nesreč je bilo v delovni organizaciji EMO v primerjavi z letom 1983 naslednje stanje: MESEC Smrtne 83-84 Težke Lahke Izven dela Skupaj 1983-1984 1983-1984 1983-1984 1983-1984 Kot v preteklih letih tudi v letu 1984 število nesreč v II. in III. izmeni krepko presega število nesreč v prvi izmeni. Podatki kažejo predvsem na neučinkovitost nadzora vodstvenih delavcev v drugi in tretji izmeni, da je povsem jasno, da dela v drugi in tretji izmeni niso nevarnejša od dela v prvi izmeni. Tudi temu problemu bo v bodoče potrebno posvetiti večjo pozornost. Procent poškodovanih novozaposlenih delavcev je še vedno zelo visok, saj se je od 286 novozaposlenih delavcev v letu 1984 poškodovalo 32 delavcev oziroma 11,2 % kar predstavlja v primerjavi z ostalimi delavci skoraj enkrat več. Vzrok neugodnemu stanju je v neustreznem uvajanju novih delavcev v redno delo s strani neposrednih vodij. Temu problemu bo potrebno posvetiti večjo pozornost. Glede na kvalifikacijsko strukturo pa je stanje ponesrečenih v primerjavi z letom 1983 prikazano v naslednji tabeli: 1 1 20 3 6 14 26 Stopnja izobrazbe: 1984 1983 1984 1983 Februar 11 n 3 3 14 14 Nepopol. osnov, šola Osnovna šola Šola za K-delavce Šola za VK-delavce Srednja šola Višja šola Visoka šola 1365 601 485 64 360 86 69 1429 596 478 70 331 84 64 70 (5,12 %) 68 (11,31 %) 43 (8,86 %) 1 (1,56%) 7 (1,94 %) 74 (5,17%) 67 (11,24 %) 37 (7,74 %) 1 (1,42 %) 5 (1,51 %) 3 (3,57 %) 1 1 1 10 3 4 15 14 10 12 4 6 14 18 Maj - - 23 9 4 3 27 12 Junij 16 12 1 3 17 15 Skupaj: 3030 3052 189 (6,23%) 187 (6,12%) Julij 8 6 3 2 11 8 Avgust - - 11 19 - 1 11 20 Prva pomoč in zdravstvena služba September — — 11 11 — 6 11 17 Oktober - - 16 14 3 3 19 17 Sodelovanje službe varstva pri delu in zdravstvene službe je tudi v letu 1984 v glavnem potekala zadovoljivo. Vendar bi bilo v bodoče potrebno pripraviti več razgovorov med strokovnimi November - - — 1 16 8 2 1 18 10 službami (zdravstvena služba, služba varstva pri delu itd.) ter delavci v neposred- 18 ni proizvodnji, tako kot je bil to slučaj z delavci topilnice emajlov v oktobru 1984. December “ 12 15 4 3 16 leta. Pogovori, pri katerih bi se obdelovala problematika pogojev dela, vpliv po- gojev dela na zdravstveno stanje v bodoče bolje pripravljeni, tako da bi v njih ak- SKUPAJ: 1 1 156 147 30 41 187 189 tivneje in vsebinsko bolj poglobljeno sodelovali tudi delavci. Tabela prikazuje nesreče ločeno po mesecih v primerjavi z letom 1983. V ta- (Konec na 10. strani) beli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSS. URA NESREČE Število primerov 1983 1984 1. ura 2. ura 3. ura Legenda: 4. ura 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 5. ura pomenijo nesreče v rednem delovnem času 21 22 7. ura 8. ura 9. ura nesreče v podaljšanem delovnem času X. ura nesreče pri športnih aktivnostih Tabela prikazuje stanje nesreč za leto 1984 v primerjavi z letom 1983. V tabeli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSS. Rušenje nepravilno skladiščenih palet na transportni poti, neposredno ob delovnem mestu ima lahko kaj hude posledice. Tokrat je šlo vse po sreči, brez žrtev. Kaj pa drugič? 6. ura 0. ura nesreče izven dela SKUPAJ: Stanje ponesrečenih delavcev na delu po posameznih izmenah v primerjavi z letom 1983 prikazuje naslednja tabela: Število zaposlenih Štev. poškodov. Štev. poškodov. v izmeni v izmeni v % na izmeno Izmena 1984 1983 1984 1983 1984 1983 I. izmena 2350 2302 97 95 4,13 4,12 II. izmena 640 685 45 57 7,03 8,32 III. izmena 40 65 6 5 15,00 7,69 SKUPAJ: 3030 3052 148 157 4,88 5,14 Varstvo v DO EMO (Nadaljevanje z 9. strani) Dežurstvo v ambulatni za prvo pomoč je potekalo v skladu z dogovorom, tako da tudi v času odsotnosti medicinskih sester ni bilo težav. Posamezne skupne oglede del zdravstvenih del zdravstvenih delavcev v proizvodnih obratih, bi bilo potrebno v letu 1985 razširiti, z namenom da se pomanjkljivosti, ki povzročajo zdravstvene okvare na najbolj učinkovit način odpravijo. Predvidene naloge na področju varstva pri delu in požarnega varstva v letu 1985 Nadaljnje delo službe varstva pri delu bo tudi v bodoče slonelo na nalogah, ki jih predpisujejo zakonski predpisi in interni akti s področja varstva pri delu in varstva pred požarom. V letu 1985 se bodo opravile tudi naloge, ki niso bile opravljene v preteklem letu. Tu gre za izvedbo kompletnih meritev ekoloških faktorjev v TOZD Posoda (po zaključku sanacijskih del), dalje dokončno oblikovanje samoupravnih aktov s področja varstva pri delu in vse druge naloge, ki se pojavljajo med letom. Na področju požarnega varstva bo potrebno tudi v letu 1985 skrbeti za požarno preventivne ukrepe in tekoče odpravljati nastale pomanjkljivosti. Izvesti bo potrebno detajlni požarnovarnostni pregled celotne delovne organizacije v sodelovanju s SIS za varstvo pred požari in druge naloge, vse z namenom da se preprečijo požarne nevarnosti. Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidna problematika varstva pri delu in varstva pred požari v DO EMO. Malenkostno povečanje števila nesreč ni bistveno vplivalo na povečanje izgubljenih dni. V preteklem letu v DO ni bilo hudih nesreč in dogodkov, ki bi lahko povzročili hujše posledice za življenje zaposlenih. Finančni podatki o porabljenih sredstvih za osebno varstvo pri delu in ostalih stroških v letu 1984 in plan stroškov za leto 1985 Postavka Planirano 1984 Porabljeno 1984 Planirano 1985 Zaščitna obleka (konto 410 003) 24.624.000 37.477.157,00 63.646.422 Močnejša hrana (konto 412 001) 1.730.000 1.679.441,70 3.091.788 Material za zaščito (konto 410 001) 2.206.000 3.056.671,32 4.693.037 Požarna varnost (konto 407 003) 3.216.010 3.148.093,00 3.483.100 Zdravstvena preventiva (konto 407 001) 4.654.960 5.403.651,00 8.615.480 SKUPAJ: 36.430.970 50.765.015,02 83.529.827 Skupno število izgubljenih dni zaradi odsotnosti z dela zaradi obolenj in poškodb se je zmanjšalo v primerjavi z letom 1983 za 5.436 ur. V letu 1984 so bili za ca. 39 % prekoračeni stroški za varstvo pri delu. K prekoračitvi plana so prispevali predvsem izredno povišanje cen in reduciranje izdelanega plana s strani službe plana in analiz. Vsi ostali podatki pa so prikazani v tabelah in grafikonih. Vodja službe varstva pri delu Šorn Milan, varn. ing. Število zaposlenih Nesreče na delu Nesreče izven dela Nesreče skupaj TOZD 1983 1984 Št. 1983 % Št. 1984 % Št. 1983 % Št. 1984 % Št. 1983 % Št. 1984 % FRITE 69 73 6 8,69 5 6,84 1 1,36 6 8,69 6 8,20 POSODA 1412 1361 80 5,66 69 5,06 16 1,13 18 1,32 96 6,79 87 6,38 ERC 33 33 _ _ _ _ _ ODPRESKI 97 105 5 5,15 7 6,66 - - 1 0,95 5 5,15 8 7,61 ORODJARNA 122 119 11 9,01 6 5,04 - - 3 2,52 11 9,01 9 7,56 VZDRŽEVANJE 223 227 9 4,03 13 5,72 2 0,89 7 3,08 11 4,93 20 8,80 RADIATORJI 165 163 7 4,24 10 6,13 1 0,60 2 1,22 8 4,84 12 7,35 KOTLI 231 240 13 5,62 17 7,08 4 1,73 5 2,08 17 7,35 22 9,16 EMOKONTEJ. 203 200 17 8,37 12 6,00 - - - - 17 8,37 12 6,00 SIT 67 59 4 5,97 3 5,08 1 1,49 - - 5 7,46 3 5,08 DSSS 430 450 5 1,16 6 1,33 6 1,39 4 0,88 11 2,55 10 2,21 SKUPAJ: 3052 3030 157 5,14 148 4,88 30 0,98 41 1,35 187 6,12 189 6,23 Tabela prikazuje stanje nesreč na delu in izven dela po posameznih TOZD v primerjavi z letom 1983. DRUGI O N GENERALNOM DIREKTO-RU I RADNIČKOM SAVETU R.O EMO Pri toj RADNOJ ORGANIZACIJI postoji formirana SLUŽBA UNUTRAŠNJE KONTROLE KVALITETA PROIZVODA, koja je u pot-punosti opravdala njeno formiranje i njeno postojanje, na izvršavanju svojih radnih zadataka in obaveza. Ja sam se u to lično uverio svo-jom reklamacijom kada sam procureli kotličič iz WC no-vosagradjenog stana, po-slao toj SLUŽBI, gde mi je zamenjen novim sa ostalim priborom mi je uručen putem pošte od 26. februara 1985. godine i to za vrlo kratko vreme. Za ovakav organ izovani i sihronizovani rad na izvršavanju svojih radnih zadataka i to efikasno i kvalitetno, za-služuje svaku pažnju i priznanje s moje Strane ta SLUŽBA NA ČELU SA NJENIM . ŠEFOM DRUGOM BREŽNIKOM, koji je bez sumnje svojim angažova-njem, udelom i organizatorskim sposobnostima dopri-neo zajedno sa tim ljudstvom da ONA U POTPU-NOSTI ODGOVORI SVO-JOJ NAMENI ZAŠTO JE I FORMIRANA. Pored moga objavljenog članka u listu »Politika« od 3. marta 1985. sa naslovom »BRAVO ZA EMO CELJE« izneo sam svoje priznanje jednoj široj javnosti i podvu- kao sam koliko ima doprinos samo jedna SLUŽBA jedne zaista renomirane INDUSTRIJSKE RADNE ORGANIZACIJE, u pogledu efiksnos-ti, kvalitetu i obavezi koja je Služba na sebe primila na zadovoljenju opravdanih zahteva njenih velikih i mno-gobrojnih potrošača-kupa-ca. Smatram da ovim putem uputim pismeni dopis drugu GENERALNOM DIREKTO-RU I RADNIČKOM SAVETU R.O »EMO« s predlogom da se; JAVNO POHVALI SLUŽBA UNUTRAŠNJE KONTROLE KVALITETA PROIZVODA NA ČELU SA NJENIM ŠEFOM DRUGOM BREŽNIKOM I DA SE OVIM PUTEM ISTIMA ZAHVALIM NA EFIKASNOM I KVALI- TETNOM IZVRŠAVANJU SVOJIH RADNIH ZADATAKA I OBAVEZA PREMA SVOJIM POTROŠAČIMA KUPCIMA. Bilo bi nepravedno i nepošteno, a ne istači zalaganje i angažovanje tih ljudi sa njihovim šefom na uspešno izvršavanje tih svojih radnih zadataka in obaveza, dajuči time ogroman doprinos ugledu i renomeu te INDUSTRIJSKE RADNE ORGANIZACIJE KAO CELINE, koja ona danas uživa kod nas i u svetu na plasmanu proizvoda na trčištu. Ova SLUŽBA neka uživa i pokazuje svojim primerom ostalim Službama ka uspeš-nom izvršavanju i sihroniza-ciji ostalih zadataka drugih službi ili pogonima ka posti-zanju sveobuhvatnih po- slovnih zadataka i izvršavanju planskih prometnih uspeha u poslovanju. Da je sreče da ima više ovakvih primernih RADNIH ORGANIZACIJA. Zhvaljujem se GENERALNOM DIREKTORU I RADNIČKOM SAVETU na ispu-nju ove moje želje, pohvale i javnog priznanja onima koji su zaslužni da se ovim pismeno nagrade. Prilog: članak »BRAVO ZA EMO CELJE« od 3. marta 1985. godine S poštovanjem (Dragan R. Ratkovič stručni saradnik INVESTBANKE-Zečevičeva 10 11050 BEOGRAD V skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, Pravilnikom o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu ter srednjeročnimi potrebami po kadrih RAZPISUJEMO ugodnosti šolanja ob delu za šolsko leto 1985/86 TOZD POSODA Štipendija - ing. org. dela - proizvod, smer 1 TOZD FRITE - kemijski procesničar 2 TOZD KOTLI - dipl. ekonomist 1 - ing. strojništva - tehnološka smer 2 - ing. strojništva - konstrukc. smer 2 TOZD RADIATORJI - ing. strojništva - tehnološ. smer 1 - ing. org. dela - proizvodna smer 1 - ekonomist 1 TOZD ODPRESKI - dipl. ing. stroj. - tehnološka smer 1 - ing. strojništva 1 - strojni tehnik 1 TOZD ORODJARNA - ing. strojništva 1 - strojni tehnik 2 TOZD VZDRŽEVANJA IN ENERGETIKA - ing. strojništva - smer konstrukcija 2 TOZD EMOKONTEJNER - ing. strojništva - tehnološka smer 1 - ekonomist - smer komerciala 1 DS SKUPNE SLUŽBE - dipl. ing. strojništva 2 - dip. ekonomist 1 - dipl. obramboslovec 1 - ing. strojništva 2 - ekonomist 1 Prošnje, ki so naslovljene na Komisijo za delovna razmerja TOZD, sprejema Služba planiranja in izobraževanja kadrov, Mariborska 61 do vključno 31. 8.1985. Udeleženke dvoboja EMO: CINKARNA, ki so s svojim nastopom popestrile vsebino organizirane športne rekreacije. Dekleta igrajo mali nogomet V torek, 5. marca 1985 ob 20. uri je bila dvorana Golovec prizorišče malce nevsakdanjega športnega dogodka, dvoboja ženskih ekip v malem nogometu. Pred več kot tristo gledalci so se pomerila dekleta Cinkarne in naše delovne organizacije, oziroma naše sodelavke iz TOZD Posoda. Čeprav so naše igralke pokazale izredno borbenost, še posebej se je izkazala Majda Razgoršek, pa so z rezultatom 1 proti nič slavila dekleta Cinkarne. (Derča Majda, Lukane Cvetka, Špacapan Nevenka, Vignje-vič Zdenka, Šeško Jožica, Pevec Vilma, Del Negro Dijana). Dekleta so igrala 2 krat po 15 minut, za pravilen razplet igre pa je skrbel glavni sodnik Drago Valentič (TOZD Kontejner). Srečanje je v počastitev dne- ca osnovnih organizacij zveze va žena organizirala Konferen- sindikata TOZD Posoda. Ekipa »nogometašic« TOZD Posoda. Stojijo (od leve proti desni): Orlčnik Ana, Topolovec Mojca, Antloga Jožica, Čater Breda, Razgoršek Majda, čepijo: Kmecl Duška, Tkalec Dragica in Zupanc Ana. Športne vesti tronskega merjenja, naloge starterja z zastavico pa je odlično opravil Vindiš Janko (Orodjarna). prave Knez Franček, ki je prikazal tudi vrsto barvnih diapozitivov. Orodjarji na Rogli Interno prvenstvo DO v šahu 18. februarja je bil odigran v jedilnici 1 krog internega prvenstva posameznikov v šahu. Nastopilo je dvanajst tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Dur-devič Šalih (ERC), drugo Gazvoda Franci (DSŠS), na tretje mesto pa se je uvrstil Brglez Stanko (ERC). Smučarski teki - interno prvenstvo Na tekaških progah v Novi vasi se je 20. februarja na internem prvenstvu posameznikov pomerilo 8 tekmovalcev. Vrstni red: Člani: 1. Gregorčič Emil (DSSS), 2. Ivančič Zmago (DSSS), 3. Audič Srečko (ERC). Starejši člani: 1. Lebič Maks (DSSS), 2. Žvižej Adolf (DSSS), 3. Kmecl Erih (Radiatorji) Veleslalom - interno prvenstvo 20. februarja se je na smučarskih terenih pri Celjski koči pomerilo na internem prvenstvu v veleslalomu 43 naših sodelavcev in sodelavk: Vrstni red: Članice: 1. Verbovšek Jolanda (DSSS), 2. Antlej Romana (DSSS), 3. Vončina Tanja (Fri-te). Starejši člani: 1. Kovačič Gusti (Kontejner), 2. Božič Zoran (DŠSS), 3. Grajžl Ivan (Kontejner). Člani 30-40 let: 1. Stopar Ljubo (Kontejner), 2. Perkovič Drago (Radiatorji), 3. Zorec Mladen (ERC). Člani do 30 let: 1. Gobec Silvo (Kotli), 2. Petek Jani (Vzdrževanje), 3. Selčan Srečko (Orodjarna). Tekmovanje je potekalo na »klasičen način«, brez elek- Taborniki na Jelovici Taborniški odred »Dveh levov» je ob partizanskem slavju v Dražgošah organiziral spominski pohod na Jelovico, katerega se je udeležilo enajst tabornikov. Interno prvenstvo TOZD Kotli v veleslalomu 18. februarja se je na Celjski koči v veleslalomu pomerilo 17 tekmovalcev iz TOZD Kotli. Najboljši po kategorijah: nad 40 let: Gostečnik Ivo, od 30 do 40 let: Mesarič Miroslav, do 30 let: Gobec Silvo. Predavanje o Cho Oyu 16. februarja je organizirala Planinska skupina predavanje o alpinistični odpravi na Cho Oy. Predavanje je vodil član od- 20. februarja se je na internem prvenstvu v veleslalomu na smučarskih terenih Rogle pomerilo 28 tekmovalcev iz TOZD Orodjarna. Zmagal je Šterk Anton pred Rojc Vladom in Golob Matjažem. Smučarski izlet na avstrijsko Peco Smučarska sekcija RŠD EMO je 23. februarja organizirala izlet na Peco König, katerega se je udeležilo 50 sodelavcev oz. sodelavk. Interno prvenstvo v odbojki za ženske 22. februarja so se na igrišču v dvorani tehniške šole na internem prvenstvu v odbojki pomerile naše sodelavke iz TOZD Posoda, DSSS in TOZD Kotli. Zmagala je ekipa iz DSSS. Planinski izlet na Stol 23. februarja se je 28 ljubiteljev planin udeležilo tradicionalnega izleta na Stol. Organizator izleta je bila Planinska skupina RŠD EMO. Seminar za organizatorje rekreacije RŠD EMO je 5. februarja organiziral seminar za organizatorje športne rekreacije v naši delovni organizaciji. Seminarja, ki se je vršil v popoldanskem času, se je udeležilo 72 naših sodelavk in sodelavcev. Interno prvenstvo v odbojki za moške V januarju in 'februarju so moške odbojkarske ekipe vsak torek v dvorani Golovec merile moči na internem prvenstvu. Finale je bil odigran 26. februarja. Zmagala je ekipa TOZD Kotli pred TOZD Vzdrževanje in energetika ter DSSS. Internega prvenstva se je udeležilo 16 odbojkarskih ekip iz naše DO. IV. športne igre emajlircev Jugoslavije letos v Vranju V okviru počastitve delavskega praznika in jubileja svoje delovne organizacije so prevzeli delavci in delavke DO »Gorenje - Miv« iz Vranja organizacijo IV. majskih srečanj emajlircev Jugoslavije, oziroma IV. športnih iger emajlircev. Športniki - emajlirci se bodo v dneh od 17. do 19. maja 1985 pomerili v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, odbojki, športnem ribolovu in vlečenju vrvi, medtem, ko se bodo dekleta pomerila samo v kegljanju, pikadu, streljanju in namiznem tenisu. Tradicionalnih športnih iger emajlircev iz vse naše domovine, ki bodo letos že četrte zapovrstjo, se bo udeležila tudi petdeset članska ekipa naših športnic in športnikov, ki bodo skušali v hudi konkurenci doseči največ, oziroma ohraniti naslov zmagovalcev III. športnih iger, ki smtf si ga priborili lani, ko smo se izkazali tudi kot odlični gostitelji in organizatorji. Tudi letošnje srečanje delavcev - športnikov sorodnih delovnih organizacij bo manifestacija bratstva in enotnosti skozi športno udejstvovanje vseh tistih, ki bodo na letošnjem tekmovanju aktivno sodelovali. Tudi če ne bo naša ekipa najboljša, bomo zadovoljni, saj nam ni cilj zmagati za vsako ceno, temveč naj prevlada znano Couberthenovo geslo: Važno je sodelovati, zmaga pa naj tisti, ki bo boljši, močnejši, spretnejši. Zahvale, želje in čestitke Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz tozda EMO KONTEJNER za prejeto darilo. Vsem želim še obilo delovnih uspehov ter medsebojnega razume- VaPja' Tone PODERGAJS * * * Odšla sem v pokoj. Poslovila sem se od svojih, s katerimi sem preživela lepo dobo let. Zahvaljujem se vsem ko-misjonarkam in ostalim v skladišču. Posebna hvala pa predvsem prevzemalkam in vodjima vagonov za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na njih. Vsem pa želim še mnogo uspehov v letu 1985. LESKOVŠEK Marija * * * Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam skladišča tanke pločevine in DSSS. Hvala vam za vso izkazano pozornost in darilo, ki mi bo ostalo vedno v trajnem spominu na dni, ki sem jih preživel med vami. Vsem še enkrat hvala. Želim vam še mnogo delovnih uspehov pri vašem nadaljnjem delu. Anton ŠTINGL ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta in starega očeta Jožeta ZORCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za-vijalnice TOZD POSODA za izraze sožalja in denarno pomoč. Posebna zahvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoča hčerka Jožica Požek _________________z družino ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moje drage žene, mame in babi- C© Ljudmile CVIRN se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem TOZD Orodjarna, ki ste jo številno pospremili na njeni zadnji poti in izrazili sožalje. Posebna hvala pevcem TOZD Orodjarna za odpete žalostinke. _____________CVIRN Konrad ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, dedka in pradedka PILKO Jakoba se zahvaljujem sodelavcem TOZD Posoda - kleparski oddelek za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sindikalni organizaciji za venec in godbi za zaigrane žalostinke. Hvala v imenu njegovih Pilko Ernest Upokojila se je Oset Olga (18. 2.1930) - TOZD Posoda, varilnica ročajev. Zaposlena v naši DO od 10.11.1947 do 23.7.1964 ter od 10. 10. 1974 do upokojitve 28. 2. 1985. Kadrovske vesti od 1.2. 1985 do 28. 2.1985 SPREJETI NA DELO: DRLJAČA Nada, BORVNIK Marta, KOPRIVŠEK Dina, MARČINKOVIČ Bogdana, HLUPIČ Anica, HRŽENJAK Liljana, KUJUNOIČ Kata, PESOVSKA Vesa, POLANEC Tatjana, ŠVAB Irena, ŠOLINC Anica, TEODOROVIČ Vlasta, FACHE-RIS Marija, BIZJAK Dragica, POBIRK Dragica, PRATNEMER Aleksander, ŠRAML Anton, MLAKAR Rajko, FUNKL Simon, KRIVEC Silvo, ANDRLON Josip, JAGODIČ Simon, KOJTE-RER Ivan, MIKŠE Marjan, PERGAMOŽ Sandi, LEBIČ Marko, KEK Peter, RODIČ Dragan, BOVHA Marjan, PALIR Ivan - vsi TOZD Posoda; DOLENC Tanja - TOZD Vzdrževanje; ČRNIČ Jože, JUG Franc, PREVOLŠEK Mirko - vsi TOZD Kontejner; VINDIŠ Dejan, ŽAGAR Zvonko - oba TOZD Kotli-inžen.; PEČEK Jožef, ZEMLJAK.Marjan - oba TOZD Kotli-Šentjur; ŠE-LEKAR Marko, MOČIČ Slovenko - oba DSSS-nabava; VUGA Tomaž, RAMŠAK Tomaž - oba TOZD Orodjarna. IZ DO SO ODŠLI: BABIČ Marija, LEŠNIK Bogdan, GORENJAK Zlatko, TA-CER Franc, LAPORNIK Sandi, POHAJAŠ Vinko, KOLMANIČ Ivan, ZRNIČ Mirko, JARNJAK Zdravko, KORAŽIJA Anton, FRANK Dušan, ZVONAR Sandi, DROFENIK Franc, HADJI-JALI Roman, PRATNEMER Alekdander, REBEVŠEK Franc -vsi TOZD Posoda; FRANGEŽ Slavko, ČOMIČ Mirsad - oba TOZD Odpreski; LORENČAK Boštjan, ZORINIČ Boris - oba TOZD Vzdrževanje; SENIČAR Srečko, GORENŠEK Dejan, ŠEKORANJA Stanko, VEBER Boris - vsi TOZD Radiatorji; RUPNIK Marjan, ČAKŠ Franc, ŽLOF Janez, BRAČUN Silvo, GREGORC Leon, ŽAGAR Andrej-vsi TOZD Kotli; STRAŠEK Aleksander - TOZD Orodjarna; MATIJEVIČ Dragec - TOZD Kontejner UPOKOJILI SO SE: VENGUST Jernej (6. 8.1932-1.2.1985), BINCL Katarina (3. 10. 1935-1.2. 1985), ZUPANC Jožica (7. 2. 1932-1. 2. 1985), LESKOVŠEK Marija (1.2. 1930-9. 2. 1985) - vsi TOZD Posoda; PODERGAJS Anton (27. 7.1930-1.2.1985) - TOZD Kontejner PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD: ŠKET Greta iz Kontejner v Posodo s 1.2.1985; GUNZEK Franc iz Kontejner v Posodo s 1. 2. 1985; VETRIH Ljudmila iz Frite v DSSS-PFS s 11. 2. 1985. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata GORJUP Jakoba se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda - emajlirnica za darovane vence ter izraze sožalja. Žalujoči: hčerki Zinka, Darinka, sin Tone ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame STROPNIK Elizabete se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz obrata emajlirnice (univerzal) TOZD Posoda za izraze sožalja, darovani venec ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Ivanka z družino Humor Precej opiti možakar se pri-ziblje mimo pešca in brblja, da ne more nikakor najti svojega avtomobila. Pešec mu dobrohotno de: »V vašem stanju bi bilo bolje, če bi se peljali z avtobusov!« Pijani možak ga zabodeno pogleda: »Le kaj naj z njim počnem? Saj sploh ne gre v garažo!« »Dragi, danes sem se v mestu po dolgem času spet srečala z Jožico«. »In?« »Nič posebnega! Tudi ona je prilezla iz avta brez poškodb, čeprav sta avtomobila čisto razbita ...« Vidiš til* veliki atrijiukaj j« naš« naježje preizvadno orio, tal« mali tu pa najhujše žrela; manjka materiala zanj. »Tako ne gre več naprej: vi iz dneva v dan prihajate v službo zadnji!« »Ja, tovariš šef, tega pa ne vidite, da grem iz nje vsak dan prvi!« * * * »Že ves teden nisem nič poštenega jedel...« »Želodec?« »Ne, denarnica!« »Očka, termometer je padel ...« »Res, za koliko stopinj pa?« »Za dva metra - in se razbil!« * * * »Veš, da ti je najin sin iz dneva v dan bolj podoben?« »Ja, kaj pa je mule spet naredil?« vzdihne on. * * * Tone bi rad naučil Mihca pravilne izgovorjave črke »r«, zato mu pravi: »Sine, reči prašič!« »Komu pa?« * * * »Natakar, danes bi pa rad nekaj, česar nisem še nikoli imel.« »Torej, naj vam prinesem možgane?« * * * Profesor je nakupoval v več trgovinah, končno pa je ugotovil, da je nekje pozabil dežnik. Znova je obiskal vse trgovine in šele v deseti mu je prodajalka podala pozabljen dežnik. Profesor se je prodajalki ganjen zahvalil rekoč: »Vi ste edina poštena prodajalka, v vseh ostalih trgovinah, ki sem jih obiskal so trdili, da mojega dežnika nimajo...« »Ja, kakšna pa si? ves zaprepaden sprašuje Brane ženo, ki se je vsa v povojih vrnila domov. »Dragi, izpolnila se ti je davna želja, da bi imel avto z motorjem zadaj...« »In?« »Sedaj ima tvoja stoenka motor tam, kjer si si želel ...« TELEFONSKI POGOVOR S PODREJENIM S SEBI ENAKIM Z NADREJENIM v.»'- Vi: ^ : V v-1 Prva soseda: »Moj mož je »Zavaroval sem se proti tako varčen, da ustavi uro, ognju ter proti toči...« ko odidemo v službo«. »Proti ognju že razumem, Druga soseda: »Mi pa ob toda kako boš priklical odhodu v službo skočimo točo?« skozi okno, da ne obrabljamo ključavnice!« - Mama! Poglej še enkrat ven, če že sneži!________________ »Šef, zakaj pa imane na pisalni mizi zlato ribico?« »Ker je pravi užitek imeti ob sebi nekoga, ki se ne pritožuje in ne zahteva višje plače...« Rešite me za zabavo .SLAVI- koAeOPA PMMMiK. maršu* NopfcRA MnmaiM SA ¿OlAIPt ZDRAVIH boiezmi PREfcMMC J-OMlfc- AACI3E AMERIŠKI VESDU»| MOTiKT JAPONSKA «aum audizmr staro KMJ MATJAŽ TURK sporno SMN0-KAbOVO-UEVWOf COCOUE- VA POVEST ČAV«SR-JEVA fK- wiut ZRIAKA PEVBC *AMVU£