-taborniška revija xLv woo rassit NAPOVEDUJEMO kdaj? kaj? kdo? 9. - 10. december ZNOT - zimsko nočno orientacijsko tekmovanje Žiga Virk zigavirk@hotmail.com predvidoma 18. -19. december Luč miru pisarna ZTS (300 08 20) 25. december - 2. januar 2001 Novoletne počitnice 2001 13. januar Glas Jelovice Tine Radinja (04/515 56 61) tineradinja@hotmail.com 26. - 27. januar ZOT - Zimsko orientacijsko tekmovanje Gregor Vinder Uredništvo revije Tabor želi vsem bralcem 2001 Pogled nazaj uvodnik Že kar nekaj let nazaj so se takratni ustvarjalci Tabora odločili, da bodo revijo izdajali v koledarskem in ne več šolskem letu. Tako je december tisti mesec v letu, ko pregledamo vseh deset številk in začnemo razmišljati o spremembah. Ne prevelikih, saj nima takšnih nihče rad. Drobnih, skoraj neopaznih, a zelo pomembnih. Tako smo se odločili, da bi bilo Taboru dobro vrniti čar glasila vseh tabornikov. Prepogosto se namreč zgodi, da od rodov ni glasu. Bodisi zato, ker mislijo, da je Tabor nekaj tako zelo 'oddaljenega', da njihovo besedilo ne bo objavljeno, nekaterim pa se enostavno ne ljubi. To povprečje se v zadnji letošnji številki malo popravlja, upam pa, da se bo kmalu močno popravilo. Tabor je vaš. Imamo ga zato, da lahko kdorkoli napiše vanj kaj o tabor-ništvu, o akciji, ki ste jo organizirali v rodu ali o izletu čez mejo. Tabor je tudi tvoja revija! Sicer pa - v tej številki vam razkrivamo še nekaj podrobnosti o letošnji skupščini, PiBi je razkril zakulisje JOTA-e, preberete pa lahko tudi reportažo z delovnega srečanja Rut-kaNET-ovcev v Marindolu. Pa še kostanjevi pikniki, pa 5. obletnica RAJ, strokovni članki in še in še. V naslednjem letu pričakujte nekaj svežega, nekaj novega. Izvedeli boste, ko boste prelistali januarsko številko. Srečno novo leto! Matija Tonejc 2E revija Tabor VSEBINA Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Po volitvah* 4 JOTA* 10 RutkaNET v Marindolu 12 Z nahrbtnikom v Kairo 14 Inštruktorji 16 Srečanje SPOOT 17 5 let RAJ* 20 IZJAVA O VZGOJI 23 IZ PRVE ROKE Techuana 28 STROKOVNO Orientacija 29 Glasila 30 ŽVN 32 Astronomija 34 Narava 36 Knjiga 37 Izleti 38 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Igre 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Po volitvah, stran 4 "Volitve so potekale zelo korektno in po moji oceni kar prisrčno," je v svoji izjavi po volitvah izjavil bivši starešina ZTS Peter Petrovič. JOTA, stran 10 Hja, pa je za nami. Peklenski vikend, ki ga celotna skavtska druščina širom po svetu komajda čaka in končno dočaka vsak tretji vikend v oktobru. 5 let HAJ, stran 20 V soboto, 11. novembra, smo v Rodu aragonitnih ježkov (RAJ) Cerkno obeležili petletnico aktivnega taborniškega delovanja. Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, šolstvo in šport Republike Slovenije. leto. [pela Novak NASLOV UREDNIŠTVA: Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mošta Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/300- št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, 08-20, fax 01/43-01-477, E-mail: zts@rutka.net; obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, WWW: http://www.zts.orp. Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in SIT, za tujino pa 100 DEM. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Barbara Železnik-Bizjak. Tekoči račun: 50101-078-47184. Naslovnica: Tine november 21. 11. SKUPSCINA POD DROBNOGLEDOM Volilci so trenutek nujnosti ocenili drugače "Volitve so potekale zelo korektno in po moji oceni kar prisrčno," je v svoji izjavi po volitvah izjavil bivši starešina ZTS Peter Petrovič. "Pohvale vredno, da v organizaciji obstaja možnost za drugačno razmišljanje in kritiko," so bile besede ene od gostij, Darko Tivanovac, podpredsednik SIH-a pa je še dodal: "Veliko število mladih načelnikov in starešin rodov ter predstavnikov območnih organizacij odpira možnosti in dobre perspektive delovanja taborniške organizacije tudi v prihodnje." Pugy Tako bi lahko na najbolj nazoren način opisali značilnosti 21. skupščine ZTS, ki je zadnjo oktobrsko soboto v dvorani zbrala predstavnike skupščine Zveze tabornikov Slovenije. Vabilu so se odzvali tudi gostje iz drugih mladinskih organizacij (ZSKSS, Mladinski ceh, Mladinski odbor Gasilske zveze Slovenije), Mladinskega sveta Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Hortikulturnega društva ter predstavnik iz Saveza izvidžača Hrvaške. Na Skupščini je z volilno pravico sodelovalo 118 članov ZTS iz 51 rodov in osmih območij ZTS. Glede na skupno število vseh glasov je bila udeležba 72,4 %, udeležba registriranih rodov, katerih predstavniki so imeli glasovalno pravico pa celo nekaj več kot 77%.. E revija Tabor AKTUALNO Podelitev nazivov Na Skupščini je bilo podeljenih 29 imenovanj Inštruktor I. stopnje, 5 imenovanj Inštruktor II. stopnje in 3 imenovanja Inštruktor III. stopnje. Tako je v organizaciji trenutno 164 inštruktorjev - vodij enot, 36 inštruktorjev II. stopnje - pomočnikov vodij izobraževanja in 7 inštruktorjev III. stopnje - vodij izobraževanja. Izjava o vzgoji Matej Černigoj, član skupine za pripravo Izjave o vzgoji v ZTS Pred približno dvema letoma je starešinstvo ZTS imenovalo skupino za pripravo takrat še Vzgojne izjave. Prvo leto smo v skupini oblikovali zgolj namen, strukturo in ciljno populacijo, ki ji bo ta dokument namenjen, dogovorili pa smo se tudi o načinu dela v skupini. Po oblikovanju osnutka sta sledili dve delavnici, na katerih so sodelovali tudi člani iz območij in rodov. Letos spomladi je starešinstvo potrdilo predlog in ga dalo v javno obravnavo Po zbiranju in obravnavanju pripomb so sledili manjši popravki in Izjava o vzgoji v ZTS je sedaj dokončen dokument, ki opredeljuje naše vzgojno poslanstvo ter nas usmerja k ravnanju in je poenotil delovanje na področju cele Slovenije. Dokument je bil sprejet z večino (9 proti, 30 vzdržanih). Rok Ursic, Rod puntarjev Tolmin Izjava o vzgoji se mi zdi preveč splošna, vseevropska ali celo vsesvetovna, premalo pa naša, slovenska. V njej pogrešam tiste elemente, v katerih se taborniška organizacija ločuje od ostalih sorodnih organizacij v Evropi - torej napisana za Slovenca ali pa katerikoli drug narod v Evropi. V njej je tudi preveč izrazov kot pozitivno mišljenje, cena, vrednost, ki niso dovolj dobro definirani oz. so zelo relativni. In še, taborniška organizacija ne more zavezovati člana, da bo zvest neki veri, saj to ni naša usmeritev in zaradi tega k temu tudi ne moremo zavezovati naših članov. Duhovna načela, opisana v izjavi o vzgoji, se preveč ukvarjajo z vero in govorjenjem o veri, ne poudarjajo pa odnosa med naravo in duhovnostjo, ki ta odnos vzpodbuja in pogojuje. november QQQQQQNO Poročila Rade Pribakovic Poleg poročila, ki je tudi po mnenju načelnika ZTS predstavil rezultate in uspehe dela ZTS v preteklem mandatu, je Milko Okorn opozoril na trenutne probleme, ovire in izzive, ki čakajo celotno organizacijo in s tem tudi novo vodstvo: • Rast organizacije v zadnjem mandatu ni bila taka, kot bi si želeli ali pa bi si zanjo morali prizadevati (v želji, zagotoviti boljše skavtstvo za več mladih v Sloveniji). • vrodove moramo vključevati čim več mladih, ki morajo imeti priložnosti za osebni razvoj. Zagotoviti je treba kontinuiteto dela - menjave funkcij na daljša obdobja in prenos izkušenj. Ko se menjajo funkcionarji, se menjajo generacije in delo se začne znova - od tod tudi vzponi in padci delovanja rodov. Tudi starost starešin je prenizka. • Imamo razvito kakovostno delo na ravni usposabljanja vodnikov in načelnikov rodov, korenito pa se je treba lotiti dela na področju izobraževanja načelnikov družin in klubov. • povečati moramo pripadnost organizaciji - zavezanost temeljnim načelom; delo ne sme temeljiti zgolj na druženju, prijateljstvu in zabavi. Mladi morajo skozi lastne projekte, osebno zavezanost, ideale in vrednote graditi lastno identiteto, se o tem pogovarjati, deliti mnenja in prenašati izkušnje. "Velike teme so izčrpane, postali smo močna in zrela organizacija, članica svetovne organizacije skavtskega gibanja. Sledi dograjevanje organizacije, kar bo verjetno terjalo se bolj podrobne analize potreb in delovanja organizacije v prihodnosti. S podporo območnih struktur in rodov ter seveda vseh članov organizacije pa bo ta pot lažja in bolj uspešna," je sklenil govor Milko Okorn. Zdi se mi, da se poročila preteklih skupščin od tega nič ne razlikujejo, kar je za organizacijo slabo. Opisuje zgolj, kaj smo delali, ne pa tudi, zakaj smo nekaj naredili in kam nas je to pripeljalo. Zdi se, da se večina stvari v organizaciji dogaja po inerciji in to že zadnjih 10 let, novitete pa nekako ne najdejo svojega življenjskega prostora. Poročilo odraža tudi dejstvo, da nimamo ne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne strategije programa in ciljev tega programa. Ne vemo, kdo smo, kam bi radi prišli in na kakšen način bi to radi dosegli. Problem, ki je bi evidentno izpostavljen tudi v poročilu, je tudi usposabljanje kadrov, krivda za neudeležbo pa je zgolj na plečih rodov. Kaj je bilo storjenega v smeri izboljšanja ali prilagajanja sistema uporabnikom pa v poročilu ni navedeno. Namesto da bi se tečajniki srečevali z množico situacij, ki jih bo srečeval pri svojem delu, so inštruktorski tečaji kratka šola ideologije ZTS-a. In še ena nedoslednost; kako je mogoče da ZTS pobira članarino tudi od tistih rodov, ki ne izpolnijo kriterijev za registracijo (npr. načelnik ni v procesu izobraževanja za inštruktorja)? Aljoša Ravnikar, Rod stražnih ognjev Ideja skavtstva je v današnji družbi preživeta in terja, da si jo malo prilagodimo, to pa z drugimi besedami pomeni, da se približamo zadovoljevanju potreb, ki jih mladi danes imajo. ZTS se je v tem pogledu vedno bolj zapirala, izvajala vlogo opazovalke družbenih procesov in dogajanja, svojo angažiranost pa pogojevala z neposrednimi materialnimi koristmi (tudi Izjava o vzgoji bi morala veljati za mladega človeka v druž- 6 revija Tabor AKTUALNO bi, ne pa zgolj za člane organizacije). Naša osnova ni aktivna participacija zgolj v okviru organizacije in skavtstva po svetu, ampak je vlogo gibanja treba povezovati integralno z vsemi drugimi dogajanji in vzpodbudami, ki so jih mladi deležni (Mladinski svet Slovenije, Svet Evrope, Evropska zveza...). Tone Simončič, Rod Rožnik Z vsemi silami si moramo prizadevati za ohranjanje stika z naravo, to pa bomo lahko dosegli tudi z zagotavljanjem materialne baze (npr. tabornih prostorov), kjer bomo v prihodnosti izvajali program. In pri tem nam lahko pomagajo vsi tisti nekdanji člani, ki smo jih zaradi sistema, ki smo ga "pre-plonkali" od WOSM-a, izključili iz organizacije, predstavljajo pa nepogrešljivo pomoč pri zagotavljanju tabornih prostorov, domov, opreme in denarja za izvajanje programa za mlade. Stik z naravo izhaja tudi iz naših korenin. Ne smemo pozabiti, da je dril skavtski, šege in navade pa gozdovniške - in te so močnejše od zakonov. Trenutek Nastopil je veliki trenutek volitev. Volilcem je bilo jasno, da sta, kar se tiče načelnika ZTS, pred njimi dve alternativi - nov, drugačen pristop in korenita reorganizacija dela, ki jo je predstavil Aleš Posega kot prva, in nadaljevanje dela in programa po vzorcu prejšnjega izvršnega odbora, s katerim se je identificiral Darko, kot druga. Že anketa, ki je bila opravljena na RutkaNET-u, je napovedovala le manjše spremembe in s tem rahlo prednost drugega kandidata. "Baza" si je spremembe želela, a očitno za to ni bila pripravljena veliko napraviti. Velike spremembe namreč terjajo tudi veliko ener- Celoten volilni postopek od predstavitve kandidatov do razglasitve izidov volitev je vodila članica kandidacijske komisije Urška Gliha. S svojim resnim nastopom je vzela sapo in besedo celo Mitji Lamutu ("Konec, samo 5 minut!"), stopnjevala napetost ob objavi rezultatov volitev, mimogrede spremenila spol članu častnega razsodišča Csabi Szabu ("Ona bo ze vedela.") in na koncu v opravičilo pripomnila: "Pardon, blond sem!" gije, svežega elana, idej in novo vizijo razvoja. Za vse to je potrebno veliko časa - te dobrine pa danes ni na razpolago. Ob tem se je Aleš premalo zavedal, da spremembe temeljijo na participaciji vseh delov organizacije in ne samo na novem pristopu izvršnega odbora. In še nekaj - za spremembe so potrebne tudi preizkušena modrost, uspešnost in zagnanost vodstva. To je na vsak način predpogoj in dober zgled, ki mu sledijo tudi ostale strukture. "Spremembe skoraj nikoli niso sprejete z lagodjem, vendar so danes nujne," je v svojem volilnem programu zapisal Aleš Posega. Volilci so trenutek nujnosti ocenili drugače. Pomembni dnevi . World thinking day -Svetovni dan razmisleka Ideja se je rodila že davnega leta 1926 in sicer v Svetovni skavtski organizaciji vodnic in deklet (WAGGGS). 22. februar je rojstni dan BiPi-ja in njegove žene, aktivnosti pa potekajo že veliko prej. V svetovni skavtski organizaciji WOSM države članice s podobnimi aktivnostmi praznujejo dan ustanovitelja (Founders day). Decembrska tabornica. Jo prepoznate? november Obljube, izzivi in priložnosti ostajajo Z volilnimi rezultati so bili na koncu zadovoljni vsi; zmagovalci bodo lahko izpolnili svoje volilne obljube, poraženci pa bodo svoj poraz spremenili v priložnosti, da po svojih močeh v prihodnosti doprinesejo k uspešnemu delu organizacije. Kjer je volja je tudi pot in kjer je pot so izzivi, ki nas bogatijo kot posameznike, kot člane organizacije in aktivne državljane. Obrazi so povedali največ Mitja Lamut:"Zdaj bom imel kot starešina ZTS vedno zadnjo besedo!" Emil: "Hvala, dobra vila, ker si uresničila moje želje!" 8 revija Tabor Darko: "Sem vedel, da si moram pripraviti zahvalni govor.' NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: _____________ ROD: ___________________ ULICA: ___________________ POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _________ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! POŠLJITE NA ZTS - REVIJA TABOR. PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA november H9 AKTUALNO Hja, pa je za nami. Peklenski vikend, ki ga celotna skavtska druščina širom po svetu komajda čaka in končno dočaka vsak tretji vikend v oktobru. In tako že celih 43 let. Letošnji "zlet v zraku" je ponovno predstavljal izziv vsem udeležencem. Za večjo atraktivnost so poskrbeli člani nizozemske JOTA ekipe, ki je za to priložnost pripravila celo serijo risbic, Risbic, se boste vprašali? A kakšno vlogo so imele risbice v letošnji JOTA boste izvedeli v nadaljevanju. Najprej k slovenski udeležbi, ki je bila daleč pod pričakovanjem. Udeležili so se jih le člani dveh rodov: Rod heroja viteza iz Ljubljane in Dubi s svojimi taborniškimi člani in radioamaterskimi prijatelji na štajerskem koncu. In če sem jih na začetku pohvalil, se je ponovno zataknilo pri pošiljanju poročil. No j a, očitno je to bolezen vseh tabornikov. Sedaj pa prav zares: JOTA 2000 in dogajanje okrog tega skavtskega dogodka. Vreme je bilo več kot naklonjeno za vzpostavljanje radijskih zvez, tudi za tako imenovane "medcelinske" pogovore, o čemer so se lahko prepričali ljubljanski in mariborski udeleženci. Moja malenkost letos na žalost ni sodelovala zaradi okvare radijske postaje. WOSM- ovo radijsko središče je bilo postavljeno v bližnjem ženevskem skavtskem centru. Ponovno je bila želja mnogih, opraviti QSO ravno z njimi, tako da sta imela Richard, Yves in njenimi prijatelji polne roke dela. Kot sem še lahko izvedel od Richarda so v 48 urah opravili 426 zvez, ki so jih "obiskale" iz 66 držav. Tajski organizatorji jamboreeja so v pogovoru z WOSM-ovo postajo HB2S 10 reviia Tabor AKTUALNO U i sporočili o poteku priprav za naslednje veliko druženje skavtov z vsega sveta. O velikem odzivu in množični udeležbi po celem svetu pove tudi dejstvo, da je WOSM-ovi postaji zmanjkalo QSL kartic! Mojca, ki je poskrbela za kratko udeležbo gozdovnikov in gozdovnic iz RHV, je v poročilu zapisala, da jim je radioamater Boštjan prijazno razložil osnove radioamaterstva. Kljub prvim neuspehom pri vzpostavljanju QSO, jim to ni vzelo volje in trud je bil končno po- plačan. Oglasil se jim je Alan, doma v eni izmed držav ZDA. Dobro uro so se družili, se na začetku malo lomili z angleščino, na koncu pa GG-ji kar niso želeli oditi. Že sedaj pa so prepričani, da jih bomo na naslednji JOTA lahko ponovno slišali. Dubi je že priznan starosta naJOTA, kar se pozna v pripravah in sami izvedbi akcije. Letos sicer ni bil zadovoljen z vremenskimi razmerami, saj je bilo po njegovem mnenju preveč motenj v zraku. Kljub temu pa njemu, njegovim radioamaterskim prijateljem in udeležencem akcije to ni zmanjšalo veselja do dela in zabave. Če ni šlo po zraku na dolge razdalje, pa je bilo toliko bolj zabavno dogajanje v koči, kjer so imeli svoj QTH. Udeleženci so pridno cinili, tu pa tam naredili še kakšno zvezo, in seveda, tega ne smemo pozabiti, pekli kostanje. Sicer pa si lahko nekaj dogajanja na JOTA 2000 ogledate tudi na slikah. Na koncu radioamaterskega dogajanja pa še tisto, kar sem vam ostal dolžan: kakšno vlogo so vJOTA imele slike? Udeleženci so imeli nalogo, da s pomočjo njihovih internetnih prijateljev, ki so pridno tipkali na JOTI, najdejo sličice s skavtsko tematiko in iz njih naredijo zgodbo. Najbolj pridni so svoje zgodbe že poslali v Ženevo, kjer jih bodo WOSM-ovi uradniki pregledali, najboljše pa bomo lahko videli na uradnih straneh najmnožičnejše skavtske akcije na svetu. Tu je še naslov: www.scout.org/jota. In kaj dodati čisto na koncu? Zakaj je bila udeležba celo manjša od prejšnjih let? Nekaj so k nesodelovanju rodov prav gotovo prispevali posveti, saj je večina bila na njih. Kdo se je uštel pri načrtovanju sedaj ni več važno, saj smo med tem časom na vrhu ZTS dobili nove ljudi, ki bodo znali prisluhniti ljudstvu, ki jih je izvolilo. Pa en lep 73 do prihodnjič! novembeFm QQQQQBQQ_ RutkaNET delavnica nI souls zutalabaralMdaua|t V petek zvečer smo Aleš, David in jaz napolnili avto z nekaterimi računalniškimi potrebščinami in se odpravili v Belo krajino, v rutkcl net Marindol. Večer je bil klasično novembrski. Kaj to pomeni, si ' lahko predstavljate, vsekakor pa vključuje besede, kot so: dež, mraz in megla. Seveda smo na zadnji sedež pripeli še Onyx, ki je postala že skoraj zaščitni znak RutkeNET-a. Za vse tiste, ki je še ne poznate, lahko povem le to, da gre za zelo navihanega in dobrodušnega psa pasme "čistokrvni labradorski mešanec". Po uri in pol vožnje, ki je bila še kar dobro označena na karti, smo se znašli sredi majhne vasice, ki se je končala z neznano cesto. Odločili smo se, da se obrnemo in poiščemo kakšen znak, ki bi nam povedal, kje pravzaprav smo. Med tem ko smo obračali, smo zagledali v daljavi taborniški znak in eno zelo osvetljeno "bajto". Temu se pa reče: SREČA! Skozi okno smo pomahali ekipi RutkaNET-a, ki je že pridno delala. Najprej smo stvari uskladili, postavili revlla Tabor AKTUALNO mrežo v delujoče stanje in nato pričeli z delom. Matija, Samo in Igor so se ukvarjali z novo podobo Rutke. Za tako delo je potrebno veliko usklajevanja, pretvarjanja različnih formatov v nove, predvsem pa je potrebno veliko volje in natančnosti. Igor je prav uspešno upravljal svojo Applovo miško, ki je spominjala na velik plastični polpet. Klemen je vsako stvar pokomentiral , dajal nasvete in skrbno nadziral potek same akcije. Da ne bi bilo vse preveč resno, smo tu in tam odigrali tudi kakšno igrico. Onyx se je med našim delom spotikala ob naše noge, nas vlekla za rokave in lizala po rokah. Občasno je prav profesionalno pozirala Samotu, ki je vešče vihtel svojo digitalno kamero. Ker je bila ura pozna, smo se počasi odpravili spat. Po bolj ali manj prespani noči (beri: pes je lahko včasih prava zgaga) smo zjutraj nadaljevali delo. David in Aleš sta se lotila zahtevne naloge, ki nam je že nekaj časa delala preglavice, "webmail-a". Jaz sem asistirala in se včasih naredila "pametno". Žal je bila večina stvari zame prezahtevnih. Po nekaj urah neuspešnih poskusov smo končno namestili poštni program, ki dela tako pod Internet Explorer-jem, kot tudi pod Netscape-om. Veselje je bilo nepopisno. Fantom je uspelo program prirediti, da dela celo v slovenskem jeziku. RutkaNET je tako postal še boljši in še bolj izpopolnjen, predvsem pa uporabnikom prijazen. Obiščite stran posta.rutka.net in se prepričajte sami. Po uspešnem dnevu smo se nekateri po- časi odpravili domov. Ostali del ekipe je ostal še do nedelje. Delavnico smo sklenili več kot uspešno. Ekipa Rutke bi se rada zahvalila Juretu (Djuro), da nam je priskrbel vse, od hrane do prenočišča. Taborniški dom v Marindolu se je izkazal kot zelo primeren za takšne "akcije". Dragi uporabniki RutkeNET-a! Vedite, da se vsak dan trudimo, da vam je na naših straneh čimbolj "udobno". www.rutka.net MJ'i'iliIJl 13 Črtomir Kairo - glavno mesto Egipta, 5000 let zgodovine. Prah, smog, vročina in prometni zamaški 24 ur na dan. Mesto, kjer prenočuje okoli 10 milijonov prebivalcev, čez dan pa v njem dela še 5 milijonov več. Mesto, za katero si je vredno vzeti vsaj teden dni časa. Mesto vredno obiska. Še preden prispete v Kairo, si nujno priskrbite Lonley Plenet - Cairo ali njemu podobno literaturo. Ko pristanete na letališču in preživite carino (čakalni čas: najmanj eno uro, verjetneje dve), poberite prtljago in se izognite vsem bližnjim taksistom - bolj ko se oddaljite od letališke zgradbe, cenejši bo taksi. Za plačilo se izjemoma tukaj dogovorite vnaprej (taksimetri jim tako ne delajo) - 30 do 35 E£ (egipčanskih funtov) je znosna cena prevoza v center (do Midan Ramzes; midan pomeni trg), za prevoz do Arabske skavtske zveze je 20 E£ več kot dovolj. Za prvi dan priporočam malo dražje prenočišče (okoli 4000 SIT na noč za enoposteljno sobo - skavti imajo popust): stavbo WOSM - Skavtske zveza arabske regije. Imajo klimatizirane sobe, vsaka soba ima tudi kopalnico in mehke postelje; hrana je ogabna. Pravzaprav je stavba hotel. Nahaja se prvo ulico severno od Cairo Stadion (tj. iz smeri letališča prva ulica pred stadionom levo, oz iz centra mesta prva ulica za stadionom desno - ime ulice in hišne številke niso pomembne, ker jih v Kairu itak ni oz. jih taksisti ne poznajo, raje se orientirajte po četrtih, trgih in znanih stavbah). Stavbo boste prepoznali po tem, da se nahaja na desni strani ceste revlla Tabor AKTUALNO in da pred njo na drogih visi okoli pet zastav, med njimi tudi zastava WOSM-a. Svetujem, da takoj naslednji dan zaprosite za naslov Egipčanske skavtske zveze, ki stoji okoli dva bloka jugozahodno od Midan Ramzes; tam jim prijazno razložite, da ste skavti - taborniki iz Slovenije in odprli se vam bosta dve možnosti: najverjetneje vas bodo za smešno nizko ceno namestili v svoji zgradbi (v času mojega obiska so jo ravno prenavljali), ali pa vas bodo napotili v spodoben youth hostel. Pri egipčanskih skavtih se lahko tudi pozanimate, ali vam lahko priporočijo kakšnega skavta, ki vam bi hotel razkazati mesto. Manial Youth Hostel stoji na otoku sredi Nila - v mestni četrti Manial. Priporočam ga od srca - relativno čist, spodobne kopalnice, užitna hrana, okoli 15 E£ na noč (z zajtrkom) na osebo, člani zveze Youth Hostel imajo popust. In končno še opcija za avanturiste: na Midan Ramzes se na vrhu največje stavbe (jugozahod trga) v 14., 15. in 16. nadstropju nahaja Everest Hotel. Dvigalo je pokvarjeno! Prenočišče je smešno poceni (okoli 400 SIT), vendar je hotel totalno zasvinjan, poln ščurkov, na hrupni lokaciji, s polomljenimi straniš- či. Če vas bo receptor prepričeval, da nima prostora, mu ne verjamite - tip bo prepričan, da vam bo hotel preogaben, da bi v njem prespali, pa se mu ne bo dalo zastonj hoditi do sobe. Vendar, če dobite sobo, ki se da zakleniti, ima umivalnik in lahko odprete okno... boste preživeli vsaj eno noč. Še nekaj nasvetov. Vedno nosite s seboj steklenico vode in pokrivalo na glavi. Kairo je zelo varno mesto, vendar ne hodite v slume. Kot dobro lokalno hrano priporočam fiteer (od daleč spominja na pico, je pa lahko polnjen z mesnim ali sladkim nadevom), ki ga delajo v The Egptian Panacake Hou- se, blok južno od Midan Husein - pozor, jedilnik je napisan samo za tujce, hrana za domačine je polovico cenejša, tako da se glede cene lahko pogajate. Kjer lahko, uporabljajte metro - res ima samo tri proge, je pa hiter, varen, ne-natlačen in poceni. Najcenejši način vožnje s taksijem: v taksi vstopite, povejte cilj, izstopite, zaprite vrata in skozi okno plačajte taksistu - cenam v Lonely Planetu dodajte še kakšen funt ali dva -to bo ugodna cena tudi za taksista, čeprav vam bo želel zaračunati dvakrat več. Salam alekum! MJlIllIJI 15 _ Inštruktor ima tri življenja 2. srečanje tabornikov inštruktorjev Pugy Na dan pred Skupščino ZTS se je zgodil še en pomemben dogodek v zgodovini ZTS - drugo srečanje tabornikov inštruktorjev. Vodilo Komisijie za vzgojo in izobraževanje odraslih, ki je bila organizator srečanja, je bilo predvsem ponovno snidenje - od prvega, ki je bil izveden na zletu v Velenju, so minila že več kot tri leta - in pa dejstvo, da se je v tem času število inštruktorjev podvojilo. Teh je v zvezi že nekaj več kot 200, okoli 50 pa je v ustvarjalnem vzdušju popestrilo srečanje. Poleg obujanja spominov na leta izobraževalnega procesa in medsebojnega spoznavanja (uvodna igra je trajala kar celo srečanje), so inštruktorji razmišljali tudi o svoji vlogi v organizaciji. Že dejstvo, da je bila večina udeležencev tudi aktivnih inštruktorjev - torej tistih, ki opravljajo kakšno funkcijo ali vodijo kakšno izobraževanje - je bil zgovoren dokaz, da o drugih vlogah inštruktorjev nismo razmišljali. Zavedati bi se namreč morali, da biti inštruktor ne pomeni samo opravljati funkcijo, ampak poznati delovanje organizacije in ravnati v skladu z etiko vodje in temeljnimi načeli organizacije. Takšen človek pa se lahko angažira tako na področju podpore delovanju, kakor tudi pri promociji organizacije ali zbiranju finančnih sredstev za delovanje. Po kratki delavnici, v kateri so udeleženci razmišljali o možnih vlogah in nalogah, ki so jih v skladu s svojim prostim časom zmožni opravljati, smo definirali tri "življenja" tabornikov inštruktorjev. V prvem obdobju inštruktorji opravljajo konkretne funkcije (povezane z imenovanjem za inštruktor- ja) in se izobražujejo za mentorstvo in vodenje različnih oblik izobraževanja. V drugem obdobju se ponavadi posvečamo bolj kratkotrajnim projektom (pomoč pri organizaciji akcije, mnogoboja, ureditev taborniške koče...), ki jim lahko namenimo čas takrat, ko ga imamo na razpolago. Tretje obdobje je tisto, v katerem prihajajo v ospredje druge življenjske potrebe (zagotavljanje eksistenčnih pogojev, ustvarjanje družine...) in zato ni časa za organizirano dejavnost. Seveda pa obstajajo številne možnosti za podporo delovanju taborništva; podpora pri zagotavljanju materialnih ali finančnih pogojev ali pa samo dobra beseda pri županu, direktorju kakšnega podjetja ali uredniku lokalnega časopisa in lepi spomini na taborniš-tvo v krogu prijateljev in znancev. Obdobja niso logično zaporedje, saj so možna prehajanja iz vseh v vsa obdobja, seveda pa je glede na naravo življenja to zaporedje najbolj običajno. Inštruktorji so srečanje sklenili naslednji dan s podelitvijo inštruktorskih nazivov I., II. in III. stopnje. revija Tabor AKTUALNO SPOOT Tudi letos se je zgodilo. In to že peto leto zapored. Videti je, de se je prijelo rodov in članov. 14. oktobra se je ob obzidju ajdovskega gradu zbralo 80 GG-jev in 20 vodnikov iz vseh rodov severnopri-morskega območja, prišlo pa je celo 5 PP-jev iz Deskel (tam GG-jev namreč še nimajo). Zborno mesto ni bilo naključno, saj se je večino stvari vrtelo okrog rimskega časa. Že na začetku so se GG-ji razporejeni v skupine odpravili na pot rimskih stražarjev okrog Ajdovščine, pazit, da so prebivalci mesta -Castra lahko brez strahu opravljali tekoče posle. Po obilni pojedini so se preizkusili v raznih spretnostih, katerim je sledilo nekaj prostega časa, pripraviti pa so se morali na zabavno rimsko igro sestavljeno iz sedmih dejanj, ki smo si jo lahko na koncu ogledali. Vsak rod je predstavil eno dejanje, zadnje - sedmo, pa smo predstavili vodniki. Vsebina, kot sem rekel, gre za celo igro iz sedmih dejanj, je preobširna, lahko pa si jo preberete na strani našega rodu (rmb.rutka.net). Zelo sem vesel, da je vsako leto v našem območju dovolj zanimanja za to srečanje in vse bom naredil, da se bo srečanje ohranilo tudi v prihodnjih letih. Upam, da bomo čez pet let praznovali deseto obletnico srečanja. Res je super, da smo se dobili prav iz vseh rodov in se zmenili še za morebitna srečanja vodov čez leto. Andrej Rutar Načelnik GG SPOOT Se nekaj mnenj pobranih od udeležencev Meni je bilo super, saj sem spet srečal tabornike iz SPOOT-a in tudi spoznal kak- šnega novega. Najbolj sem bil vesel, da se je akcije udeležilo vseh šest severno-primorskih rodov, kar pomeni, da ta-borništvo na našem koncu spet deluje kot je treba in da so vsi rodovi aktivni. Upam, da se bo to nadaljevalo že naslednji vikend (posvet načelnikov in srečanje PP namreč) in nato še naprej vedno bolj. Vojko Vičič -Vičo Na poti nazaj v Idrijo smo se pogovarjali o srečanju in vsi otroci so bili zelo navdušeni nad njim. Vodniki pa so obujali lepe spomine na prejšnja srečanja. Žalostni so bili le, ker je bilo srečanje enodnevno. Super je, da se organizira tako srečanje. Na avtobusu so rekli, naj pohvalim MAČKE iz Rodu Mladi bori, ki so SPOOT organizirali. Miha Menard |liliWeli'ilil:ll 17 AKTUALNO Naša zgodba se začenja leta 1971. Vsakoletna spominska prireditev v Dražgošah v spomin na junaški boj Cankarjevega bataljona v začetku leta 1943 je poleg množice drugih vedno privabila tudi številne tabornike iz vse Slovenije. Tega leta pa je Odred svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice prvič organiziral tudi orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice. Tekmovanje je iz občinskega kmalu preraslo v republiško in se iz Škofje Loke selilo na pobočja Jelovice. K temu je precej pripomogel vsakoletni zimski tabor v Dražgošah, ki je zaokrožil druženje tabornikov. V prvih letih so trase tekmovanj potekale predvsem po planoti Jelovice, tekmovanje pa se je končalo z osrednjo prireditvijo obeležja bitke. Ker so do leta 1980 taborniki pregazili malodane celotno Jelovico, so naslednjega leta tekmovanje spet organizirali v Škofji Loki. Tekmovanje se je dobro prijelo in na vrhuncu je v mesto ob sotočju Poljanske in Selške Sore privabilo tudi več kot sto ekip iz vse Slovenije. Počasi je tekmovanje izgubljalo stik s prireditvami v Dražgošah in postalo predvsem taborniško. Proti koncu osemdesetih let se je pogosto selilo tudi v idilične vasice v okolici Škofje Loke. Čeprav je bil poudarek na orientacijskem pohodu, je bil le-ta vedno popestren z novimi zanimivimi nalogami. Tako so tekmovalci reševali tematske teste, se spopadali z nalogami iz prve pomoči, življenja v naravi, streljali z zračno puško in se pomerili še v številnih drugih panogah. V začetku devetdesetih pa se je tekmovanje dokončno ustalilo pri tem, kar poznamo še dandanes. Ne preveč zahteven orientacijski pohod tako s taborniškimi kot zabavnimi nalogami je privabljal kar lepo število tekmovalcev, čeprav številke iz osemdesetih nikoli več niso bile dosežene. Nekako pet let je od tedaj, ko je bil osip ekip nekoliko večji in tekmovanje ni kazalo svojega nekdanjega blišča. V zadnjih letih se v Rodu svobodnega Kamnitnika trudimo, da bi mu ta blišč vrnili.Tekmovanje dopolnjujemo s spremljevalnim programom, ki ima poudarek predvsem na druženju in zabavi tabornikov. Lani se je udeležba že povečala, letos pa niti malo ne dvomimo, da ne bo še številnejša, saj ob okrogli obletnici pripravljamo še posebej zanimivo in slovesno tekmovanje. 18 reviia Tabor Le kaj bi to pomenilo. Da lahko odgovorimo na to vprašanje se moramo vrniti v preteklost našega PP-voda.V Rodu jezerskega zmaja (RJZ) se nahajata izmed sedmih čet dve četi - četa veselih pašnikov (ČVP) in četa za ograjo (ČZO) in v teh četah se nahajajo tudi takšni, ki imajo radi dogodivščine, smeh, igre,... in tako smo se združili in nastal je PP-vod EFENKOVA. Ustanovila sta ga Razi in naša Brigita, ki sta pobudnika za buče kakor tudi za zmaje. Se to - naš PP-vod ima deset članov. Buče Bližal se je 31. oktober, bližala se je noč čarovnic, zato smo se odločili, da ta dan malo popestrimo. Ker pa noč čarovnic vsekakor zaznamujejo "grozne" buče, smo se odločili, da bomo izrezovali buče in jih pozneje pokazali širši okolici v Velenju. Zbrali smo se na Velenjskem gradu in buče začeli obdelovati. Poleg tega, da smo se neizmerno zabavali smo bili tudi ustvarjalni. Nastale so buče z ušesi, nosovi, groznimi očmi, usti do ušes, pa tudi take s samimi trikotniki. Buče so bile narejene, pa tudi noč je že prihajala, zato smo hitro zapustili Velenjski grad in se napotili do centra, kjer smo prižgali sveče in zmaje in jih tudi spuščali. Začeli smo že zelo zgodaj na železniški postaji. Počakali smo vlak in se odpeljali do Florjana, od koder smo pot nadaljevali peš. Pot se je kar naprej dvigala, pa dvigala, pa dvigala. Po dveh urah res težkega vzpenjanja smo končno prišli na vrh, se spočili, najedli in se skrili pred zelo močnim vetrom. "Kako bodo zmaji leteli," smo si rekli in jih začeli izdelovati. Ko so bili narejeni smo jih začeli spuščati. Čeprav se vetru ni več ljubilo pihati, in so zmaji bili več na tleh, kot v zraku, smo se zelo zabavali, tako zelo, da bomo to gotovo še kdaj ponovili. jih dali v buče, se poslikali za dokaze in opazovali mimoidoče. Čudni so ti mimoidoči, eni so jih gledali, drugi se pogovarjali, pa tudi takšni so se našli, ki so jih hoteli odnesti domov. Kakorkoli že - ta večer nam ne uideveč iz glav. Zmaji In tu je že drugi del naslova - zmaji. Ker smo se pri izdelovanju buč tako zelo, zelo, zelo zabavali, smo sklenili, da ponovimo kaj podobnega. In tako smo se odločili za pohod na Sveti Križ (okolica Belih Vod v Šoštanju), kjer bi si naredili november H9 AKTUALNO V soboto, 11. novembra, smo v Rodu aragonitnih ježkov (RAJ) Cerkno obeležili petletnico aktivnega taborniškega delovanja. Temu primerno smo se pripravili in se ponovno predstavili širši javnosti. Izšla je posebna številka našega glasila Ježek - tokrat pod imenom Bilten, dopoldne smo se predstavili na Radiu Cerkno, zvečer pa imeli sklepno prireditev v obliki slavnostnega občnega zbora. Ob 18. uri smo dvignili zastavo in zapeli taborniško himno. Obiskovalcev ni manjkalo in s svojim obiskom so nas razveselili tudi taborniki iz drugih rodov. Najprej nas je lepo pozdravil načelnik rodu Klemen Kenda - Bubi, nato pa še starešina Bojan Lahajnar. Da pa ne bi samo poslušali, smo si ogledali še vi-deoprojekcijo o taborništvu, Tina in Bubi sta nam skozi besedo in sliko predstavila vse naše večje akcije, na katerih smo preživeli tiste najlepše urice. Seveda ni manjkalo odzivov iz občinstva, ko se je kdo videl na fotografiji, ali pa je videl svojega prijatelja izpred petih let. Vsa letna taborjenja, zimovanja, ROT-i, NOT-i, TAKT, rodovi izleti, vodova srečanja, TOKA, Aragonitek,... pa še bi se našlo. Vsi smo se spremenili. V teh letih smo pridobili nove člane, takratni MČ-ji so postali GG-ji, GG-ji so zrasli v PP-je, navsezadnje pa so leta 'pridelala' tudi nekaj vztrajnih grč. Delovanje rodu je bilo tako predstavljeno s fotografijami, pozneje pa še orisano skozi številke. Program je popestrila dekliška vokalna skupina Lira, ki se je za to priložnost posebej pripravila in nam odpela tri taborniške pesmi. Ker pa smo bili že vsi na kupu, smo izkoristili priložnost in nagradili vse, ki so kakorkoli pripomogli k obstanku rodu. Posebno pohvalo je tako prejel Rod kranjskega jegliča iz Spodnje Idrije, v okviru katerega smo kot četa delovali na začetku naše taborniške poti. Nagradili smo tudi nečlane -med njimi je potrebno posebej omeniti Jožeta Podobnika - Cocota, ki je bil glavni gonilec pri oblikovanju čete. Seveda pa gredo pohvale prav vsem čla- nom rodu in tistim, ki se trudijo z nami. Ker pa smo praznovali našo petletnico, so naši najbolj zagrizeni člani prejeli prav posebne nagrade - Bronasti znak ZTS. Nismo pa pozabili na naše mlajše tabornike. Vodniki so jih nagradili s pohvalami za znanja in veščine, ki so jih osvojili v preteklem taborniškem letu in jih spodbudili k nadaljnjemu delu. Če smo na kogarkoli pozabili, naj nam oprosti, radi pa bi se zahvalili prav vsem, ki so kadarkoli in kakorkoli pripomogli k temu, da je po dolgih letih suše taborništvo v Cerknem zopet zaživelo. Uradni del smo končali, z roko v roki skupaj z Liro, s pesmijo Dan je šel. Nato pa se pohiteli posladkati z dobrotami, ki smo jih pripravili sami ali pa s revija Tabor AKTUALNO V prijetnem vzdušju, ob dobrih slaščicah in pijači, smo zaokrožili teh pet let in že zremo naprej, naprej na naša naslednja vodova srečanja, rodove akcije, letna taborjenja, zimova-nja,... pomočjo naših mam. Vsega je bilo tako veliko, da so se mize kar šibile pod sladkorjem. Ker pa se za rojstni dan spodobi torta, smo imeli tudi to in tako smo na njej upihnili tudi 5 svečk. rtkov ko .nii- Na Martinovo soboto smo imeli taborniki Rodu srebrnik krtov iz Idrije tretji tradicionalni Krtkov kostanjev piknik. Obenem smo imeli tudi rodov dan, na katerem smo praznovali 48-letnico našega rodu. Pri naši taborniški koči na Pšenu Miha Menard, RSK se nas je zbralo 91 krtov in krtovk in še nekaj staršev, tako da nas je bilo več kot sto. Zabavali smo se z lovom na lisico, se resno podali na orientacijski pohod in popoldan spekli kostanj. Bilo je lepo in vsi smo neizmerno uživali. AKTUALNO |ev^lkfflkr p eskih taborniko Helena Murgelj, RGT Zadnjo sončno soboto je Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta organiziral tradicionalni kostanjev piknik. Okoli 60 novomeških tabornikov se je zjutraj zbralo pred OŠ Center in se napotilo proti Cikavi, kjer smo obiskali prijatelja Robija Liparja, ki živi v Avstraliji, vendar je zadnje leto preživel pri dedku in babici v Sloveniji. Z nami je taboril v Pustem Gradcu, to soboto pa smo se morali posloviti, saj je poletel nazaj k staršem v Avstralijo. Za spomin na preživete dni v Sloveniji smo mu podarili majico s podpisi in taborniški pas. Po slovesu smo krenili v Portoval, od koder nas je že vabil prijeten vonj sveže pečenih kostanjev. Tudi letos je za peko kostanja poskrbel naš Bojan. Kostanj je bil tako sladek in dober, da smo se ga vsi do sitega najedli. V prijetnem druženju smo tako najmlajši kot starejši taborniki preživeli zadnjo oktobrsko soboto. Prijetno utrujeni in zadovoljni ter polni novih doživetij smo se v popoldanskih urah vrnili na svoje domove. Vsi si želimo čim več takšnih druženj. 22 reviia Tabor Vzgojna izjava o o 1. Uvod Zveza tabornikov Slovenije je slovenska nacionalna skavtska organizacija in je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih načelih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija, namenjena mladim, ki se vanjo vključujejo prostovoljno . Temeljni vzgojni cilj, h kateremu je usmerjeno delovanje ZTS, je vzgojiti mladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal v odraslo življenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem razvoju. Z izjavo o vzgoji definiramo načela, vrednote in metode ter določamo smer vzgojnega delovanja, ki ga s programom in kulturo ravnanja in obnašanja uveljavljamo v organizaciji. Izjava je tudi deklaracija, s katero je jasno izražena vzgojna zaveza taborniške - skavtske organizacije družbi; okolju v katerem živimo - lokalni skupnosti, državi, mednarodni skupnosti. Izjavo o vzgoji v ZTS potrebujemo, da: • poenotimo razumevanje skavtstva v Zvezi tabornikov Slovenije in njegove vloge pri razvoju posameznika in družbe, • se odrasli člani organizacije zavežejo k ravnanju skladnem z načeli in vrednotami, • staršem prikažemo naš prispevek k osebnostnemu razvoju njihovih otrok in • družbi prikažemo nas prispevek pri razvoju mladih v odgovorne državljane. Namenjena je odraslim članom (pod pojmom odrasli razumemo vse člane, ki so stari 18 let ali več. so pravno polno odgovorni za svoja ravnanja (starejši PP, vodstvo organizacije) in imajo vzgojno funkcijo v organizaciji) in vodjem, ki želijo delovati skupaj z mladimi (pod pojmom mladi razumemo vse tiste člane taborniške organizacije, ki so vključeni v delovne skupine - vode in klube - in izvajajo program za mlade in so mlajši od 20 let). V pomoč jim je, ko: • iščejo svoje mesto in vlogo v organizaciji, • potrebujejo merilo za presojo ravnanja, • oblikujejo program za mlade, • pripravljajo vzgojo in izobraževanje odraslih, • pojasnjujejo ozadje programa za mlade in • predstavljajo skavtstvo strokovni javnosti. Mladi lahko oporo za svoje vrednostno opredeljevanje najdejo v prisegi in zakonih, pogovorih z vodji in osmišljenem izvajanju taborniškega -skavtskega programa za mlade. 2. Družba in mladi Družba, v kateri živimo, se hitro spreminja. Značilen je hiter razvoj komunikacijskih sredstev in novih tehnologij, ki spreminjajo način in značaj dela. Te spremembe po eni strani ogrožajo socialno varnost zaposlenih v tradicionalnih industrijskih panogah, po drugi pa povzročajo preveliko obremenjenost z delom. Družba se stara. Ob zmanjševanju rodnosti se daljša življenjska doba prebivalstva in narašča potreba po skrbi za ostarele družinske člane. Globalizacija prinaša nove življenjske stile, drugačne želje in potrebe, ki jih pogosto ni mogoče zadovoljiti. Spreminjanje tehnologije zahteva nova znanja, prilagajanje okolju in mobilnost. Podaljšuje se mladostno obdobje, ki se tudi prej začne. Potrošniški kulturni vzorci, ki jih prinaša globalizacija, silijo mlade k sprejemanju odločitev še preden imajo oblikovana merila za kritično presojo. Tradicionalne strukture (družina, sosedstvo, ...) spreminjajo svojo vlogo in moč pri prenašanju vrednot na mlade. Mladost ni več v toliki meri odvisna od preteklosti in namenjena prenašanju tradicij. Problemi, ki jih čutimo med mladimi, so: • osamljenost, pomanjkanje občutka pripadnosti, pomanjkanje samozaupanja, • obremenjenost z negotovo prihodnostjo, • povečana frustracija, občutek odrinjenosti, nemoči, • iskanje identitete ob pluralizmu vrednot, ki so si lahko tudi v nasprotju, • obremenjenost z zahtevami po uspešnosti, • nekritično potrošništvo in povečevanje socialnih razlik in • beg v odvisnosti. Da bodo mladi sposobni soočati se s problemi, morajo razviti svojo osebnost, preizkusiti svoje sposobnosti in odkriti svet okoli sebe. Pridobiti si morajo aktivno in odgovorno vlogo v družbenem življenju in s tem status in delež v družbi. Njihove potrebe so različne, odvisne od posameznika in okoliščin, v katerih živi. 3. Kakšne mlade potrebuje svet Ne glede na okolje v katerem živijo, pa imajo mladi enake osnovne potrebe: pridobiti si sposobnost, da zmorejo, in sposobnost, da postanejo arhitekti svojega lastnega razvoja kot posamezniki, ki so: • Avtonomni, se sposobni odločati in upravljati svoje osebno in družbeno življenje, • Solidarni, sposobni pokazati skrb za druge, delovati z njimi in zanje in jim prisluhniti, • Odgovorni, sposobni prevzeti posledice svojih odločitev, držati obveze in dokončati začeto, • Angažirani, se sposobni zavezati k spoštovanju vrednot, načel, idealov in delovati v skladu s tem tako, da razvijejo svoje polne sposobnosti kot posamezniki in člani skupnosti. Ta cilj bodo lahko dosegli le, če jim bo družba ponudila primerne vzgojno-izobraževalne možnosti, ki optimalno zadovoljujejo njihove potrebe. Taborništvo - skavtstvo jim lahko pomaga, da se zavedo svojih potreb, sposobnosti in odgovornosti do sebe in do družbe. V tem vidimo smisel in temeljni cilj vzgojnega delovanja v Zvezi tabornikov Slovenije. 4. Vzgoja V svojem najširšem smislu je vzgoja vseživljenjski proces, ki omogoča vsakemu kot posamezniku in članu skupnosti stalni razvoj sposobnosti. Namen vzgoje je prispevati k polnemu razvoju avtonomne, solidarne, odgovorne in angažirane osebe. V tem širšem smislu temelji vseživljenjski proces vzgoje na štirih stebrih(štirje stebri in njihova definicija so povzeti po dokumentu "Učenje: Notranji zaklad", poročila za UNESCO, ki ga je pripravila mednarodna komisija Vzgoja za 21. stoletje pod vodstvom g. Jacquesa Delorsa): učiti se vedeti, učiti se znati, učiti se živeti skupaj in učiti se biti. Vzgoja je po UNESCO-u zagotovljena po treh različnih poteh: • s formalno vzgojo (osnovne šole do univerze), • z informalno vzgojo (družina, vrstniki, mediji, okolje) in • z neformalno vzgojo (mladinska gibanja, klubi). Vsaka od njih ima pomembno vlogo, so med seboj odvisne in dopolnjujoče. Znanje in poklicne veščine se pridobijo predvsem s formalno vzgojo, številne veščine tako osebne kot družbene se pridobijo z informalno vzgojo, neformalna vzgoja pa omogoča pridobitev življenjskih veščin in razvoj navad, ki slonijo na celostno prepletenem sistemu vrednot. Zaradi značilnosti današnje družbe je vloga neformalne vzgoje vse pomembnejša. Mlade lahko pripravi, da se soočijo s socialnimi spremembami. Neformalna vzgoja zmanjšuje danes tako običajni trojni vzgojni primanjkljaj (povzeto po dokumentu "Nacionalne mladinske Vzgojna izjava politike", ki ga je pripravilo pet največjih svetovnih neformalnih mladinskih organizacij), ki nastane ker: • si v formalni vzgoji večina sol prizadeva učiti več in več, toda vzgaja manj in manj, v informalni vzgoji: • mnoge družine si prizadevajo dati otroku neodvisnost, namesto da bi ga naučile avtonomije in • potrošniška družba uči mlade o ceni stvari, o vrednosti pa jih ne nauči ničesar. Zato je ključni pomen neformalne vzgoje, ki se je razvila kot dopolnilo formalni in informalni vzgoji, da je obenem specifično orodje in sistem za vzgojo, za učenje avtonomije in za razvijanje sistema vrednot. Ta univerzalna veljava neformalne vzgoje mladih je še posebej izražena v mladinskih organizacijah kot je taborniška - skavtska. Taborništvo -skavtstvo je resnično uspešno takrat, ko član zapusti gibanje s pozitivnim odnosom do vstopa v odraslo življenje in se zaveda potrebnosti nadaljnjega razvoja. 5. Osnovne značilnosti in poslanstvo skavtskega gibanja Kot del svetovnega skavtskega gibanja ima ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE (ZTS) enak namen in cilje - poslanstvo kot ostale skavtske organizacije, članice svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Skavtsko gibanje je definirano kot prostovoljno, nepolitično, vzgojno gibanje mladih ljudi, odprto vsem, ne glede na njihovo poreklo, raso ali versko prepričanje in skladno z namenom, načeli in metodo, ki jih je zasnoval ustanovitelj Robert Baden - Powell. V organizaciji so člani prostovoljno. Pogoj za članstvo je sprejemanje temeljnih načel gibanja. Ta pogoj velja tako za mlade kot za odrasle. Nepolitičnost gibanja pomeni, da se skavtske organizacije ne povezujejo z nobeno politično stranko, so pa močno vključene v reševanje družbenih problemov, ki se tičejo mladih. Zato se od članov pričakuje, da so družbeno angažirani, politična pripadnost pa je stvar njihove demokratične izbire. Bistvena značilnost gibanja je, da je vzgojno gibanje in ga je zato potrebno razlikovati od čisto rekreativnega gibanja, saj vzpodbuja mladega človeka, da se uči zase iz svoje lastne želje, in to stvari, ki bodo oblikovale njegov značaj. Je mladinsko gibanje in je namenjeno mladim, kjer je vloga odraslih pomagati mladim doseči cilje skavtstva. Poslanstvo (besedilo poslanstva je sprejela 21. svetovna konferenca WOSM-a v Durbanu, julija 1999) skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s pomočjo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih in tako pomagati graditi boljši svet, kjer se lahko ljudje polno uresničijo kot posamezniki in tvorno delujejo v družbi. Skavtstvo to dosega tako, da: • mlade v celotnem obdobju njihovega oblikovanja vključuje v neformalni vzgojni proces, • uporablja svojstveno metodo, kjer je vsak posameznik glavni dejavnik svojega razvoja v samostojno, solidarno, odgovorno in angažirano osebo, • pomaga mladim zgraditi vrednostni sistem, ki temelji na duhovnih, družbenih in osebnih načelih izraženih v skavtski prisegi in zakonih. Poslanstvo, enotno za vse organizacije v svetu, uresničuje ZTS v programih za mlade. Ti sledijo temeljnemu vzgojnemu cilju, ki je prilagojen potrebam slovenske družbe in se opira na skupne vrednote. 6. Skupne vrednote - načela na katerih temelji vzgoja Vzgoja v ZTS temelji na vrednotah. Pomembno je razvijanje vseh vrednot in ne le posamezne in šele njihova prepletenost zagotavlja celovitost. Njen bistveni del so temeljna načela, ki so skupna vsem skavtom. Temeljna načela poudarjajo skladen osebni razvoj: telesni, čustveni, socialni, intelektualni in duhovni, ki sloni na samozaupanju in samozavedanju in se izražajo v: • dolžnosti za duhovni razvoj. Dolžnost se nanaša na sprejemanje duhovnih vrednot življenja, privrženost duhovnim načelom, preseganje materialnega in pripravljenost stalnega iskanja svoje poti; • dolžnosti za družbeni razvoj. Gre za odgovorno državljanstvo -aktivno vključevanje v družbene probleme in prostovoljstvo, domoljubje, pozitiven odnos do drugih, spoštovanje dostojanstva človeka - človekovih pravic, razvijanje razumevanja med mladimi in zavedanje celovitosti narave - varovanje njene raznolikosti; • dolžnosti za svoj osebni razvoj. Verjamemo, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoj osebni razvoj in zato vzpodbujamo njegovo samoodgovornost, pozitiven odnos do sebe, stalno pridobivanje znanja, spretnosti in navad potrebnih za razvoj celostne osebnosti. Ta temeljna načela so izražena v taborniški prisegi in zakonih in so vzpodbuda in ideali h katerim težijo mladi člani. Za odrasle voditelje v organizaciji so temeljno pravilo ravnanja in obveza, ki jih označuje kot voditelje. V ZTS poudarjamo še naslednje vrednote, ki temeljna načela nadgrajujejo. Strpnost in odprtost Živimo v medsebojno povezanem svetu, v katerem postajajo razdalje med različnimi družbami in kulturami vse manjše. Vse bolj se zavedamo pomena raznolikosti sveta in ohranjanja specifičnosti, ker nas bogatijo. Nujnost dialoga v družbi terja več kot zgolj ravnodušno dopuščanje drugačnega - terja njegovo dejavno priznavanje, spoštovanje in upoštevanje, terja sposobnost prisluhniti razlogom drugega brez izrekanja ocen in odprtost - sprejemanje njegovih razlogov in drugačnosti. Biti odprt pomeni opazovati svet, vrednotiti njegov razvoj, oblikovati svoje stališče, bolje poznati drugega, mu iti naproti, boriti se proti predsodkom in strahu pred razlikami in nenavadnim, prispevati k preseganju sebe za svoj individualni napredek in razvoj humanejše pluralne družbe. Biti odprt v svet, biti odprt drugim, je bistveni pogoj za oblikovanje in uveljavljanje naših skupnih vrednot. Solidarnost Solidarnost je vzajemnost, je resnično partnerstvo v katerem se skozi sodelovanje izmenjuje pomoč ter se dopolnjujejo izkušnje in sposobnosti. Je več kot dobrodelnost, ki je enostransko dajanje, in prinaša le mirnejšo vest. Solidarnost predpostavlja ustvarjalni duh izmenjave, medsebojno pomoč in sodelovanje, dopolnjevanje izkušenj in sposobnosti. Biti solidaren pomeni odklanjati vdanost v usodo, nespremenljivost. Pomeni prispevati k boju proti izključenosti z dejanji in dejavnostmi, ki so pomembna in smiselna za otroke in mlade. Pomeni delovati za več pravičnosti in enakih možnosti, stremeti k vzgoji mladega državljana, bodočega nosilca sprememb v družbi, pomeni zavedanje skupnosti in medsebojne povezanosti v pravem partnerstvu, kjer so vsi ljudje polno in ne le delno vključeni. Pripadnost duhovnim načelom S sprejemom v organizacijo se vsak posameznik zaveže, da bo sprejel duhovno resničnost in jo razvijal. Pod tem razumemo preseganje materialnega, pripadnost duhovnim načelom, zvestobo veri, ki ji posameznik pripada, in sprejemanje dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Nasa naloga je navajati mlade, da se vprašujejo o sebi, svojem ravnanju, o o Vzgojna izjava o o vrednotah katerim so zavezani in tako odkrivajo duhovno bogastvo. Jim ponuditi orodja, ki jim bodo pomagala razvijati njihovo lastno duhovnost in jih vodila pri iskanju poti in smisla življenja. Smo pluralna skavtska organizacija, ki je na državni ravni laična. Posamezniki lahko pripadajo različnim veroizpovedim. Rodovi se samostojno odločajo ali bodo ali ne kot celota ali del vezani na določeno veroizpoved. Naloga organizacije torej ni učenje vere, ampak vzpodbujanje posameznika, da se zave pomena duhovne razsežnosti in duhovne rasti, razvijanja notranje discipline in vztrajnosti, vključenosti v skupne aktivnosti, razumevanja narave, soustvarjanja tolerantne in skrbne družbe, potrebe po iskanju, samospraševanju in čaščenju. Svoboda Svoboda je stanje, v katerem je omogočeno posamezniku, skupini ali družbi odločati in ravnati po lastni volji. Vzgoja za svobodo je učenje svobode, je vzgoja za mir, notranji mir, sprejemanje sebe in svojih napak, za svobodo lastne izbire, da sam osmisliš svoje življenje in daje poudarek dostopu do znanja in informacij. Pravica do lastne svobode je hkrati obveznost do svobode drugih in je z njo omejena. Določa nase kolektivno delovanje in sloni na priznavanju skupnih vrednot človeštva (Deklaracija o človekovih pravicah, Deklaracija o pravicah otroka, .). Je v resnici angažiran odnos; stalni in kolektivni boj za drugega, njegovo avtonomijo, svobodo mišljenja, pravico izbire, za spoštovanje, poslušanje, sprejemanje njegove besede, za soočanje idej, verovanj, načinov življenja, boj proti predsodkom in vsem oblikam zavajanja, potvarjanja in fanatizma. To je vzgoja za vrednote in za razumevanje različnih kultur. Demokracija Demokracija je ureditev, v kateri pripada oblast ljudstvu. Življenje v demokratični skupnosti je urejeno s pravili in zakoni; vsebuje pravice in dolžnosti, ki se uporabljajo za vse, na enak in nepristranski način, ne glede na pripadnost (etnično, religiozno, filozofsko, politično, kulturno, .). Skavtsko gibanje je z vodovim sistemom šola demokracije. Praksa timskega dela v svetih vodnikov in življenja in odločanja v vodu - mali skupini temelji na znanem seznamu pravic in dolžnosti ter natančni in znani delitvi odgovornosti. Tako daje izkušnjo socialnega življenja in prispeva k oblikovanju aktivnih, zavzetih državljanov, ki se počutijo svobodne. Nepogrešljivi deli demokratičnega delovanja so: potreba po obveščenosti, ki jo omogoča izmenjava informacij, poslušanje, izražanje, zahteva po komuniciranju, skupnem delu in poročanju ter skrb za pridobitev usposobljenosti. Proces odločanja mora biti razumljiv vsem in prilagojen starosti posameznika. Za organizacijo je vzgoja za demokracijo uveljavljanje takega načina življenja, v katerem je vsakdo od najzgodnejših let dalje postopno vključen v mrežo enakopravnih odnosov utemeljeno na: sprejemanju drugih takšnih kot so, kot si sami želijo biti, solidarnosti in spoštovanju večinskega in manjšinskega mnenja. Zdravo življenje Vzgoji za zdravo življenje dajemo velik pomen. Verjamemo, da le zdrav način življenja omogoča razvoj vseh sposobnosti otroka in njegovo dozorevanje v celovito osebnost - odgovornega državljana. Le zdrav človek lahko polno prispeva skupnosti. Vsak je sam odgovoren za svoj osebni razvoj (telesni, čustveni, socialni, intelektualni in duhovni). Ko se zave svojih sposobnosti in omejitev, si postavlja dosegljive cilje in postane prizanesljiv do sebe, doseže notranje ravnovesje, ga ohranja in se izogiba navadam, ki povzročajo ali vsaj prispevajo k nastanku določenih bolezni. Narava in življenje na prostem sta idealni okvir za tako rast. Zdravju škodujejo vse vrste zasvojenosti. Velik družbeni problem predstavljajo alkoholizem, kajenje in uživanje psihotropnih substanc. Ker imajo te zasvojenosti močan negativen socialen vpliv zavračamo vsako prisotnost alkohola, kajenja in psihotropnih substanc na vseh taborniških aktivnostih. Od vodij, ki delajo z mladimi, pričakujemo, da bodo z osebnim vzgledom uveljavljali to stališče. Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj pomeni upoštevanje omejitev pri razvoju, ohranjanje naravnega ravnovesja in s tem sedanjosti in prihodnosti našega planeta. Predpostavlja varovanje in vrednotenje okolja. Pomeni biti osveščen, spoštovati in poskrbeti, da drugi spoštujejo življenje povsod, v mestih, na podeželju, na prostem, se zavedati usodne povezanosti živega in neživega sveta in tako ravnati. Skavtstvo oblikuje državljane, ki jih zanima okolje v katerem živijo, ki želijo biti informirani, vidijo širše in ne poenostavljajo, so kritičnega duha pri tehtanju prednosti in pomanjkljivosti in niso proti novostim in razvoju. Trajnostni razvoj pomeni tudi oblikovati svoj način življenja, ga vrednotiti in spreminjati v bolj harmoničnega, pomeni tudi opogumljati sebe in druge za odkrivanje neznanih okolij, da bi jih spoznali in se jih ne bi bali in pustili zanamcem nekoliko boljši svet. Ustvarjalnost Mlade želimo vzpodbuditi k ustvarjalnemu delovanju in s tem prispevati k razvoju celostno razvite osebnosti. Vsakomur omogočiti in ga naučiti biti ustvarjalen, da naredi nekaj novega, na nov način. Ne postavljati meja in ovir domišljiji. Iz ustvarjalnosti izvirajo namreč še nekatere značilno človeške doživljajsko vrednostne pojavnosti kot so: radost dela, sreča bivanja, odprtost do sebe, ljudi in sveta, zadovoljstvo ob opažanju vse bolj celostnega razvoja samega sebe ter vse bolj zavzeta udeležba v vsem skupnem. Kaže se v preseganju omejenosti in ozkosti, v sodelovanju v skupnem delu. Z vzpodbujanjem imaginacije, domiselnosti in iznajdljivosti, izražanja, odpiranjem možnosti za oblikovanje ter motiviranjem, da se izoblikovano uresniči, prispevamo k razvoju ustvarjalno integrativnega človeka. Prostovoljstvo Prostovoljstvo je pripravljenost - usposobljenost in želja posameznika, da pomaga posamezniku ali prispeva k dobrobiti družbe. V organizaciji govorimo o služenju in pomeni nesebično dajanje in pomoč, sprejemanje nalog in odgovornosti v organizaciji in izven nje, biti družbi na razpolago in imeti odgovoren odnos do drugih, ne da bi za to pričakovali nagrado. Prostovoljstvo je v organizaciji in družbi vse bolj družbeno potrebno. Z odraščanjem postaja služenje vse pomembnejše in je za mladostnika in mladega odraslega nepogrešljiv del programa, saj pomeni samo-uresničenje in prinaša notranje zadovoljstvo. Pričakujemo, da bo vsak tabornik - popotnik sprejel to programsko obvezo, ki je bistvena za članstvo v tej starostni skupini, za mladega odraslega pa smisel članstva, saj vzpodbuja osebno rast. Enakost priložnosti za vse V svetu, ki še ne nudi moškemu in ženski enakih možnosti uspeha in razvoja, poudarjamo potrebo po resnični enakosti pravic in obveznosti tako doma kot v družbi in s tem enakost priložnosti. Zato poudarjamo pomen sovzgoje, ki je vzgoja drug drugega, splošna vzgoja v spoštovanju in poslušanju, da bi bila vsaka ženska, vsak moški resnično odgovorna in gospodarja svoje usode. Je proces, v katerem se osebe obeh spolov vzgajajo skupaj, učijo drug od drugega, da bi dosegle in vzpostavile med moškim in žensko odnos enakopravnosti, ki ga označujejo enakost možnosti, polno sprejemanje drug drugega, razumevanje in sprejemanje različnosti, spoštovanje medsebojne bogatitve in dopolnjevanja in soodgovornost za Vzgojna izjava skupno odločanje in delovanje. Zahteva striktno sprejemanje in spoštovanje integritete, intimnosti, individualnega ritma in osebne izbire enih in drugih, preseganje stereotipnih spolnih vlog in zavračanje predsodkov in vseh oblik spolne diskriminacije. Šele v mešanih vodstvih lahko ob oblikovanju programov primernih za oba spola, ob možnosti izbire, pride do sozvočja in sinergije. Prijateljstvo Z vse večjimi zahtevami do mladih je za njihovo potrebo po vrstniškem sodelovanju, skupnem odkrivanju, včasih preprosto le biti skupaj, vse manj priložnosti. Odnosi med mladimi so vse bolj bežni in formalni. V sproščenih, demokratičnih odnosih v taborniški organizaciji, v kakršnih delujejo mladi, se odvija njihovo medsebojno sodelovanje, druženje, prijateljevanje, ki pogosto vodi v dolgotrajna prijateljstva. Ob delu in življenju v majhnih skupinah se razvija iskren zaupen odnos in gradi zaupanje. Mladi, še posebej mladostniki, skupaj načrtujejo in izvajajo dejavnosti in zanje skupaj nosijo odgovornost. V takem okolju se zabavajo in pridobivajo izkušnje, doživljajo vsakdanje zaupnosti, vrstniško solidarnost in spoznavajo radost vrstništva. Poštenost Poštenost je vrednota, ki je v organizaciji visoko cenjena in poudarjena v prisegi. Bolj kot na spoštovanje lastnine se nanaša na poštenost do samega sebe. Je neločljivi del razvoja mladega v celostno osebnost, od resnicoljubnosti in odkritosti, ko gre za dano besedo, in upoštevanje dogovorov do pokončnosti in lastnega stališča. Držati besedo, tudi ko to ni prikladno in boriti se za resnico, tudi ko to ni priljubljeno, pomeni častno ravnanje in prinaša prej ali slej spoštovanje okolice, predvsem pa samospoštovanje. 7. Metode Z metodami ustvarjamo okoliščine in pogoje za doseganje vzgojnih ciljev. Pomembna je soigra metod, se pravi uporaba in prepletanje različnih metod hkrati. Taborniška - skavtska metoda je opredeljena kot sistem stopnjujočega samoizobraževanja in samovzgoje, ki ju določajo: • prisega in zakoni - So moralni kodeks utemeljen na skavtskih načelih. So osnovno orodje, ki sloni na osebni obvezi posameznika sebi in tovarišem, na dani besedi po določenem preizkusnem obdobju, ko se posameznik zaveže, da bo po svojih najboljših močeh sledil dani obvezi in mu bo kažipot ob samovrednotenju ravnanja. Zatorej predstavljajo bistveni del taborniške metode; • učenje z delom - Učenje je rezultat praktične izkušnje posameznika na posameznem področju in ne le teoretične razlage. Posameznik odkriva svoje sposobnosti in meje s svojo osebno aktivno vključenostjo v projekte, dejavnosti, z opazovanjem in preizkušanjem v resničnih izzivih in se uči na napakah; • članstvo v majhnih skupinah (npr. vod) - Ob pomoči odraslih vključuje stopnjujoče odkrivanje in sprejemanje odgovornosti ter učenje samo-obvladovanja in dopolnjevanja. Usmerjeno je v razvoj značaja, pridobivanje kompetentnosti, samozaupanja, zanesljivosti in sposobnosti za sodelovanje - timsko delo in vodenje; • stopnjevani in stimulativni programi - Vključeni so v različne dejavnosti, ki temeljijo na interesih udeležencev, spoznavanju domovine, kulturnega izročila, vključujoč igre, uporabne veščine in služenje skupnosti in se v kombiniranem in uravnoteženem programu odvijajo predvsem na prostem; • narava - Narava in življenje na prostem sta idealen okvir za izvajanje programa glede na starost udeležencev od igre preko dogodivščine do izziva. Narava je s svojo kompleksnostjo in duhovno razsežnostjo idealno okolje za celosten razvoj mladega človeka. Zavedanje narave in upoštevanje naravnih zakonov se razvije v delovanje v skladu z njimi - dejavno varstvo okolja; • simbolni okvir - Je nabor simbolov za posamezno starostno skupino in pomaga razvijati domišljijo, dogodivščino, pripadnost, ustvarjalnost in inventivnost, pomaga posamezniku razumeti vrednote in vzpodbuja njihov razvoj. Taborniška metoda šele z uporabo vseh šestih elementov postane celovita in jo razumemo kot združeno in prepleteno celoto. Sodelovanje mladih in odraslih Organizacija nudi možnosti sodelovanja med generacijami, dejansko partnerstvo med mladimi in odraslimi v okolju, kjer se oboji udejstvujejo prostovoljno in se lahko učijo drug od drugega. Partnerstvo implicira medsebojno obojestransko razumevanje potreb, priznavanje in medsebojno spoštovanje v sproščenem neavtoritarnem okolju. Vloga odraslih ni v nadzoru, ampak v usmerjanju in stalnem dialogu, zato morajo razumeti potrebe mladih, se zavedati posledic svojega ravnanja, biti vzgled mladim in usmerjati na neprisiljen in mladim razumljiv Odločanje mladih Vzgojno delovanje odraslih v organizaciji ni namenjeno dajanju odgovorov, ampak vzpodbujanju mladih k spoznavanju samega sebe, iskanju odgovorov, posredovanju izkušenj, učenju samostojnosti in demokracije. V vseh starostnih skupinah je glede na razvojno stopnjo poudarjeno samoodločanje, samodisciplina, samopotrjevanje, preizkušanje in zavestno sprejemanje posledic svojih odločitev. Mladi morajo imeti možnost izražanja mnenj in svobodne izbire. Vrstniško sodelovanje Mladi naravno težijo k oblikovanju skupin vrstnikov, kar v organizaciji osmislimo z vzgojno dimenzijo. Skupina vrstnikov zagotavlja idealno okolje, v katerem lahko posameznik skupaj z drugimi načrtuje in izvaja projekte, prevzema odgovornost, komunicira z drugimi in seboj, dobiva izkušnje v medsebojnih odnosih, prevzema določene vloge, vrednoti skupaj z ostalimi, dobiva odzive in se sam odziva. Uči se iz izkustva in si pridobiva zaupanje. 8. Zaključek Z izjavo o vzgoji poskušamo najti vsaj delen odgovor na vzgojne dileme in vprašanja v organizaciji in družbi. Menimo, da lahko precej prispevamo k razvoju otroka, mladostnika in odraslega v celostno in uravnoteženo osebnost kot mladinska vzgojna organizacija na področju neformalne vzgoje, v kateri člani preživijo precejšen del svojega prostega časa. Osnova skavtstva - taborništva kot vzgojnega gibanja so aktivnosti ki omogočajo otrokom, mladim in odraslim, da dejansko združijo vrednote in načela, na katera se opirajo in jih doživljajo. Od namena do akcije je pot, ki jo lahko vsak prehodi. Tako vrednote označujejo njihove projekte, njihove aktivnosti, njihovo obnašanje in jih vodijo pri oblikovanju njihovih stališč. Z izjavo o vzgoji, v kateri se odražajo poslanstvo in načela naše organizacije, postavljamo tudi okvir za določanje in strukturiranje podrobnejših vzgojno-izobraževalnih ciljev - splošnega vzgojnega cilja, vzgojnih ciljev posameznih vej in prenovo osnovnega programa. Sprejeto na 21. skupščini ZTS, v Ljubljani, 28.10.2000 o o RAZPIS ZA ORGANIZATORJE DRŽAVNIH TEKMOVANJ V letu 2001 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala naslednja državna tekmovanja: • Državna mnogoboja za vse kategorije v terminu od 8. do 10. 6. 2001 • Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT) v terminu od 28. 9. do 30. 9. 2001 Za navedene akcije iščemo rodove ali območne organizacije ZTS, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji. Vse, ki nameravajo prihodnje leto sodelovati pri organiziraciji katere od navedenih akcij, naprošamo, da v odgovoru na razpis navedejo: a) podatke o organizatorju, vodstvo, b) predviden kraj in trajanje akcije, c) okvirni program in d) pregled predvidenih stroškov in predlog za pokritje stroškov Vse prijave na ta razpis bodo obravnavale ustrezne programske komisije in IO ZTS. Prosimo rodove ali območja, da odgovorijo na razpis do 31. januarja 2001. GLAS JELOVICE 2001 Naj vas še enkrat povabimo na naše tekmovanje. Kot smo že omenili, je letošnje tekmovanje trideseto po vrsti in zato še posebej imenitno, zlasti ker pričakujemo tudi udeležbo ekip iz sosednjih držav. Letos bo tekmovanje potekalo v soboto, 13. 1. 2001, v vasi Sora, približno 10 km iz Škofje Loke proti Ljubljani in le tri kilometre iz Medvod, do koder se lahko pripeljete tudi z ljubljanskim zelencem. Zbor ekip bo ob 8.30 pred osnovno šolo v Sori. Ekipe, ki bi to želele, lahko pridejo v Soro že v petek po 18. uri. V šoli bo za vse ekipe zagotovljeno prenočišče. Štartnina je 5500,00 SIT na ekipo. Tekmujejo lahko moške in ženske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in grče. Ekipa šteje pet članov, dovoljeno pa je tudi odstopanje za enega. Prosimo, da štartnino nakažete na žiroračun našega rodu, št. 51510-678-55536. Prijavite se lahko na naslovu: Teja Ziherl , Frankovo naselje 170, 4220 Škofja Loka, tel. (04) 5186 068, oziroma teja.ziherl@kss-loka.si, in sicer _TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR LETO XLVII Is 4 W k najpozneje do 3. 1. 2001, po tem datumu pa bo štartnina 7500,00 SIT. Za vse dodatne informacije vam je na voljo vodja tekmovanja Tine Radinja, bodisi na tel. (04) 5155 661; (041) 924 639 bodisi na e-pošto: tineradinja@hot-mail.com. Na snežno dogodivščino pa ne pozabite prinesti copat, osnovne opreme za orientacijo in pisal, da boste lahko izpolnjevali naloge. Te ostajajo klasične. Poleg orientacije vas čakajo še topografski testi, prva pomoč, test iz življenja v naravi in hitrostna etapa. Zato pa bo toliko bolj zanimivo spremljevalno tekmovanje za "najbolj kul ekipo", v okviru katerega vas čakajo več kot zanimive preizkušnje. Okoli šole bo ves dan dišalo po slastnem golažu, taborniška druščina pa si bo pripovedovala vesele štorije z zasnežene proge. Tudi zato je Glas Jelovice pustolovščina, ki je ne smete zamuditi! ZOT PRIHAJA ... in je že malo bližje. Letos se bo dogajal 26. in 27. 1. 2001 po hribčkih v okolici Maribora. Točen kraj bomo sporočili v januarski številki Tabora oz. objavili po novem letu na Rutki. Ekipe se bodo zbrale v petek zvečer in tekmovanje končale v soboto popoldan. Tekmovanje je namenjeno 5 in 4-članskim ekipam GG-jev, PP-jev in grč. Grče so lahko (z)mešane, GG in PP pa ločeni po spolu s tem, da mešane ekipe tekmujejo v moški konkurenci. 3-članske ekipe tekmujejo izven konkurence. Prijave pošljite do 19. 1. 2001 na naslov XI.SNOUB Miloš Zidanšek, Verstovškova 4, 2000 MARIBOR. Prijavnica naj vsebuje število ekip v posamezni kategoriji, potrdilo o plačani štartnini in podatke kontaktne osebe, če želiti prejeti propozicije po pošti. Štartnina na ekipo znaša 9 500 SIT. V štartnino so zajeti našitki, karta, prenočevanje, čaj, tople obrok in stroški organizacije. Štartnino nakažite na ZR: 51800-670-51510, na ime Rod XI.SNOUB Miloš Zidanšek, Verstovškova 4, 2000 Maribor. Vse dodatne informacije najdete na zot.rutka.net Vprašanja: vindi@rutka.net ali 02/2522482 (vindidoma) ali 02/6565831 (vindislužba) ali 031/589425 (vindimobizga-ga). Snega ne potrebujete, ga bomo "zrihtali" mi. DECEMBERC2000) -27 IZ_PRVE_ROKE .................Bimgd 2001................. =4pTgČH0ANA Techuana - naravna alternativa Prijave na mednarodni tabor Techuana 2001 se zaključujejo. Taborniki se prijavljajo, skavti se prijavljajo, zakaj se ne bi tudi vil? Redno se lahko prijavite do 25. 12. 2000 za ceno 36.500 SIT za udeleženca in 18.250 SIT za vodnika. Prijaviti se bo seveda mogoče tudi pozneje, resda pa se bodo take prijave obravnavale kot zamuda pri plačilu (tj. potrebno bo doplačati 1.000 SIT za vsak mesec zamude). Goro informacij, razpis, prijavnice, slike, najpogosteje zastavljena vprašanja in odgovore najdete na spletni strani techuana.rutka.net, lahko nam pišete na techuana2001@rutka.net ali pokličete 01-5376845 in prosite Črtomirja za informacije. Oglejte si tudi forum Techuana 2001 na forum.rutka.net, kjer se lahko med seboj dogovorite - lahko zaprosite za prostega vodnika, ki bi peljal vaše tabornike na mednarodni tabor, ali pa ste sami vodnik. Techuana Team vam nudi raznoliko informacijsko podporo in priložnost sodelovati na nepozabnem mednarodnem taboru. Na vas je, da jo uporabite in uresničite! Techuana - alternativa naravi H2 revija Tabor m m w I • v • • J w. Tehnični pripomočki na taborniških tekmovanjih Članek iz prejšnje številke Tabora nadaljujem z opisom še preostalih tehničnih pripomočkov za orientacijo, katerih uporaba bi na taborniških tekmovanjih lahko predstavljala prednost za ekipe, ki si tovrstno opremo lahko privoščijo. Barometrični višinomer je že dolgo časa eden najbolj hvaležnih pripomočkov pri orientaciji na terenu z znatnimi višinskimi razlikami. Z natančnostjo med 10 in 20 m lahko določimo nadmorsko višino svojega stojišča s preprostim pogledom na inštrument. Glavna omejitev pri uporabi barometričnega višinomera je sprememba zračnega tlaka zaradi vremenskih vplivov, ki povzroči tudi napačno določitev nadmorske višine. Izognemo se ji z rednim in dovolj pogostim nastavljanjem višino-mera na točkah z znano višino. Višino-mer je posebej uporaben in koristen pri iskanju kontrolne točke v pobočju brez izrazitih napadnih ali lovilnih točk. Poznamo analogne in digitalne izvedbe, sam dajem glede na uporabnost prednost tistim digitalnim višinome-rom, ki so v kombinaciji z ročno uro in jih nosimo na zapestju. Ocena dolžine prehojene poti je poleg določitve smeri gibanja najpomembnejša veličina pri gibanju po terenu in predvsem pri iskanju kontrolnih točk. Na voljo sta dve metodi določitve: mer- jenje časa ali štetje korakov. Določitev dolžine prehojene poti na osnovi porabljenega časa je primernejša za daljše razdalje in predvsem na lahko prehodnem terenu. Najnatančneje ocenimo hitrost gibanja po utrjenih poteh, z upoštevanjem vzpona ali spusta je mogoče dovolj natančno določiti razdaljo tudi na razgibanem zemljišču. Pri krajših razdaljah, predvsem pa pri gibanju po zaraščenem, močvirnem ali drugačnem "počasnem" zemljišču pa je dovolj natančno le štetje korakov. Seveda moramo poznati še dolžino svojega koraka in upoštevati spremembo dolžine pri vzponu, spustu ali izrazito slabo prehodnem zemljišču. Pri takšnem štetju korakov nam je lahko pedomer v pomoč, s predhodno nastavitvijo dolžine koraka v inštrument se izognemo preračunu števila korakov v razdaljo. Vendar, na težko prehodnem in razgibanem terenu bo pedomer beležil tudi korake, katerih sami zaradi izogibanja oviram ali strmega vzpenjanja ne bi, in rezultat dolžine, dobljene s pedome-rom, bo lahko slabši, kot če bi korake šteli. Nadaljevanje prihodnjič! Mnenje tabornikov o Pravna odgovornost Ali se vodniki, načelniki in starešine zavedajo pravne dgovornosti, ki jo kot vodje v organizaciji imajo? PREMALO: 74,58% Dovolj: 17,09% ■ Sploh nic: 8,23% Skupaj glasov: 168 november H9 STROKOVNO Kar pohvaliti vas moramo, saj prihaja na Taborov naslov vedno več glasil. Da pa ne boste mislili - glasila niso le številčnejša, ampak tudi oblikovno ter vsebinsko vedno boljša. Med vsemi prejetimi izstopa bilten RAJ, ki je res nekaj posebnega, tudi glede na ostale biltene, ki smo jih prejeli. Bilten RAJ Ob paznovanju 5. obletnice rodu 1995 - 2000 Obsežen bilten, si mislimo, ko ga prvič vzamemo v roke. Ganljiv uvodnik je odličen začetek v to 5-letno kroniko nekega rodu, ki je uspel iz tako rekoč nič. Enoto je na noge postavilo nekaj prijateljev, ki je "slučajno padlo v taborništvo", kot pravi Luka Lahaj-nar, načelnik rodu. Škoda le, da ni tisk malo boljši, saj je oblikovanje zelo zračno in funkcionalno. V TEJ ŽABICI SAMO D0L60ČASNA PORODILA S TABORJENJ Žabica Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana številka 9, november 2000 "Končno," bi lahko rekli za zadnjo letošnjo Žabico. Nekako smo upali, da se bo Žabica čez čas privadila na okolje, se malo pore-dila (vsaj glede na število strani, velikost je dobra), pa nič. Je sicer res, da ji moramo glede tehnične izdelave priznati prvo mesto med glasili, vendar gre to predvsem na račun majhnega obsega - 8 strani, kolikor jih ima. Naslovnica nič kaj ne vabi k branju - V tej Žabici samo dolgočasna poročila s taborjenj, piše na njej. Morda pa koga pritegne prav to. 30 revi'a Tabor STROKOVNO Sokol Glasilo Rodu samorastnikov iz Ljubljane številka 54, oktober 2000 Ima vse, kar ima dobro glasilo. Reportaže, obvestila, komentarje in nekaj za razvedrilo. Posebnost Sokola pa je članek Čič z druge strani. Čeprav na kratko, nam besedilo zelo slikovito opise nočno dogajanje na letošnjem ČIČ-u. Vas zanima, kako umiriti 12-letne "specialce", ki se skrivajo po šoli ... odgovor s skriva v "specialnem" srebrnem lepilnem traku. Pohvalno. ertete Glasilo Rodu tršatega tura številka 10, november 2000 Bojda ertete v sebi skriva ekskluzivno poročanje z druge celine. Takoj po branju uvodnika nas močno zasrbijo prsti ... hitro prelistamo glasilo in spoznamo svetovljanstvo članov RTT-ja. Štirje - od teh bivša blagajničarka in bodoči blagajnik rodu - se potepajo po Indoneziji in Tajski. Prikrajšane bralke moškima članoma odprave menda najbolj zavidajo masažo na Sulawesiju, o kateri sta vedela fanta že pred odhodom veliko povedati. Uredniki rodovih glasil! Revijo Tabor želimo se bolj približati območjem, na katerih delujejo rodovi, zato bomo v naslednjem letu uvedli novo rubriko, v kateri bodo zbrane novice iz vaših območij. Tega pa ne moremo narediti, če nimamo prav vase podpore, saj ste kot rodovi propagandi-sti in predvsem kot uredniki rodovih glasil najverjetneje v središču toka informacij. Prosimo te, da se nam oglasiš na zts@rutka.net, v ime sporočila pa napiši Tabor - novice. Sporoči nam, katero glasilo urejaš in kolikokrat na leto izhaja. Pomagaj nam narediti revijo Tabor še boljšo! glasilo rodu Tršatega Tura številka 10 2.11.2000 |lil.Wel.'il.l:ll 3 1 STROKOVNO Ne boste verjeli, že spet se bomo vrteli okoli vrvi. Dolgčas boste rekli, a le previdno! Največji nergači in vsevedi so se že velikokrat opekli. Na srečanju udeležencev tečaja pionirstva in bivanja v naravi smo prusikarili. Pogosto je marsikdo na lastni koži doživel, da so pri vzpenjanju in spuščanju s prusikovim vozlom dogajajo zdrsi. Pogost vzrok so nove gladke vrvi, nepravilno izbrano razmerje med debelino nosilne vrvi in pomožne prusikove vrvice. Ce pa si pred neodložljivo nalogo pred prepreko ( steno), ki jo je potrebno premagati, je lahko rešitev z drobnim trikom enostavna. Za boljši prijem (s tem sicer večji kot obremenitve vrvi in posredno manjša nosilnost) je potrebno le izvleči - opustiti en navoj prusikove vrvice okoli glavne vrvi v zgornjem delu pru-sikovega vozla. Na tem mestu je brezpredmetno pisati o uporabi ustreznih testiranih vrvi in primernih krajih za vadbo, ki morajo biti poleg strokovnega vodstva pogoj za izvajanje take aktivnosti in za uporabo. Žal in na srečo pa mora biti varnost najpomembnejša! Ocenjevanje še dopustnega je stvar natančnejših priprav in številnih vaj ter ponovitev s strokovnim vodstvom. Pa še nekaj bolj dotičnega za široke množice. Prepoznaš vozel na desni? Verjetno je tvoj odgovor: "Ja, ambulantni!" Žal, napaka. Tak vozel lahko nastane pri vezanju ambulantnega vozla z vpletanjem. Žal, takrat ko pridejo kraki vrvi iz vozla vsak na svoji strani, tako zavezan vozel že ni tisti naš pravi ambulantni vozel z vsemi svojimi lastnostmi dobre trdnosti ob istočasnem potegu za oba kraka ali oba konca glavne vrvi. Verjetno si postal že malo dvomljiv. Le hitro zaveži oba vozla in se prepričaj o različnih lastnostih na videz enakega vozla. Pripravil: Rado Malnar BB reviia Tabor STROKOVNO "V Miha Eder - Smuk in Rado Malnar pionirstva in bivanja v naravi Tečajniki in mentorji tečaja pionirstva in bivanja v naravi smo se zopet srečali. Z vseh koncev Slovenije smo se zbrali v koči tabornikov Rodu mladih borov iz Ajdovščine. Vrednotili smo poletni tečaj in pripravljali smernice ter programske vsebine novih strokovnih srečanj. Ajdovci so nam prijetno ogreli njihov domek in nas za dobrodošlico pričakali s pristno slastno joto. Velika zahvala jim gre, ker so nam omogočili zares dobre delovne pogoje. Prvenstveni namen srečanja je bil ovrednotenje poletnega tečaja. Ugriznili pa smo tudi v veliko, na trenutke tudi kislo jabolko usklajevanja tem in vsebin izobraževanja. Predelali smo temo vozli. Usklajevali smo vsebino, metode in načine, ki jih bomo uporabljali pri tej temi v našem tečaju. Poizkušali smo oblikovati nek vzorec za predelavo ostalih vsebin. Pomembno je spoznanje, da se mora naše izobraževanje širše uveljaviti. Grenko je spozna- nje, da taborništvo kljub svoji razsežnosti in delovanju na različnih športno rekreativnih področjih nima verificiranega programa za pridobitev licence, ki bi priznaval strokovnost in dovoljeval delovanje naših članov tudi izven taborniških vrst. Tu ciljam na ustrezno licenco, ki postavlja pogoje in obvezuje ter priznava ustrezno usposobljenost za vodenje oseb pri posamezni aktivnosti. Za posladek smo na srečanju preizkusili naše znanje o vozlih še tam, kjer so najbolj potrebni. Preizkušali smo se v vrvni tehniki. Osvajali smo tehniko varovanja soplezalca (pol bičev vozel). Preizkušali smo varnost naveze (mrtvi vozel, osmica). Veliko zabave in novih občutkov pa smo spoznali pri žemarje-nju. Zemarjenje je izraz za vzpenjanje po vertikalni vrvi s pomočjo pripomočkov - prižem. Za vse nostalgike pa smo obudili tudi način vzpenjanja s prusi-kovim vozlom. Dodobra izmučeni in polni lepih doživetij smo se ob pomanjkanju časa dogovorili za naslednje srečanje. V januarju nas bo pot popeljala na (upam takrat že belo) Pohorje, kjer bomo prei-gravali veščine zasilnega prenočevanja. STROKOVNO Naše Osončje sestavlja Sonce, okoli katerega kroži devet planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton). Okoli nekaterih planetov krožijo tudi naravni sateliti, na primer okoli Zemlje - Luna. V Osončju pa je še nekaj kometov in asteroidov, ki jih je največ v orbiti med Marsom in Jupitrom. Tako je pojmovanje in poznavanje našega Osončja danes. Zanimivo je, da stare - izginule civilizacije navajajo deset planetov. Temu dejstvu se je znanost še do leta 1971 posme-hovala. Tega leta pa so astronomi čisto po naključju odkrili planet Pluton (deveti planet), medtem ko so skušali pojasniti nenavadna odstopanja položaja Neptuna od izračunane orbite. So torej stare civilizacije poznale res tudi deseti planet, ki so ga imenovale Nibiru, in ki ga danes poljudno imenujemo planet X? Odkritje Plutona pa ni razrešilo skrivnosti Neptunovih odstopanj od njegove izračunane poti, temveč še poglobilo ugibanja o morebitnem obstoju desetega planeta. Leta 1983 je IRAS (infrared astronomical satelite) zaznal nekaj, kar bi lahko bil planet X. Tu pa se je nemudoma vmešala NASA, ki je obljubila, da bo razrešila skrivnost. NASA je skušala s korekcijo mase in s tem povezane gravitacije planetov Neptuna in Plutona razrešiti to uganko, vendar ne preveč prepričljivo, za morebitni planet X pa proglasila širok pas asteroidov, ki kroži med planetoma Mars in Jupiter. Takoj so se pojavila ugibanja, če morda niso asteroidi koščki uničenega planeta X, ki je zaradi kdo ve kakšnega razloga v preteklosti eksplodiral. Je vanj treščil velik komet ? Ali pa so ga uničili civilizirani prebivalci ? ZNANE IZJAVE Cesto sem obžaloval, kar sem govoril, toda nikoli, kar sem molčal. (Ksenokrat) LUNINE MENE Prvi krajec 4. 12. 2000 ob 4:56 Polna luna 11. 12. 2000 ob 10:05 Zadnji krajec 18. 12. 2000 ob 1:44 Mlaj 25. 12. 2000 ob 18:24 Prvi krajec 2. 1. 2001 ob 23:33 Polna luna 9. 1. 2001 ob 21:26 1118 revi'a Tabor STROKOVNO To teorijo o nastanku asteroidnega pasu seveda ne gre zanikati, opazimo pa lahko, kako je pravzaprav NASI uspelo odvrniti pozornost javnosti. Javnost in občila so začeli glodati podtaknjeno "plastično kost", odkritje IRAS-a pa je počasi zbledelo v pozabo. Za nenavadno reakcijo NASE sta možni le dve razlagi. Ali ni imela dovolj denarja za raziskave? Ali pa jim je neka tajna organizacija "Možje v črnem" zagrozila, naj z vsemi raziskavami, ki se tičejo planeta X, nemudoma prenehajo? Če sledimo poročilom nekdanjih civilizacij, je planet X nebesno telo, ki kroži okoli Sonca, podobno kot kometi po eliptični krožnici. Le vsakih 3650 let se približa Soncu in seveda Zemlji. Vpliv planeta je tako močan, da na Zemlji povzroča potrese, poplave in druge kataklizme. Mnogokratnik števila 3650 nas ponese vse tja do ledene dobe - 65 000 let pred n. š., ko so izumrli mamuti in še nekatere biološke vrste. Podobno je bilo 40 000 let pred n. š. in 12 000 let pred n. š., ko naj bi izginila Lemurija. Pa 5 000 let pred n. š., ko naj bi izginila Atlantida. Tako naj bi prišlo tudi do uničenja zelo razvite civilizacije okoli leta 1 500 pred n. š. na področju današnjega Pakistana. To pa je bilo, naj vas spomnim - pred 3500 leti. VZHODI IN ZAHODI SONCA Kaj neki je odkril IRAS LETNI ČASI Zima se začne 21. 12. ob 14:36 Sončni mrk 25. decembra ob 18:37 pri nas ne bo viden, saj bo v tem času ze tema. Lunin mrk 9. januarja ob 21:21 pa bo iz naših krajev lepo viden. Več o njem v januarski številki Tabora. november 35 Srebrni srečno! V temačnih hodnikih preteklosti Ste že videli kako kapljice živega srebra solzijo iz črnega skrilavca? Najbrž le redki med vami, ki ste se spustili v temne rove petstoletne-ga popotovanja po preteklosti kopanja živosre-brne rude v Idriji. Eden največjih rudnikov živega srebra na svetu je zaradi svoje izjemnosti že v času delovanja privabljal raziskovalce in popotnike iz vse Evrope. Danes, ko se rudnik postopoma zapira, pa 500 let star Antonijev rov prikazuje rudarjenje skozi pet stoletij, kapljice edine tekoče kovine na svetu in živordečo cinabaritno rudo. Informacije za obisk na www.rzs-idriia.si 1 11 Črnem vrhu nad Idrijo). ustanovljen leta 1952. Število aktivnih članov: 110 1120 revna Tabor STROKOVNO m m. Vse vodnike založbe Sidarta dobite odslej tudi v Zadrugi ZTS! zalnih poti Preden se posvetimo sami knjižici moramo nujno razjasniti pojem "plezalna pot". To so poti preko strmih sten ali skalnatih odsekov zavarovane z jeklenicami ("zajlami") in klini ter običajno zahtevajo gibanje s pomočjo vseh štirih udov, se pravi plezanje in ne hojo. A vseeno so to poti, ker so nadelane, zavarovane in označene - za razliko od plezalnih smeri, kjer mora plezalec, običajno alpinist sam urejati varovanje ter iskati potek. Dejstvo, da je to druga izdaja vodnika, ki je prvič izšel šele pred nekaj leti, samo po sebi dokazuje uspešnost obravnavanega izdelka. Knjižica ima oblikovno in vsebinsko klasično Sidartino zasnovo. Oblikovno je ravno primernega formata za v žep na kapi nahrbtnika, s trdimi platnicami, na kakovostnem papirju, z barvnimi fotografijami, črnobelimi risbami... Vsebinsko je razdeljena v tri glavne sklope. Uvodni del predstavlja poglavje avtorja Tineta Miheliča namenjeno opisu varnega gibanja po, kot jih sam imenuje, "železnih" poteh. Sledi komentar same zasnove vodnika in kot poizkusna namiga opis zavarovane poti na Grmado ter znana Vipavska Gradiška tura. Centralni del knjižice so opisi 50-ih (2 + 48) izbranih "ferat", razdeljenih glede na gorsko skupino v kateri se nahajajo, na opise poti v Kamniško-savinjskih Alpah, Karavankah ter Julijcih. Zaključek predstavljajo uporaben seznam sorodne vodniške literature, seznam zemljevidov ter seznami pripadajoči sami opremi knjižice - spisek avtorjev fotografij, kazala, ... Spominjam se, da je bilo ob prvi izdaji nekaj polemik na račun petstopenjske lestvice zahtevnosti tovrstnih poti, ki jo je postavil avtor tekstov Andrej Mašera, saj naj bi bila uradna lestvica PZS le tristopenjska. Kdorkoli se vsaj malo spozna na gore ter tovrstne poti bo kaj kmalu ugotovil, da petstopenjska lestvica ni odveč, saj je razlika med najlažjimi in najtežjimi potmi v izboru 50-ih poti res precejšnja. Znotraj posameznega opisa so odstavki klasični. Splošnemu opisu sledijo opis izhodišča, dostopa, same poti, sestopa, navedba težavnosti, časovnice, višinske razlike ter navedba primernega zemljevida. Mnogim besedilom so dodane črno-bele risbe avtorja Danila Cedilnika-Dena ter nekoliko redkeje barvne fotografije različnih avtorjev. Skratka, vrhunski izdelek namenjen resnim gornikom. Izbor poti je zahteven in komur te poti niso dovolj, mora med alpiniste. Določeni cilji iz te knjižice bi bili lahko primerni za zahtevne izlete kluba PP, vseh pa ne bi priporočal. Določeni so tako zahtevni, da je spremstvo alpinista ali vodnika (ter vsaj ponekod verjetno varovanje) nujno. STROKOVNO >orovec i Prišel je mesec december, z njim čas zime ter vsaj dveh večjih zimskih počitniških terminov (božično-novoletne in zimske počitnice), ki jih taborniki, vsa tisti v dejavnejših rodovih, običajno izkoristimo za izpeljavo rodovih zimovanj. Danes vam v mojem prispevku ponujam namig v zvezi z le-temi. Borovec je majhna vasica nahajajoča se 7 km južno od nekoliko večje Kočevske Reke, znotraj nekdaj (vojaškega) zaprtega območja kočevskih gozdov. Leži sredi lepe borovške doline na nadmorski višini 676 m. Južno in zahodno od vasi se razprostira v smeri SZ-JV greben hribov, ki s te strani predstavljajo rob kočevskih gozdov, z druge pa rob kolpske doline. Krempa z višino 942 m ni najvišji vrh v grebenu, je pa eden izmed bolj znanih. In kakšno zvezo imata Borovec ter Krempa z zimovanji? V Borovcu se nahaja velik objekt - nekdanja kovačnica (drugi viri govorijo o "gozdarski bajti"). Lastnik objekta je podjetje Snežnik, nekdaj in še danes glavna "firma" v teh koncih. Ker objekt ni več uporabljan v gospodarske namene, je oddan. Tako smo imeli stavbo v najemu nekaj časa ljubljanski taborniki preko svoje MZT Ljubljana, zdaj pa z objektom gospodari zavod Izida. Izkušnje večine ljubljanskih tabornikov kažejo na primernost objekta (seveda v taborniškem rahlo "špartan-skem" smislu) za izvedbo raznih večjih taborniških akcij. Mednje sodijo tudi zi-movanja. Če smo v Borovcu na zimovanju oziroma na neki drugi večdnevni akciji (jesenovanju, posvetovanju, ...) se spodobi, da gremo še nekam na izlet. Krempa se nam ponuja kar sama od sebe. Glede na zimski čas vas moram opozoriti, da sam vrh v snegu ni najprimernejši cilj, se pa malo nižje nahaja istoimensko sedlo (866 m), ki je prav gotovo lep cilj tudi v ne preglobokem snegu. Opis je jesenski, vendar bo prav gotovo uporaben tudi, če se boste na izlet odpravili v zimskem času. Za orientir si izberemo center vasi, križišče z drevesom in markacijsko tablo pri gostišču Jurjevič. Od tod krenemo po cesti proti JV, mimo terenov konjeniškega kluba na levi (možno jahanje) ter na prvem odcepu, za prašičjo farmo na desni (možen ogled), zavijemo desno na ko- Pogled proti Krokarju z razgledne točke 38 reviia Tabor STROKOVNO lovoz. Le-ta malo dalje, pod bregom zavije levo ter se prične vzpenjati. V nekaj minutah dosežemo manjši zaselek hiš imenovan Inlauf (cca 700 m nad morjem). Do sem je še možno priti z vozilom. Za zadnjo hišo nas kažipot usmeri desno, naravnost navzgor preko travnika. Tod se v zadnjem času pasejo konji. Električni pastir okoli pašnika nas nikakor ne sme zmesti. Previdno ga prečkamo in nadaljujemo naravnost navzgor ter pazimo, da ne vznemirimo konjev (zdaj smo na njihovem). Na gozdni meji zopet prestopimo "pastirja" in nadaljujemo po poti v gozdu. Poleg redkih markacij opazimo tudi velike belo-zelene rože, ki predstavljajo označbo tukajšnje gozdne učne poti. Več o njej lahko izvemo z ogledom informacijske table pri vaškem gostišču. Tudi ta pot je eden izmed tukajšnjih primernih izlet-kov. Približno 100 višinskih merov višje nas pot privede iz gozda. Pred nami se razpre lep pogled na negovano trato raztegujočo se s sedla navzdol. Do klopi vrh sedla nas loči še nekaj minut. Za močno utrujene pa se klopi nahajajo že ob tabli na gozdnem robu. S sedla proti jugu se lahko zazremo naravnost v zloglasni mirtoviški potok (afera z gradnjo male HE), ki mu s pogledom sledimo vse do izliva v Kolpo. Zahodno od sedla je že kar visoki Krokar (1122 m), vzhodno že omenjena Krem-pa. V kolikor nam razmere dopuščajo, se lahko povzpnemo nanjo. Pot nas nekaj minut hoda nad sedlom privede do izpostavljene razgledne točke (previdno, da ne padete preko skal proti Kolpi). Od tod je prav zanimiv pogled na nasprotno stran, proti Krokarju. Južna pobočja hriba, padajoča proti Kolpi, so strma in skalnata ter poraščena z borovci (strokovno gledano imajo menda značilnosti alpskega sveta). Se- Izhodišče: Borovec, dostopen z vozilom; Časovnica: 1 h za vzpon na sedlo Krempa in še 20 minut za na vrh, 1 h za sestop; Težavnost: lahka označena pot do sedla, nekoliko zahtevnejša do vrha; Primernost: do sedla za vse in vsakogar, dalje pot ni ravno primerna za množičen obisk; Zavetišče: objekt v Borovcu (informacije zavod Izida, tel.: 01 / 439 49 50) Dodatni program: izlet po gozdni učni poti, izlet v Dragarje (4 km oddaljena lepa dolina), možnost jahanja ali ogleda prašičje farme. verna pobočja, padajoča v borovško dolino, so zložnejša in poraščena z listnatim drevjem. Priča smo izrednim kontrastnim igram narave. V nadaljevanju se vzpenjamo po ozkem gozdnatem grebenu. Desni (južni) rob na nekaj mestih strmo pada v kolp-sko dolino - previdnost ne bo odveč. Z razgledne točke do vrha je samo nekaj minut. Kmalu stojimo na najvišji točki, kjer se nahaja skrinjica z vpisno knjigo in žigom. O razgledu z vrha žal ne moremo govoriti. V dolino se vrnemo po isti poti. Za konec naj rečem le to, da obisk teh krajev, pa naj bo to krajši izlet z vzponom ali brez ali večdnevna taborniška akcija, priporočam vsem bral- ... na vrhu Pogled na Borovec z juga novemper pH Pugy tif J Se ne veste, kaj boste počeli naslednje poletje? Potem so naslednje informacije kot na dlani, da se odločite. 7. Smotra SIH T.SlrtO IR;'> IWIOACJL HRVATSKE njfim —iTTrt* S. O O i Fužine pri Delnicah, Hrvaška Priprave na 7. zlet hrvaških skavtov so v polnem teku. Po podatkih iz predprijav se bo smotre udeležilo okoli 1.100 udeležencev iz 29. rodov iz cele Hrvaške, poleg tega pa organizatorji pričakujejo okoli 300 udeležencev, članov osebja in gostov iz tujine. Organizacijski odbor že zbira tudi prijave tako za udeležence, kakor tudi za člane prostovoljnega osebja zleta. Člani osebja morajo biti starejši od 20 let in lahko sodelujejo na programskem, tehničnem in administrativnem področju. Znana je tudi tabornina. Ta znaša 80 Evrov za udeležence (skupni stroški organizacije zleta in prehrana), za osebje pa 64 Evrov. Prijavnice bo v kratkem mogoče dobiti v pisarni ZTS, prijave pa organizatorji zbirajo predvidoma do konca leta. B.Open Mednarodni tabor Salzburg, Avstrija LJopenl)) 1 ^ 11 i —■ ri rkI jnrr-hnr-ifl Avstrijska nacionalna skavtska organizacija v naslednejm letu, točneje od 15. do 26. julija 2001 vabi na mednarodni skavtski tabor B.open 2001. Srečanje udeležencev starih od 13 do 20 let bo potekalo v mestecu St Gilgen, vzhodno od Salz-burga. Na 200.000 kvadratnih metrih tabora ob jezeru Wolfgangsee bo potekal pester program spoznavanja, sodelovanja in druženja, udeleženci pa bodo preizkusili nekaj novih ino-vativnih športnih dejavnosti. Dodatne informacije na www.ppoe.at/b.open ali b.open@ppoe.at. NICES 2001 Mednarodni tabor Nederweert, Nizozemska V mestecu Nederweert na jugu Nizozemske bo od 15. do 29. julija potekal mednarodni tabor Nices 2001. Tabor je namenjen skavtinjam in skavtom starim od 14 do 21 let. Organizatorji poleg tradicionalnega skavtskega programa pripravljajo za udeležence tudi nekaj presenečenj: smučanje sredi poletja, "disko" pod zvezdami in mednarodno "roštilja-do". Za bivanje in program boste odšteli 14,75 Evra na dan, za dodatne informacije pa lahko pobrskate na scoutnet.nl/~nices ali pišete na nices@scoutnet.nl. Prijave zbirajo do konca leta. GLOBALIS 2001 V osrčju Nemčije, 70 km severovzhodno od Frankfurta, nemška skavtska organizacija (BdP) od 26. julija do 5. avgusta organizira mednarodni tabor Globalis 2001. Program tabora temelji na Agendi 21, svetovnem programu, katerega ideja je zagotoviti človeka vredno življenje vsem ljudem na svetu (vsebino programa so ratificirale tudi članice OZN v Rio de Janeiru). V okviru te ideje bodo potekale ekspedicije, delavnice in kulturni dogodki, to pa bo tudi priložnost za oblikovanje skupnih idej sodelovanja mladih preko meja. Za informacije pišite na international@pfadfinder.de, več informacij pa vas čaka na www.pfadfinden.de/globalis. Cena je 80 evrov, predhodne prijave pa zbirajo do konca leta. BOY SCOUTS OF AMERICA vabijo, da v njihovih taborih preživite poletje 2001 kot mednarodno osebje. Informacije na www.bsa.scouting.org/international. Prijavnice v pisarni ZTS. 40 revna Tabor strani STROKOVNO Mednarodne • •• Žarek upanja za boljšo prihodnost človekovih pravic organizacije Pugy Ze leta 1948 je Organizacija združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Kljub temu, da so jo sprejele in podpisale delegacije vlad številnih držav sveta, so te pravice še vedno kršene. In proti temu se z vsemi sredstvi bori "Bolje je prižgati svečo kot preklinjati temo." Ta star pregovor je britanskega odvetnika Petra Benenso-na spodbudil k izbiri simbola Amnesty International. Sveča obdana z bodečo žico ostaja znak Amnesty International se danes Poslanstvo Amnesty je velika skupina ljudi, ki deluje po lastnem prepričanju, da se na svetu dogaja zlo, ki ga je moč odpraviti s skupnim delovanjem. Vanjo je včlanjenih preko milijon ljudi iz več kot 160-ih držav. Je največja svetovna organizacija prostovoljcev, ki se zavzema za človekove pravice. Amnesty ima štiri glavna področja delovanja: • takojšnjo osvoboditev vseh zapornikov zaradi ugovora vesti, • pravično in takojšnje sojenje političnim zapornikom, • preprečevanje mučenja in usmrtitev in • preprečevanje "izginotij" in izvensodnih usmrtitev. Te skuša uresničiti tako, da izvaja pritisk na vlade in oblasti, ki ne ravnajo pravično in v skladu s splošno človeško etiko. Korenine Amnesty International je ustanovil leta 1961 britanski odvetnik Peter Be-nenson, da bi se borila proti krivicam. Povod za njegovo razmišljanje je bila aretacija dveh portugalskih študentov, ker sta v neki restavraciji nazdravila svobodi - obsodili so ju na sedem let zapora. Prvi poizkusi delovanja so bili usmerjeni k aktivni medijski kampaniji "odpiranja oči" ob trpljenju ljudi, vendar se je zelo kmalu dejavnost s tako številno podporo razširila tudi na neposreden vpliv na organe odločanja (vlade, sodišča...). Temeljna vodila organizacije so globalnost, nepolitičnost, prostovoljnost, neodvisnost in nepristranskost, njeni zakoni, kakor pravijo člani, pa človeška pravičnost. Leta 1977 je organizacija prejela Nobelovo nagrado za mir. Amnesty International Slovenija Komenskega 7 1000 Ljubljana Slovenija Elektronski naslov: amnesty.slo@ guest.arnes.si Spletna stran: www.amnesty-international.si Osupljivi podatki v letu 1999 Vsako leto Amnesty International objavi poročilo o kratenju človekovih pravic. Organizacija, ki se je v lanskem letu zavzemala predvsem za svetovni moratorij nad izvajanjem smrtnih kazni, je k letnici 1999 zapisala številko 1813 (evidentiranih) usmrčenih zapornikov, od teh kar 85 % na Kitajskem, v Iranu, Savdski Arabiji, Kongu in ZDA. Poleg teh so evidentirali primere slabega ravnanja z zaporniki v kar 132 državah sveta, zanimivo pa je tudi, da "debeli zidovi in rešetke" omejujejo svobodo zapornikom vesti v kar 61 državah. Med državami kršiteljicami se v zadnjih letih Slovenija ne pojavlja, kljub temu pa beležijo primere, kjer vlado opozarjajo na kršitve (predvsem neurejenega položaja beguncev). [¡mjn 41 Pred Kitajsko sva imela kar malce strahu, saj sva slišala razne zgodbe o neprijaznih ljudeh, neznanju angleščine, pljuvanju, dvojnih cenah, itd. To, da pljuvajo ves čas ter na vseh mogočih in nemogočih mestih drži, pa tudi dražje cene za tujce neuradno še niso čisto ukinili; nekaj angleških besed zna že marsikdo; neprijazni pa vsaj do tujcev niso. (So pa zato večkrat ignorantski.) Čisto drugačni pa so drug do drugega. Zelo radi se glasno kregajo in prepir ne tako redko pripelje do blažjega telesnega obračuna. Okrog prepirajočih se v trenutku zbere množica ljudi, ki potrpežljivo in radovedno čaka izida. Vzrok za prepir je lahko precej banalen: npr. kdo se bo usedel na prosti sedež v avtobusu. Ko avtobus pripelje na postajo, se množica vsuje z vseh strani; začne se grobo prerivanje, pojejo komolci, padajo psovke, trgajo se obleke. Ljudje se zelo hitro zberejo tudi okrog tujcev, če se ti le malo ustavijo. Pogosto se zgodi, da ti kdo med njimi brez vprašanj iz rok vzame karto mesta ali vodič, ga malo prelista, pokomentira - v kitajščini seveda - in čez nekaj časa vrne. Včasih ti vzame tudi svinčnik in meni nič tebi nič v knjigo napiše cel sestavek. Enkrat sva se s Tjažem malce pozabavala. Brez vzroka sva se ustavila sredi mostu v nekem mestu in le opazovala ljudi, ki so se presenečeni, s široko odprtimi usti začeli zbirati okrog naju. V par minutah jih je bilo toliko, da je prišel bližnji policist in jih dobesedno razgnal, vendar so se takoj zatem začeli zbirati novi. Kitajci so radovedni, o tem ni dvoma. Tarča njihovega zanimanja je bil predvsem Tjaž. Če je le kdo zbral dovolj poguma, se je dotaknil njegovih poraščenih rok in nog, najpogum-nejši pa tudi že kar spodobne brade. Radovedna pa sva bila tudi midva. Najbolj so naju pritegnile manjšine. Teh je največ na jugu in severovzhodu Kitajske, uradno pa morajo šteti najmanj 2.000.000 ljudi, da jih za manjšino sploh priznajo. 4B reviia Tabor Bolj po sreči kot po pameti sva imela možnost nekaj dni preživeti z Miaoti, ljudstvom, katerega tradicije in običaji so še vedno zelo živi. Živobarvno pisane pretkane noše, srebrn nakit in ogromna filigranska pokrivala so samo delček bogate kulture. Njihove hiše so prave lesene mojstrovine; dolge 10 in več metrov s hlevom v kleti, kuhinjo in veliko teraso, ki kraljuje sredi hiše v pritličju, in spalnim delom v nadstropju. V vasi so naju takoj sprejeli. Meni so pokazali, kako se kuha in veze, Tjaž pa je bil bolj dobrodošel v hlevu. Enkrat pa sva šla z njimi tudi na njivo. Okopavali smo krompir in zalivali zelenjavo. Ampak ne s škropilnico ali cevjo. V težkih lesenih vedrih je bilo treba vodo po ozki, strmi, blatni stezi prinesti iz vasi, ki je ležala 200 m niže. Saj sliši se ne veliko, vendar sem si jaz vedra s težavo sploh oprtala na hrbet. V mestih pa se arhitektonski monstrumi polpretekle dobe, obloženi s keramičnimi ploščicami kosajo s še nezgrajenimi steklenimi lepotci in ob rob potisnjenimi templji. Zdi se, kot RAZVEDRILO Zaradi vsesplošne gradnje je dežela posejana s majhnimi, preprostimi opekarnami in kamnolomi. da besede urbanizem ni ne v njihovem slovarju, še manj pa v dojemanju. Gradi se povsod in ves čas, tako da sva nemalokrat imela občutek, da je vse skupaj eno samo gradbišče. In to, da je na primer za nek predimenzioniran stanovanjski blok, katerega lice bo obloženo z belimi keramičnimi ploščicami, potrebno podreti manjši kompleks nekaj stoletij starih templjev, jih sploh ne moti. Samo da se gradi. Kitajska se spreminja praktično iz dneva v dan, in to ter dejstvo, da je razen nekaterih mest turistično popolnoma nerazvita, jo s popotniškega stališča dela izjemno privlačno. Povabilo Popotniska sekcija KDPM vsak drugi četrtek v mesecu v Dvoranici KS Vižmar-je-Brod prireja Potopisni večer. 14. december 2000 ob 20.00 -Tadeja in Matjaž M. Nemanič: Kitajska Nove stavbe so vse po vrsti obložene z belimi keramičnimi ploščicami. Pospešeno pa se gradijo tudi - - ceste. Zares veliko število koles sva videla le v Pekingu. MJI'iIIIJI 43 0102010201480100310101 ne onesnažuje In je pri revija Tabor TOLČENJE PO KOLENIH Sedimo v krogu in se v določenem ritmu tolčemo po kolenih. Vodja vodi igro s tremi ukazi: • po svojih (z obema rokama po svojih) • eno v levo (z levo roko po desnem kolenu levega soseda, z desno roko po svojem levem kolenu) • eno v desno (z desno roko po levem kolenu desnega soseda, z levo pa po svojem desnem kolenu) j n , ) ^ Ko vodja reče "eno v levo!" za eno v levo udarimo dvakrat, ostalo po enkrat. Ko reče vodja "eno v desno!" udarimo dvakrat za eno v desno. Igra poteka vedno hitreje. Lahko igramo na izpadanje. OOZDSDODOO Z znanjem do odgovora 1 2 3 4 5 6 5 7 8 9 10 3 2 8 loaniraiiii Da, novitete so Koristne, pravijo. Tudi sam za postiljanje brloga ne uporabljam več listja, ampak spim na armafleksu zavit v puhasto spalno in še bivak vrečo. In vidim, da grejo tudi pri mojih človeških bratih in sestrah v Korak s časom. Že kar lepo število let nazaj, so vestno izpolnjevali kartončke in pridno na papirju vodili evidenco o članih. Potem so se pojavili računalniki in program, ki je podatke lepo urejal, razvrščal in če si imel srečo, si ga lahko oddal "ta glavnim" na ZTS. Sreča je bila seveda dosegljiva kot dobitek na lotu in težave povezane s prenosom podatkov so se začele. Verzije programa so se vrstile in problemi tudi. Rodovi so tako oddajali podatke še vedno na papirju, v programu Člani ali pa kar v priročnem Excelu. Ponudbo je povečalo še reševanje "ugank" preko medmrežja (že tri leta "on line") in tako zaokrožilo bogato ponudbo zbiranja podatkov o članih. In rezultati? Vedno manj urejenih podatkov in registriranih članov. Le kako je to mogoče? Verjetno se kot rešitev tega gordijskega vozla ponuja nova različica Člonet - zveza bo poslala kurirje, ki bodo na terenu po nareku v rodovih vnašali podatke. Kam? Verjetno kar v članske kartončke. Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pravilna rešitev je povezana z decemberskimi dogodki. 1. Aleš Posega Darku Jenku glede programa načelnika ZTS: H - močno zaupa, G - je nevtralen, P - mu ne verjame. 2. Kakšen vtis je na 22. skupščini ZTS dobil Darko Tivanovec, podpredsednik Saveza izvidžača Hrvaške? O - organizacija ni ravno najboljša, R - gre za dobro organizirano in moderno organizacijo, L - ni želel komentirati. 3. Katera ura je povzročila, da so nekateri preslišali koncert Kajmakov na ROT-u? I - čudna, S - zgodnja, Č - pozna. 4. Če bi ekipa A iz Rutkine debate prodala oba psa, koliko sladoledov za 1 DEM bi si lahko kupila z denarjem, ki bi ga dobila za psa? H - tisoč, B - dvaindvajset, E - sto tisoč. 5. Najmlajša udeleženka močnih ukan je nosila: I - rdečo rut-ko, P - zeleno rutko, A - rumeno rutko. 6. Česa je bilo po Črtovem na ČlČ-u premalo? F - kitar, J - kruha, O - iger. 7. Legendarna busola, s katero lahko merimo azimute z natančnostjo 1°, je: K - MZ 332, U - M 82, L - M 53. 8. Rod Franca Lešnika iz Miklavža je praznoval: G - 30-letni-co, U - 20-letnico, N - 16-letnico. 9. Kako so se počutili člani organizacijskega odbora 12. zleta tabornikov Slovenije po ogledu tabornega prostora? H - zmigovali so z glavami in vili roke v nebo, D - od srca so se nasmejali, ko so videli predlagani prostor, Č - bili so zadovoljni. 10. Kaj moramo storiti, da se na travniku, kjer taborimo, pod ognjem ne pojavi 'pleša'? M - travo pod ognjem začasno preselimo in jo pozneje vrnemo na staro mesto, J - na tla postavimo kovinsko ploščo in ogenj kurimo na njej, S - za ogenj uporabljamo le vlažen les. Geslo iz prejšnje številke je: KANDIDACIJSKA KOMISIJA. 46 revna Tabor RAZVEDRILO Nagradna križanka avtor a. kalan vrh pri medvodah ime in priimek radijskega voditelja črtalo za ustnice berač vzdevek onassisa zelezov oksid polnilo za sladice pokrajina v vietnamu gene kelly kmečko opravilo na polju odprta poškodba nizek ženski glas homerjev ep PENIK AŠKERC VELIKAN nikita hruščov kopanje rimska ljubljana glasbena skupina DELOVNI ZAGON sestavina v čokoladi rihard jakopič del ljubljane šampion mouzesov brat reka na peloponezu voznik f-l alesi ferdinand (domače) zgana pijača ironično literarno delo pasje meso spolnost grški demon plodnosti alodij (krajše) reka med armenijo in irakom sin (ljubk.) iytrebljen prič velikan jed iz prosa SREDOZ. OKRASNA RASTLINA ŠAHNKA kušnir hrvaški tok baza podatkov stojan auer josip ipavec katja boh ime in priimek mladinskega pisatelja tuje Zensko ime pripadnica arabcev Pravilno izpolnjen kupon št. 10 je poslalo 24 bralcev TABORA, pravilne rešitve so: VOLITVE, UPORABA, HIS-TORIK, KURJA VAS in LASTNIK. Nagrajenci so: Baseball čepico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Dejan Arandželovič iz Velenja. DROGINI nagradi sta prejela Neva Pančur iz Zgornjih Gorij in in Špela Kojc iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šel Grega Milčinski iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Mojca Jaklič iz Medvod. Čestitamo! Nagradne kupone št. 12 pošljite najpozneje do 20. decembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. mji'iiiij! 4 7 Kjer pamet nekaj velja! tifRMfS http://www.hermes.si