GEOGRAFSKI OBZORNIK jame Srnice in kose apnenca, ki so prepere- vali v jami in na površini. Za socianogeo- grafsko anketiranje v vasi Kal - Koritnica je zmanjkalo časa. • Geološka (mentor prof. dr. Stanko Buser). Raziskovalci so skozi pripoved o dogajanju v geološki preteklosti sledili nastajanju in obli- kovanju reliefa ter današnji tektonski in re- liefni razčlenjenosti Zgornjega Posočja. Rado- vednost in ustvarjalna samoinciativa je razis- kovalce na kraju samem popeljala po geološki poti pisanega sveta kamnin, fosilov in rudnih pojavov. Spoznali so prostorsko strukturo mehaničnih sedimentov melišča, rečne in hudourniške struge, oblik visokogorskega kra- sa na Kaninu, balvane, morene . . . Pomemben delež je zajelo tudi spoznavanje vloge kamni- ne kot gradbenega in arhitekturnega elementa v cerkvah in gradbeni strukturi trentarskega doma. • Biološka (mentor dr. Nada Praprotnik). Bogat rastlinski svet v alpskem botaničnem vrtu Alpinum juliana in na raziskovalnih poteh je zaživel s pomočjo uporabe tipa, voha, okusa. Po odhodu mentorice je delo dva dni nadalje- val biolog Albin Šavli. V ribogojnici v Kobari- du so spoznali celoten potek vzgoje rib. Veči- na raziskovalcev je prvič držala v roki živo ribo (šarenka). O divjadi in lovu v TNP je ob nagačenih primerkih in lovskih trofejah spre- govoril Zoran Komac. • Etnološka (mentor Irena Hergan). Spoznavali so življenje Trentarjev skozi čas s spoznava- njem domačih običajev ob veselih in žalostnih dogodkih, sedanje stanje gospodarjenja na ovčjih planinah (sirarstvo), divji lov, krošnjar- jenje, plovenje lesa, izseljevanje. Raziskovalci so delovne pripomočke za kmečko delo, sirarje- nje, kuho, zunanjo in notranjo oblikovanost ovčje planine in trentarskega doma. • Zgodovinska (mentor Jure Svoljšak). Pri proučevanju lokalne zgodovine so se osredoto- čili na spoznavanje zgodovinskih dogodkov in materialnih virov iz prve svetovne vojne ter kulturnozgodovinskih spomenikov v muzeju prve svetovne vojne v Kobaridu, pri spoznava- nju kostnice pri Sv. Antonu, cerkve v Trenti in v Soči, štirih oblik grobišč iz prve svetov- ne vojne, trdnjave Kluže, mulatijere, kavcrne, spomenika padlim avstrijskim brambovcem na Predelu. Po odhodu jugoslovanske armade je vzbudila veliko pozornost zapuščena in zape- čatena karavla v Logu pod Mangrtom. Udeleženci so imeli srečanja z zuna- njimi sodelavci: prof. Ingo Brezigar, župnikom Stankom Sivcem, člani Kajak kluba Soške elektrarne Solkan, aktivom kmečkih žena, člani TD Trenta, prostoplezalci, jamarji in člani postaje GRS Bovec. Ti so pripravili demonstracijo pripomočkov za plezanje in reše- vanje v gorah. Varovali so jih tudi pri spo- znavanju stene in plezanju v njej. Po HE Plužna jih je vodil Zoran Komac. Prvo nede- ljo zvečer so udeleženci pripravili glasbeno recitacijski nastop "Trenutek svetlobe", udeleži- li so se družabnega srečanja v Bavšici, kamor so prišli tudi udeleženci mednarodnega ekološ- kega tabora iz vasi Krn in alpskega delovne- ga tabora v Trenti. Zadnji dan je šestinšest- deset krajanov in dopustnikov prisluhnilo na zaključni prireditvi poročilom o delu skupin, kulturnemu programu in predstavitvi pripomo- čkov, ki jih uporabljajo osebe z motnjami vida. Grafični prikaz identitete so imeli udele- ženci vtisnjen na majice in torbice. ČIB Bovec jim je poklonil pokrivala. Geografski prostor je potrebno nepo- sredno doživeti. Videčim je pisanost prostora dostopna do meja obzorja. Načrtno se lote- vamo raziskovanja. Vse to zmorejo tudi slepi. Samo poti za dosego zastavljenega cilja so drugačne, tudi mladi raziskovalci so si zastav- ljene cilje dobesedno pridelali z neštetimi kora- ki. Mentorica biološke skupine dr. Nada Pra- protnik je na eni od raziskovalnih nalog dala priznanje mladim raziskovalcem rekoč: "Slepi vidite več kot študentje prvih letnikov biologi- je na Biotehniški fakulteti." Mladi raziskovalci se zahvaljujejo vsem, ki so po svojih močeh pomagali, da so spoznali nov del slovenskega geografskega prostora. Hvala. SEZNAM PREDAVANJ LJUBLJAN SKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V PRVI POLOVICI LETA 1992 Brane Pavlin Predavanja, o katerih vas bomo tudi sproti obveščali v sobotnem "Delu" in na stra- ni 360 teleteksta TV Slovenija, bodo vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri na Oddelku za geografijo v predavalnici 233 ali 18 na Filozofski fakulteti v Ljubljani: • 21. januar 1992: Kras severnega Sredozem- lja (dr. Peter Habič), • 17. marec 1992: Odprava LGD na Spitzberge poleti 1991 (Igor Drnovšek), • 21. april 1992: Indonezija 1990 (Veber Mar- jan), • 19. maj 1992: Malta (Matej Trpin). PROGRAM EKSKURZIJ LJUBLJAN SKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V PRVI POLOVICI LETA 1992 Drago Perko V tej številki na kratko še enkrat predstavljamo pomladanske ekskurzije, ki so bile natančneje predstavljene že v prejšnji številki, hkrati pa predstavljamo bolj podro- ben opis majske ekskurzije in odprave po ZDA: • DVODNEVNA EKSKURZIJA POREČJE RE- KE - VELIKE VODE (21. in 22. 3. 1992). Ce- na: 1200 SLT člani, 1320 SLT nečlani (prevoz, 36 GEOGRAFSKI OBZORNIK polpenzion) ter okoli 8000 ITL (vstopnina). Pri- java: do 12. 3. 1992. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA BREŽIŠKO POLJE (18. 4. 1992). Cena: 280 SLT člani, 320 SLT nečlani. Prijava: do 9.4. 1992. • DEVETDNEVNA EKSKURZIJA NA SARDINI- JO (25. 4. do 3. 5. 1992). Cena: predvidoma 15 000 SLT. Prijave: od 10.2. 1991 dalje. • ENODNEVNI PLANINSKI POHOD PREKO BANJŠČIC (23. 5. 1992).Planinski pohod bo potekal po sredini Banjške planote - najbolj nerazvitega delà občine Nova gorica. Najprej bomo obiskali jugozahodni del planote, kjer so naravni pogoji za kmetijstvo zaradi tan- kih plasti terciarnih kamenin še znosni. V severozahodnem, najvišjem delu Banjščic v Zgornjem Lokovcu se bomo srečali s svojevrst- no kulturno kraško pokrajino, ki je nastala v ekstremnih reliefnih razmerah. Odhod avtobu- sa izpred Univerze v Ljubljane bo 7. uri. Pri- četek osemurne hoje pa bo na Sveti gori pri Novi Gorici. Pešpot nas bo nato vodila mimo Vodic, Grgarskih Raven in Bat ter po zasel- kih naselja Banjščice do Kala nad Kanalom. Od tu se bomo povzpeli na najvišji vrh Laš- ček (1071 m) ter se nato spustili v Zgornji Lokovec. Sledi povratek preko Čepovana in Mosta na Soči ter- Idrije v Ljubljano. Opozarja- mo na pripravljenost za osemurno pešačenje z ustrezno planinsko opremo. Prijave: do 8. 5. 1992. Okvirna cena: člani 10 DEM, nečlani 12 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju NBS. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA JELOVICO IN V JAMO POD BAB JIM ZOBOM (20. 6.1992). Cena: člani 10 DEM, nečlani 12 DEM v tolar- ski protivrednosti po tečaju NBS. Prijava: do 11. 6. 1992. • PETNAJSTDNEVNA EKSKURZIJA (ODPRAVA) PO ZDA (avgust 1992). Ekskurzija bo časovno usklajena s Svetovnim geografskim kongre- som. Predvidena je tura po zahodnem delu ZDA (Washington, Denver, Naciopnalni park Skalnega gorovja, Grand Teton, Yellowstone, Veliko slano jezero, Las Vegas, Grand Canyon, Painted desert, Dolina spomenikov, Mesa Ver- de, Silverton). Natančnejši program te izredno zanimive ekskurzije je na voljo v Zemljepis- nem muzeju. Organizacija: dr. T. Gosar (v Ameriki), tu ga zastopa M. Krevs na Oddelku za geografijo FF. Prijave: od 1. 2. do 1. 3. 1992. Okvirna cena: glede na število udele- žencev in tečaj ameriškega dolarja med 1500 in 2500 USD. Za vse ekskurzije se prijaviti najkas- neje do datuma, ki je naveden v programu. Prijavite se lahko osebno v Zemljepisnem muzeju na Trgu francoske revolucije 7 med 9.00 in 13.00 ter 15.30 in 18.30 (tel. 213-537), ali pa na isti naslov pošljete prijav- nico (objavljena je bila v prvi številki za leto 1991), ki ji priložite ček ali kopijo položnice. Prijava brez hkratnega plačila ne velja. Vsak udeleženec dobi kratek vodnik. Študentje ima- jo pri ekskurzijah po Sloveniji poseben po- pust. V primeru podražitve prevozov ali spre- mebe deviznega tečaja bomo morali podražiti tudi ekskurzije. V primeru odjave vsaj en dan pred ekskurzijo vrnemo 50 % vplačanega de- narja. Udeleženci potujejo na lastno odgovor- nost. Objavljamo še številko žiro računa LGD: 50100-620-133 05 1010115-1620908. POZDRAVLJENA SLOVENIJA Milan Orožen Adamič Založba Mladinska knjiga je ob pro- glasitvi samostojne Slovenije junija 1991 izda- la privlačno knjigo z gornjim naslovom. Jedro knjige je besedilo s številnimi atraktivnimi barvnimi fotografijami iz znanega in priljub- ljenega Atlasa Slovenije, ki ga je napisal Sta- ne Peterlin. Kot širši uvod je dodan pojlubno napisan splošen pregled Slovenije, ki sta ga napisala Karel Natek in Drago Perko z Geo- grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in ga naslovila Razgled po pokrajini. Uvod vsebuje tudi vrsto preglednih tabel. Knjiga je bila natisnjena v slovenskem, nemškem (Grü- ße aus Slowenien, Ein Rundblick) in angleš- kem jeziku (Greetings from Slovenia, Over- view of Slovenia) in je zato primerno darilo za vaše geografske znance doma in v tujini. Dobite jo lahko v vseh knjigarnah. THE TIMES ATLAS SVETA CANKARJEVA ZALOŽBA Maja Topole Leta 1988 je najuglednejša založniš- ka hiša Times Books Ltd. prvič predstavila družinsko, priročnejšo izdajo sicer precej zajet- nejšega Atlasa sveta. Atlas vsako leto ponati- snejo. Že tri leta za izvirnikom smo to dra- goceno delo prejeli tudi v slovenskem prevodu. In ne le to: kot smo vajeni pri drugih temat- skih Timesovih atlasih zadnjih let, tudi zad- njega, družinskega, sestavlja poleg original- nega naš domači del, kjer so Slovenija, nek- danja Jugoslavija, bivše jugoslovanske repu- blike in sosednje dežele predstavljene natanč- neje. Atlas je namenjen zares širokemu krogu uporabnikov, saj bo koristil tako pri šolskem delu kot pri prebiranju dnevnih poro- čil, pomagal pa bo tudi pri načrtovanju popo- tovanj. Prvi del vsebuje: • osnovne statistične podatke in geografsko oznako vseh svetovnih držav in ozemelj po abecednem redu, • velikostne primerjave celin, otokov, oceanov, morij in jezer (tudi grafične), metropolitan- skih območij, vrhov, rek in porečij, • reliefne karte celin, • tematske karte sveta (tektonske, klimatske, vegetacijske, gospodarske, demografske, politič- ne), 37