Mera ¥ krščansko demokracijo EL, MA IIE LA AMCIAMIRAD FtJE LE LE iti! A HO EN TORO EL PAIS Smrt bivšega predsednika italijanske vlade Alcide de Gasperija ne pomeni sa¬ mo velike izgube za tisto smer italijan¬ ske politike, ki je sledila njegovemu vod¬ stvu in je Italijo v okviru priprav za ev¬ ropsko unijo postavila odločno v proti¬ komunistični blok. Njegova -smrt je tudi udarec za vso tisto evropsko skupnost, ki se je pripravljala, da se vključi v no¬ vo združeno Evropo kot velika obnovi¬ tvena sila — tista sila, ki je v ta blok prinašala novih moči in ugled, ki si ga je pridobila s tem, da je dvignila razde¬ jano Evropo iz njenih razvalin. Trije ve¬ liki voditelji evropske krščanske demo¬ kracije: Alcide de Gasperi, Robert Schu- man in dr. Karl Adenauer so bili skoraj ves čas po drugi svetovni vojni na čelu tega obnovitvenega dela. Evrope niso sa¬ mo dvignili iz njenih razvalin, pač pa so jo čvrsto povezali v blok, ki se je uprl komunističnemu prodiranju in ga tudi zaustavil. Alcide de Gasperi je umrl v dneh velike krize, ki je pretresala delo, ki je bilo s tolikimi napori opravljeno za evropsko zedinjenje. V Bruslju je bila zadana velika rana vsemu temu gibanju — klonil je prvi izmed velike trojice, ki je vse to delo v Evropi nosila in ga tudi skušala privesti do srečnega zaključka. Toda kriza se poostruje in skoraj bi se lahko reklo, da je bila smrt tako milost¬ na, da je de Gasperiju prihranila naj¬ večje razočaranje zaradi krize, v katero je evropska misel zašla. Toda ali bi bilo na mestu pesimistično in negativno gledanje na delo in trud, ki ga je pokojni italijanski državnik v okvi¬ ru evropske politike opravil? Sicer je res polno dokazov o tem, da se zamisel o evropski., skupnosti umika novemu va¬ lu pretiranega nacionalnega šovinizma in novim intrigam komunističnega splet¬ karjenja. Povsod, bi se lahko reklo, da se ponavlja stara resnica, da so bili na¬ ivni tisti, ki so verovali v to, da se da miselnost Evrope spremeniti in da je možno tako zbližanje med Nemčijo in Francijo, ki bi za vedno preprečilo voj¬ ne spopade, ki so Evropi prizadejali že toliko gorja. Res je, da je kriza okoli Evropske obrambne skupnosti velik udarec pred¬ vsem za evropsko krščansko demokraci¬ jo. Toda krščanska demokracija je takih “porazov” doživljala celo vrsto in se iz njih vračala prečiščena in okrepljena. Podlegli' so samo tisti, ki so se ob takih udarcih zgrozili in se vdali valu nevsre ali obupa in bili odplavljeni obenem s ti¬ stimi, ki so mislili, da bodo znali drugače urediti usodo Evrope kot pa so jo sku¬ šali zagovorniki krščansko demokratskih idej. Krščanska demokracija se je rodila obenem z idejami demokratske revoluci¬ je, ki je po francoski revoluciji prinaša¬ la demokracijo vsem narodom Evrope. Kmalu se je izkazalo, kakšna je bila vse¬ bina te demokracije — zato so se v ka¬ toliških vrstah znašli idealisti, ki so tej znanilki boljše usode evropskih narodov skušali dati pravo vsebino. Pred več ko sto leti so bili v Franciji Lamenais, Montalembert in Lacordaire tisti, ki so poromali celo v Rim, da bi prejeli tam pristanak za svoje zamisli, kako, demo¬ kracijo preobraziti v katoliškem smislu. Toda njih ideje niso bile naloge Cerkve — Lamenais je razočaran odpadel, Mon¬ talembert je ostal poslušen in postal ve¬ lik reformator francoskega šolstva, La¬ cordaire pa je dal svoji prižnici v kate¬ drali Notre Dame v Parizu tolikšen slo¬ ves, da ga niso slišali samo tisti, ki so prihajali v cerkev, ampak da so mu prisluhnili mnogi ne samo v Franciji am¬ pak daleč po Evropi. Nikdo tedaj ni ve¬ rjel, da bi to gibanje moglo postati zi¬ belka krščanske demokratske miselnosti v Evropi — saj je začelo dejansko pod senco poraza — pa vendar je postalo središče idej in miselnosti, ki se je trdno zasidrala najprej v Franciji, pozneje pa se razširila tudi po Evropi. V sosedni Nemčiji se je to delo koncentriralo oko¬ li velikega ideologa katolicizma v Po¬ renju — Goerresa, ki je položil prve te melje vsemu kulturnemu in socialnemu obnovitvenemu delu, ki se je nato zedini¬ lo v Muenchen Gladbachu, kjer se je ob koncu 19. stoletja in v prvi polovici te¬ ga stoletja izšolalo toliko idealnih ka¬ toliških kulturnih in političnih delavcev zlasti iz Srednje Evrope. Daši se v Franciji katoliško politično gibanje ni razmahnilo tako, kakor bi bi¬ lo to po nastopu prvih njenih ideologov pričakovati, pa se je v Nemčiji po rene- sanci, ki je zajela katoliško Porenje, po¬ litično najmočneje izoblikavalo v kato¬ liškem centrumu, ki je s svojimi organi¬ zacijskimi in programatičnimi uspehi postal nato zgled za organizacijo vseh krščanskih političnih strank v Srednji Evropi. Po prvi svetovni vojni je postal centrum tista politična sila, ki je Nemči¬ jo reševala. Ko je bilo delo obnovitve opravljeno, je moral predati 1. 1939 ob¬ last nacionalističnim šovinistom, ki so nato izzvali tisto katastrofo, ki je po 1. 1945 spet morala zaupati celjenje svojih ran zastopnikom krščanskih demokrat¬ skih strank. Toda tokrat to celjenje ran ni bilo omejeno samo na Nemčijo, vsa Evropa je zaupala svojo usodo tistim, ki da “so bili že tolikokrat naivni” in ver¬ jeli, da mora tudi v politiki biti najprej zvestoba ideji prvo, in na drugem mestu šele interesi šovinizma in računi kratko¬ vidnega imperializma. Napake se na žalost ponavljajo in tako se zdaj zdi, da se spet vračamo v dobo, ko bo politika krščanske demokracije skušala biti proglašena za “naivnost”, naprej pa bo krenila fronta kokardnih nacionalistov in to verjetno celo s pod¬ poro komunistov. Toda tudi tak preokret usode krščanske demokracije ne pečati, kakor jo niso zadušile krize in udarci, podobni današnjim. Ko je bila krščanska dem. v dobi diktatur v Srednji Evro¬ pi po prvi svetovni vojni obsojena na “podzemlje”, so vezi med njenimi pred¬ stavniki ostale trdno poroštvo v ponoven Francija je odklonila ratifikacijo po¬ godbe o EOS. Tako se je dejansko za¬ ključila zelo tragično velika doba evrop¬ ske politike, ki je bila vsa v znaku pri¬ prav za tako evropsko skupnost, ki naj za vedno prepreči izbruh katastrof, ki so povzročile že dve svetovni vojni. Propa¬ del je velik ideal, za katerega so dajali temelje tudi številni francoski misleci in državniki — pokopali pa so ga glasovi komunistične stranke. O veliki evropski ideji je tedaj odločila stranka, ki so jo tudi v Franciji dolgo nazivali stranko Moskve, stranko inozemskega imperia¬ lizma. Toda tej stranki so se priključili tudi glasovi skrajnih francoskih desni¬ čarskih strank — De Gaulle, veliki na¬ povedovalec Zedinjene Evrope v 1. 1945, je bil sedaj veliki “grobokop” te ideje. Pridružil pa se mu je še sivolasi 82 let stari Herriot, ki v svojem radikalizmu pooseblja še danes ideologijo tistega ja¬ kobinskega radikalizma, ki je po fran¬ coski revoluciji 1. 1789 krenil v svet tudi že z mislijo evropske unije, a je sedaj spet klecnil in se izraža tokrat v nacio¬ nalizmu, ki mu nekateri pripisujejo že znake šovinizma. Herriot sam sicer nad idejo zedinjene Evrope še ne obupuje, hoče ji samo dati drug obraz in okvir. ZMAGALA JE MOSKOVSKA TEZA? Tragedija evropske zamisli o uniji dose¬ ga de tni meje tragike in dramatičnosti, ki ima svoje vzglede samo še v tragedi¬ jah antike, ko se je tudi antični svet skušal rešiti pred zunanjim sovražnikom s tem, da bi se zedinil v federacijo. Toda zmagali so vidiki ozkosrčnosti; priti je moral invazor, ki je pomedel s tistimi, ki so se obešali na vidike šovinizma. Pri tem pa je tudi pometel toliko samostoj¬ nih in svobodnih državic. Ko je Molotov odhajal z berlinske konference, je rekel, da bo ideja evrop¬ ske unije pokopana, ako do konca leta pogodba ne bo ratificirana. Ni mu bilo treba čakati do konca leta, še pred je¬ senjo je francoski parlament opravil to delo. Molotov je tudi rekel, da evropske unije potem nikdar več ne bo, ako je le¬ tos ne bodo zvarili. Torej bi te unije ne smeli več predvidevati. Sovjetska zunanja politika je začela dvig in zmagoslavje njenih idej. Gibanje, ki je staro skoraj da 150 let, se je v Ev¬ ropi znalo dovolj trdno zasidrati in med posameznimi njenimi voditelji so se o- hranjale vezi, ki so jih vsi gojili naprej skozi desetletja, ker so vedeli, da tako služijo skupni ideji in da s tem polaga¬ jo temelje za tisto solidarnost, na kateri bo morala sloneti obnovljena evropska skupnost. Ko je bil pokojni voditelj slo¬ venske krščanske demokracije dr. Koro¬ šec interniran na Hvaru, je bil v zvezah z Robertom Schumanom. Ko je bila SLS v dobi diktature obsojena na delo v pod¬ zemlju, je bila zastopana v skupnem in¬ ternacionalnem odboru evropskih krščan¬ skih demokratskih strank, ki je imel svoj sedež v Parizu — in so bili voditelji odbora današnji voditelji francoske MRP. Vezi, ki so povezale v delu za ev¬ ropsko unijo pokojnega de Gasperija, Adenauerja in njegovo stranko ter fran¬ coske krščanske demokrate, se ne bodo prelomile, ker bo ta ali ani izmed njih klonil pezi bremena, ampak bodo prav zaradi žrtev in udarcev, ki jih bo to de- lo še doživljalo, postajale temelji za tisti skupni nastop, ki bo ideal privedel ved¬ no bliže do uresničenja, kakor so to nje¬ ga dosedanji borci mogli ugotavljati, ko so po vsakem umiku ali porazu mogli opažati, kako se gibanje krščanske de¬ mokracije dviga in raste po vsakem udarcu, ki mu je hotel biti pravzaprav smrten, a je bil le prilika za novo vsta¬ jenje in nov pohod. Ta vera v vstajenje spremlja pravtako odbor kršč. demo¬ kratskih strank iz Srednje Evrope, ki zaseda v New Yorku in pripravlja vstajenje gibanju v svojih domovinah in taka vera preveva tiste, ki se zgroze ob takem udarcu, ki je krščansko demokra¬ cijo zadel ob smrti de Gasperija in njeno gibanje prav te dni' s^porazom pogodbe za evropsko obrambno skupnost v fran¬ coskem parlamentu. postajati mnogo prožnejša po Stalinovi smrti. Dokler je bil Stalin živ, je “strah” pred njim ostali svet trdno držal v enot¬ nosti proti komunističnemu bloku. Ko je Molotov prevzel vodstvo sovjetske zu¬ nanje politike kot njen edini gospodar, je postala sovjetska zunanja politika ta¬ ko prožna, da je v komaj 18 mesecih do¬ živela celo vrsto uspehov — kakor to pravi New York Times — ki so sedaj privedli do tega, da poka fronta zahod¬ nih zaveznikov. Molotov je sedaj na po¬ ti do tega, da dokaže, da je Evropa ne¬ sposobna združiti se in da bo tako osta¬ la odprta za bodoče njegove poteze, ki bodo skušali vso Evropo končno spraviti pod moskovsko kontrolo. SVOBODNA ALI RUSKA EVROPA? Ko so se v Bruslju razvijali zadnji razgovori med francoskim predsednikom vlade in ostalimi evropskimi državniki, se je vse povsod opažala tendenca, da je šlo predvsem zato, da se ugotovi, kako daleč sta se nemška in francoska vlada že spustili v posebna pogajanja z Mo¬ skvo. Še pred nastopom vlade Mendes Francea so se med Francijo in Sovjet¬ sko zvezo odnosi boljšali, iz Bonna pa so odhajali posebni zastopniki na razgo¬ vore v Moskvo. Bruening je imel proslu- li govor o potrebi naslonitve Nemčije na Sovjetsko zvezo in o svobodnem od¬ ločanju Nemčije v okviru Evrope. Ko je v francoskem parlamentu Herriot s svo¬ jim govorom zadal “smrtni” udarec ide¬ ji o evropski skupnosti, je navajal, da bi “EOS samo pospešila prehod Nemči¬ je v sovjetski blok.” Sedaj se je po glasovanju v franco¬ skem parlamentu Evropa izločila iz fron¬ te enotnosti, ki jo je vezala v blok pro¬ ti komunističnemu delu Evrope. V fran¬ coskem parlamentu je Herriot predlagal, da naj se v razgovore o organizaciji e- notne Evrope vključi tudi Rusija. Toda Rusija ima pod sabo že pol Evrope in ako se sedaj Sovjetska zveza vključi v skupni varnostni blok, ki naj poroštvu- je mir v vsej Evropi, bo Sovjetska zve¬ za postala v tem bloku najmočnejša dr¬ žava in bo ona odločala nad še svobod¬ nim delom Evrope tako, kakor odloča sedaj nad tistim delom Evrope, ki je že Se celebro el sabado pasado con diver- sos actos el Dia de la Ancianidad, con motivo de cumplirse un nuevo aniversa- rio de la declaracion de los dereclios pa¬ ra los ancianos. Las ceremonias fueron organizadas por la Direccion Nacional de Asistencia Social y se efectuaron en los hogares para ancianos, Bartolome Obligado, Casimira Lopez, Isabel Bales- tra Espindola, Juana Carricart y Juana Sarciegui de Isthilarzu. En todos esos establecimientos se co- locaron flores ante los bustos que per- petuan la memoria de la senora Eva Pe¬ ron y ademas, una delegacion de ancia- V soboto je bila nova obletnica, odkar so bile proglašene pravice, ki jih v Ar¬ gentini uživajo stari ljudje. ,Ta dan so slavili po celi republiki. Slavnosti je or¬ ganiziralo Nacionalno ravnateljstvo za socialno zaščito, vršile so se pa v zavo¬ dih, v katerih preživljajo zadnje dneve svojega življenja stari ljudje in sicer v Bartolome Obligado, Casimira Lopez, Isabel Balestra Espindola, Juana Carri¬ cart in Juana Sarciegui de Isthilarzu. V vseh teh zavodih so položili cvetje pred doprsne kipe pok. gospe Eve Pe¬ ron, razen tega se je pa skupina sta¬ rostnikov podalo v palačo C. G. T. ter je postal njen satelit. Sovjeti so že gospo¬ darji nad vzhodno Nemčijo, ako posta¬ nejo še partnerji z drugimi evropskimi državami, da bi nadzirali še zahodni del Nemčije, pridejo s tem z Labe do Rena in do meja Belgije in Nizozemske. Vsa Evropa bo tako dejansko pod kontrolo sovjetov, dasi bi Moskva sicer .celo pri¬ stala na članstvo in sodelovanje v skup¬ nosti, ki veže države NATO. Seveda ni tak razvoj nujen, ker bi se pred takim razvojem dogodkov mogli o- stali evropski partnerji zavarovati na ta način, da terjajo, da se sovjeti umakne¬ jo iz Nemčije in Avstrije in ostalih dr¬ žav, ki so sedaj njih sateliti. Ni izklju¬ čeno, da bi sovjeti dali celo vedeti, da bi na to pristali... Toda ali jim je ver¬ jeti, se vprašuje v “Figaru” francoski publicist Raymond Aron. Sovjeti imajo v Nemčiji rudnike urana, ki jih ne sme¬ jo izpustiti iz rok, dokler nimajo spora¬ zuma o porabi atomske bombe z ZDA. Tudi imajo sovjeti v Nemčiji in Srednji Evropi oporišča za raketna letala in ra¬ ketne izstrelke, ki jih tudi ne bodo iz¬ pustili iz rok. Še manj pa je mogoče misliti na to, da bi sovjeti zapustili svo¬ je postojanke v satelitskih deželah Sred¬ nje Evrope. Nikdar ne bodo pristali na to, da bi kom. vlade v satelitskih deže¬ lah pristale na svobodne volitve in s tem na možnost svobodne odločitve o tem, kam se naj te države naslonijo. Vsega tega sovjeti ne morejo dopusti¬ ti, pa če tudi bi to obljubljali. Seveda bi vse to lahko obljubljali in napovedo¬ vali, vse dotlej, da dosežejo, da se Evro¬ pa še bolj odmakne od ZDA in Anglije. Ko se bo taka propaganda v Evropi do¬ volj razširila, bo defetistična miselnost v še svobodnih evropskih državah tako narastla, da se bodo te kaj kmalu zna¬ šle v popolni notranji krizi — godne za komunistične nemire in državne prevra¬ te. Nemčija v krizi — najbrž tudi Fran¬ cija v boju proti naraščajočemu vplivu komunizma! In to je tudi vsa tista Ev¬ ropa, ki je na zahodu še svobodna in je nekoč bila sposobna biti nositeljica idej svobode, miru in vere v tisto, kar bi jo lahko rešilo, to je v evropsko unijo. Evropska unija je bila največja ovira za razmah sovjetskega vpliva v vsej Ev¬ ropi. Glasovanje v francoskem parla¬ mentu je nevarno povečalo izglede na uspeh računov sovjetske politike. RAČUNI Z ANGLIJO V imenu Francije je Herriot 1. 1924 tedanji levičarski vladi v Londonu pred¬ lagal, da naj podpiše in ratificira tako- zvane “ženevske protokole”, ki so bili izdelani tako, da bi v okviru Zveze na¬ nos concurrio al local de la C. G. T. pa¬ ra rendir identico homenaje. Por Radio del Estado, el director na¬ cional de Asistencia Social pronuncio una alocucion refiriendose a la fecha. Asimismo, el partido Peronista Femeni- no dio un comunicado en el que senala la trascendencia de la fecha y rinde ho¬ menaje a la senora Eva Peron que hizo posible esa conquista. Como lo dispusiera el Ministerio de Educaeion en todos los establecimientos de la ensenanza, dependientes del mis- mo, se dictaron clases alusivas al Dia de la Ancianidad, exaltandose la personali- dad de su inspiradora senora Eva Peron. tudi tu izkazala čast pok. zaščitniei sta¬ rih ljudi. Na Državni radijski postaji je tega dne govoril o pomenu in važnosti tega dne ravnatelj za socialno zaščito, žen¬ ska Peronistična stranka je tega dne ob¬ javila spomenico v počastitev pok. go¬ spe Eve Peron, ki je omogočila, da so starostniki prišli do te velike socialne pridobitve. Prosvetno ministrstvo je pa odredilo, da je učno osebje v vseh šolskih zavo¬ dih, ki spadajo pod ta resor, govorilo učencem in dijaštvu o pomenu objave pravic za stare ljudi. rodov za vedno preprečili nove vojne spopade v Evropi in v svetu. Takrat je Herriot patetično pozival Macdonalda, predsednika delavske vlade, da naj v imenu Anglije podpiše te protokole. To¬ da veliki levičarski državnik je takrat to odklonil in lahko se reče, da je ta do¬ godek takrat zadal smrtni udarec Zvezi narodov za nadaljnje delo. V debati v Parizu je Herriot omenjal, da Francija ne sme v. EOS, dokler tam ni Anglija zasidrana z večjimi vezmi. Sedaj v Londonu in tudi New Yorku go¬ vore, da je treba Evropo vkljub temu, kar se je zgodilo v Parizu, rešiti. Govo¬ re o nekem “malem NATO”, o tem, ka¬ ko bi Anglijo vključili v “mali evropski blok”. Toda tudi v tem oziru so upravi¬ čeni vsi dvomi. Te dni se Attlee s svo¬ jim “prestolonaslednikom” ultralevičar¬ skim Bevanom mudi na Kitajskem, po¬ tem ko je imel zelo prisrčne razgovore v Moskvi. Ako pride do volitev v Angli¬ ji — in o tem govore zaradi bližnjega umika Churchilla iz vodstva politike — se lahko zgodi, da bo Attlee ali Bevan tisti, ki bo odločal o stališču Anglije. Že 1. 1924 je Herriot doživel razočara¬ nje v Londonu. Takrat je bil ta dogodek tako važen, da je spodnesel vso Herrio- tovo zunanjo politiko. Ko bo čez nekaj mesecev prišlo do takih razgovorov o kakem takem “malem NATO” ali pa o “mali Evropi”, tedaj bodo v Londonu komaj kaj bolj naklonjeni francoskim nazorom, kakor pa so verjetno bili 1. 1924. Ako je bilo 1924 videti, da Zveza narodov propada, tedaj je sedanja kriza v Evropi s tolikimi drugimi pač lahko povod za to, da bodo v Londonu še manj verjeli v odpornost Evrope in se nanjo ne bodo hoteli vezati. Če je Herriot poleg Anglije navajal še Rusijo kot tisto, ki mora biti vklju¬ čena v celotno evropsko skupnost, tedaj bo verjetno res ostala samo še Rusija — z vsem svojim potencialom, toda ne da reši Evropo, ampak da jo zasužnji. FILIPINI: Prvi razgovori za ustano¬ vitev SE ATO (medzavezniške obrambne pogodbe za jugovzhodno Azijo) so bili v Washingtonu. Od srede dalje pa se po¬ gajanja vrše v Manili na Filipinih, ka¬ mor bo za nekaj časa odletel tudi Dulles. Razgovorov se udeležujejo USA, Franci¬ ja, Avstralija, Anglija, Nova Zelandija, Filipini, Siam in Pakistan. Indijski Ne¬ hru je odbil poziv za priključitev Indije v pogodbo. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo FRANCIJA ODKLONILA RATIFIKACIJO POGODBE 0 E.O.S. PROSLAVA UMEVA STAROSTI Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. IX. 1954 IZ TEDNA V TEDEN U.S.A.: Eisenhower je podpisal zakon, s katerim je prepovedana komunistična stranka v USA. — Amerikanci so obja¬ vili, da bo Formozo branilo pred rdečim napadom tudi ameriško letalstvo in ne samo sedma flota. — Senator Knowland je objavil, da “odslej naprej ne bo več področij, kamor bi se mogle komunistič¬ ne sile zatekati, kadar bodo zopet izved¬ le napad, kakor je to bilo na Koreji, kjer so bili varni onstran reke Yalu.” Sleher¬ ni napad na države, s katerimi ima USA vojaške pogodbe, bo le-ta .odbila z vsemi sredstvi in vojno zanesla na ozemlje na¬ padalca. — McCarthy je ostro nastopil proti izvajanju ameriškega zakona o po¬ moči zaveznikom, ker da odhaja ta po¬ moč preko zaveznikov v komunistične roke v rdeči Kitajski, s katero svobod¬ ni narodi še vedno trgujejo. Zahteval je ukinitev pomoči vsem tistim državam, ki imajo kakršne koli trgovske zveze z rde¬ čo Kitajsko ali drugimi sateliti. — V ameriškem zun. ministrstvu so mnenja, da komunisti morejo zavzeti Evropo brez uporabe sile samo v slučaju, če Evropo zajame močna gospodarska depresija, ki jo bodo znali izkoristiti. V nobenem dru¬ gem slučaju pa komunisti v zahodni Ev¬ ropi ne morejo priti na oblast brez pre livanja krvi. — Vse ameriško časopisje otro napada francosko vlado, ker se no¬ če dosledno izreči za evropsko obrambno pogodbo. Dnevniki ugotavljajo, da “od¬ nosi med USA in Francijo še nikdar ni¬ so bili tako slabi, kakor so sedaj.” Ame¬ riško časopisje tudi piše, da je USA do¬ živela sedaj svoje drugo največje poni¬ žanje v modemi zgodovini, ko ji Mendes- France-ova vlada podira zgradbo evrop¬ ske obrambne skupnosti. Prvo ponižanje je USA doživela ob sklenitvi premirja v Indokini od iste Francije. KOLUMBIJA: V četrtek, 26. avgusta t. L, so dobile v Kolumbiji tudi ženske volilno pravico. Parlament je poleg te spremembe ustave izglasoval tudi zakon, po katerem so prepovedane vse od zunaj vodene organizacije ali stranke, med njimi komunistična stranka. ANGLIJA: Churchill je sklical nujno zasedanje svoje vlade, ker ga je pričelo skrbeti potovanje Attleeja in drugih sed¬ mih laboristov po rdeči Kitajski. Pritisk na Churchillovo vlado je bil močan od znotraj in zunaj, naj se izjavi z ozirom na izjave Maocetunga in Attleeja glede britanske politike napram USA. VZH. NEMČIJA: “Vzhodni komuni¬ stični Nemčiji grozi lakota, ker je bila letina silno slaba. Komunisti pripisujejo slabo letino sabotaži, protikom. kmetov. Obenem objavljajo, da ZSSR ne bo mo¬ gla pomagati svoji lastni coni v Nemčiji. POLJSKA: Varšavska vlada je po na¬ logu Moskve ponudila Franciji sklenitev zavezniške pogodbe, po kateri bi se obe strani zavezali, da bosta priskočili ena drugi na pomoč, če bo katero od obeh na¬ padla Nemčija. Francoska vlada je po¬ nudbo odklonila. DANSKA: Več edinic sovjetske vojne mornarice se je pred dnevi pomikalo vzdolž danske obale proti ožinama Ska- gerak in Kattegat in odplulo v Balt¬ sko morje. Vse države, ob katerih je plu¬ lo to sovjetsko vojno brodovje, so njego¬ vo premikanje budno zasledovale. INDIJA: Velikanske poplave na Kitaj¬ skem in v Indiji so zahtevale že na stoti- soče žrtev. Na Kitajskem se je razlila čez bregove reka Jangcekiang, v Indiji pa Bramaputra. Za poplavi jence na Ki¬ tajskem je dal poziv za pomoč čangkaj- šek, za Indijce pa je Nehru pozval svo¬ bodni svet, da poplavljeni Indiji prisko¬ či na pomoč. FORMOZA: Rdeče kitajske sile so se, kakor sami poročajo, izkrcale na nekem Čangkajškovem otoku blizu obale in pobile vso nacionalistično posadko. Po napadu da so se brez žrtev umaknile na celino. Iz Taipeha pa poročajo, da o kakšnem izkrcanju rdečih kitajskih sil na kateri koli otok, ki je pod oblastjo Čangkajška, ne vedo ničesar. KITAJSKA: Attlee in njegovih sedem laborističnih spremljevalcev, ki se mude na obisku v rdeči Kitajski, so bili pred dnevi sprejeti pri Maocetungu v Pekin¬ gu, kjer so imeli z njim tudi tajno kon¬ ferenco, na kateri jim je rdeči vodja predlagal, naj dosežejo: 1. Umik ameriš¬ ke sedme flote iz ožine med Formozo in kitajsko celino; 2. prenehanje oborože¬ vanje Nemčije in Japonske; 3. laboristič- na stranka naj stori vse, da pripravi USA do tega, da bo ta spremenila svojo zunanjo politiko. Menije, da se je Mao- cetung obrnil na Attleeja s temi zahteva¬ mi zato, ker je prepričan, da bo pri no¬ vih volitvah v Angliji laboristična stran¬ ka znova prišla na oblast. OBČNI ZBOR NARODNEGA SVETA NA KOROŠKEM Politična organizacija protikomuni¬ stičnih Slovencev na Koroškem je imela 24. junija t. 1. občni zbor. Vršil se je sko¬ raj točno ob petletnici svoje ustanovitve. Udeležba na njem je bila lepa. Zastopa¬ ne so bile skoraj vse slovenske občine na Koroškem, kar potrjuje, da se je zani¬ manje slovenskih fantov in mož za javna vprašanja ter za politično organizacijo zelo povečalo. Občni zbor Narodnega sveta je začel in nato tudi vodil njegov predsednik dr. Joško Tischler. Podal je obširen in pre¬ gleden referat o vsem delu, ki ga je Na¬ rodni svet izvršil v zadnjih petih letih za Slovence na Koroškem. Nag-lašal je, da se je skupnim naporom vseh slovenskih idealistov posrečilo doseči lepe uspehe, tako med drugim zopetno vzpostavitev tiskarne Družbe svetega Mohorja v Ce¬ lovcu. Zasluga predvsem te politične or¬ ganizacije je, da je bila leta 1949 izpraz¬ njena vsaj polovica Mohorjeve hiše v Celovcu. Narodni svet je pa tudi na dru¬ gih področjih javnega življenja storil vse, da bi zboljšal položaj slovenstva na Koroškem. Občnemu zboru Narodnega sveta je bilo predloženo tudi poročilo o listu” “NAŠ TEDNIK - KRONIKA” Iz njega je bila razvidna velika skrb, ki so jo koroški Slovenci posvečali svo¬ jemu glasilu. Govornik je naglašal, da se je izkazala “pravilnost stališča ožjih so- trudnikov, ki so se od vsega početka po¬ stavili na stališče, da je treba list v ce¬ loti nasloniti na domače potrebe in mož¬ nosti in te možnosti izčrpati do zadnje¬ ga. Ta pot je omogočila listu, da je mo¬ gel v vseh perečih vprašanjih, ki zadeva¬ jo Slovence na Koroškem, zavzemati ta¬ ko stališče, ki je dejanskemu stanju tudi odgovarjalo.” Poročali so tudi o težavah, s katerimi se list mora boriti, saj je za njegovo redno izhajanje treba letno pri¬ praviti četrt milijona šilingov ter so mo¬ rali obseg lista zaradi hude podražitve papirja od osmih strani znižati na 6 stra¬ ni.. Upajo pa, da bodo te težave srečno premostili. Končno so na občnem zboru povdarjali, da ostane “Naš tednik- Kronika” slej ko prej močna povezava vseh koroških Slovencev, ki se niso izne¬ verili samemu sebi in močni povezavi s svojo lastno preteklostjo, ki stoji častno zapisana v naši lastni zgodovini in v zgododovini celotnega slovenskega naro¬ da.” SLOVENSKO ŠOLSTVO na Koroškem je bilo naslednje važno po¬ ročilo, ki ga je predsedstvo Narodnega sveta predložilo udeležencem tega važ¬ nega sestanka. Takoj v uvodu je govor¬ nik povdarjal, da je bilo vodstvu Narod¬ nega sveta od vsega početka jasno, da mora ležati na tem vprašanju največji poudarek, ker je šola “krvni obtok vse¬ ga narodnega življenja”. Osnove dvoje¬ zičnemu šolstvu na Koroškem so bile po¬ ložene leta 1945. Za to šolstvo ima veli¬ ke zasluge ravno predsednik Narodnega sveta dr. Tischler, zato njemu in sloven¬ ski narodni organizaciji pripada naloga, da brani vse pridobitve, ki so si jih Slo¬ venci na Koroškem pridobili leta 1945. Te sicer niso velike, vendar pa bistvene. Za ureditev dvojezičnega šolstva na Ko¬ roškem se sedaj zanima tudi UNESCO v Parizu. Za ohranitev tega šolstva je bila važna anketa 6. oktobra 1953, na kateri je dr. Tischler z vso doslednostjo zago¬ varjal dvojezično šolstvo. Tedaj je zahte¬ val tudi izvedbo šolske odredbe iz leta 1945. Poročilo omenja, da je šolsko nad¬ zorstvo in s tem tudi deželna vlada kri¬ va, da še danes niso bile izdane šolske knjige za dvojezične šole. Glede ureditve šolskega vprašanja je govornik na obč¬ nem zboru izjavljal, da v teh vprašanjih “ne bodo molčali, pa naj si bo enim ali drugim po volji, pa naj jim očitajo šovi¬ nizem ali pa celo kaj drugega.” Drugo vprašanje, ki nalaga velike skr¬ bi Narodnemu svetu sta pa slovenski go¬ spodinjski šoli v Št. Jakobu in v Št. Ru¬ pertu. Pismena zagotovila, da bosta obe šoli dobili pravico javnosti so dajali ta¬ ko v Celovcu, kakor na Dunaju. Pa niso držali ne pismene in ne ustmene besede, čeprav obe šoli že 50 let vršita svoje važno kulturno delo med narodom. Zato se je občni zbor Narodnega sveta z vso iskrenostjo zahvalil šolskim sestram, ki vzdržujejo obe šoli, za vso njihovo veliko žrtev, ki jo doprinašajo za kulturno in gospodarsko izobrazbo slovenske dekliš¬ ke mladine na Koroškem. Na občnem zboru Narodnega sveta so sklenili, da se bodo borili še naprej, da bodo priborili pravico javnosti obem tem šolam, do če¬ sar imajo pravico, saj oni sami tudi s svojimi davki pomagajo vzdrževati dru¬ ge tovrstne nemške gospodinjske šole. Občni zbor Narodnega sveta je pote¬ kal v duhu popolnega medsebojnega za¬ upanja in sloge, kar je prišlo posebno do izraza v zahvalah, ki so jih posamezni govorniki naslavljali na predsedstvo Na¬ rodnega odbora in v njegovi ponovni iz¬ volitvi. Posebno zatavalo in priznanje je občni zbor izrekel svojemu predsedniku dr. Jošku Tischler ju za vse njegovo ve¬ liko in vsestransko delo, ki ga vsa leta vrši kot predsednik Narodnega sveta za lepšo in boljšo kulturno, gospodarsko in politično bodočnost Slovencev na Koroš¬ kem. Z ozirom na njegovo slabo zdrav¬ stveno stanje, mu je občni zbor dovolil polletni bolezenski dopust. IFranc Košir umri Franc Košir je bil doma župan v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Nje¬ gov svojski nasmeh, kadar je govoril, je dokazoval, da je dober človek, mož do¬ brega srca in odkritega značaja. Izšel je iz predvojne slovenske fantov¬ ske katoliške mladinske organizacije, ki ga je usposobila za javno življenje, v ka¬ terega je vedno aktivno posegal in se zanj vedno živo zanimal. Skrbel je doma za družino, za dom in za občino. Bil je z eno besedo: katoliški mož, javni delavec mlajšega rodu pred drugo svetovno vojno. Leta 1945 je odšel v begunstvo na Koroško. Doma je pustil ženo in 8 otrok. Leta 1949 se je naselil v mestu Rochda- le na Angleškem. Od tu je leta 1951 od¬ šel v Kanado. Kjerkoli je bil, je poleg skrbi za eksistenco vedno našel čas za javno delo. Zlasti je to delavnost razvil v Kanadi. Poleg številnega drugega de¬ la, je prevzel tudi zastopstvo “Svobodne Slovenije”. Vodil ga je z izredno vest¬ nostjo. Redno se je oglašal “Svobodni Slove¬ niji sem v Argentino. Letos nekaj časa ni bilo od njega običajnih pisem in spo¬ ročil. Na vprašanje, kako je z njim, se je oglasil s pismom z dne 10. julija g. Milošu Staretu s katerim je sodeloval že pred vojno v domovini. V tem pismu piše: “Oprostite, res sem bolj počasen za pisanje. Seveda je vzrok bolezen, od ka¬ tere se še nisem prav dobro popravil. Stalno me še po malem boli, ko sem bil operiran. Prejšnji teden sem zopet šel k zdravniku, da sem bolj na jasnem. Pa mi pravi, da se nimam prav nič pritoževati, da se kar dobro zdravim, da pa moram vedeti, da to ne gre tako hitro, ker so mi vzeli približno 80% želodca. Pravi tudi zdravnik, da bo sedaj po šestih mesecih operacije počasi že bolje. Zgubil sem na teži več kot 10 kg in ne morem teže do¬ biti nazaj. Več zgubim kot dobim. Ubi¬ ja me delo 9 ur, ali celo 10 ur na dan v tovarni. To je zame dolgo, tako, da pri¬ dem domov ves utrujen in se kar na posteljo vležem.” Nadalje nam sporoča glede priprav za Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1955, da bo vse “napravil sedaj med dopustom, ki ga imam od 23. julija do 10. avgusta t. L” Upa, da bo to delo do tedaj mogel opraviti in da bo še “dovolj zgodaj.” Prej pa da zaradi bolezni ne more. Tako je pisal pok. Franc Košir v svo¬ jem zadnjem pismu z dne 10. julija. Dne 23. avgusta t. 1. je prispelo na “Svobodno Slovenijo” v Buenos Aires pismo Koširjevega prijatelja v Torontu z dne 15. avgusta t. 1. V njem je sporo¬ čil tole: “Mogoče že veste, kako je z g. Koširjem. Tedni, če ne že dnevi so mu šteti. Rak! Samo še kost in koža. Hrani se še samo skozi cevko s tekočinami. Je bil previden za zadnjo uro. Številni pri¬ jatelji samo še čakamo ali smrti ali ču¬ deža. Baragi in Mariji smo ga izročili. Devetdnevnico opravljamo in z njim vred mirno čakamo. Kakor je božja volja! Da¬ nes sem bil pri njem. Pri polni zavesti, miren in vdan.” Ta novica je številne prijatelje pok. Franca Koširja v Buenos Airesu hudo zadela. V zadnji številki “Svobodne Slo¬ venije” smo nato objavili sporočilo o njegovi hudi bolezni ter ga priporočili znancem in prijateljem v molitev. Komaj je bila naklada zadnje številke “Svobodne Slovenije” natisnjena, nas je prejšnji četrtek že čakalo naslednje pi¬ smo iz Kanade: “G. Košir Franc je v torek, 17. t. m. ob tri četrt na deset zvečer umrl lepo pripravljen in z nasmehom na ustnicah. Star je bil 52 let. Do petih popoldne te¬ ga dne je bil pri polni zavesti ter je pre¬ jel še popolni odpustek za zadnjo uro in sv. obhajilo. Nato je padel v nezavest in se je čez kakih 5 ur s smehljajem na obrazu ločil od te doline solz. Kakor veste, je doma zapustil ženo in 8 otrok. Dve hčerki sta nameravali pri¬ ti sem koncem tega meseca. Pozneje tudi žena. Po prihodu v Toronto iz An¬ glije je stanoval pri zidarskem mojstru g. Dolencu, kateremu je bil. g. Košir boter. V Torontu je bil ves čas delaven član naše skupnosti. Bil je član Društva N. I. J. in pred dvema letoma njegov predsednik. Bil je agilen član KA. Že dva termina tudi član cerkvenega odbo¬ ra. Imel je zasluge za faro in cerkev. Bil je v vodstvu Hranilnice in posojilnice dr. J. Ev. Kreka. Bil zaupnik in tajnik SLS in zastopnik “Svobodne Slovenije.” Me¬ seca februarja je bil operiran na želodcu. Č. g. Kopač in množica prijateljev in znancev ga je v bolezni obiskovala in sedaj moli ob krsti. Pogreb s pogrebno mašo 21. t. m. ob 8.30 uri.” Tako poročilo prijatelja iz Toronta o Koširjevem javnem delu, njegovih zad¬ njih dnevih življenja in njegovi smrti. Z naše strani mu ni treba prav niče¬ sar dodajati. O Koširjevi dobroti, pleme¬ nitosti, globoki srčni kulturi in brezmej¬ ni predanosti službi svojega naroda in njegovega raztepenega drobca v velikem svetu najbolj zgovorno priča samo nje¬ govo življenje, vse njegovo delo in tudi njegova smrt. Pismo iz Kanade prav končuje z be¬ sedami: “Tako umira pravični”. Naj bo življenje, požrtvovalno delo in globoka vera vzgled mlademu rodu v izseljenstvu. France Košir, počivaj v miru. Naj Ti bo lahka svobodna kanadska zemlja. To Ti iz vsega srca žele Tvoji številni pri¬ jatelji in znanci v izseljenstvu in v do¬ movini. Zvestega in požrtvovalnega sodelavca Franca Koširja bo “Svobodna Slovenija” ohranila v hvaležnem spominu. GORIŠKA 11S PRIMORSKA Položaj beguncev v Trstu je tak, da lahko vsak trenutek obtičijo na cesti vsi tisti, ki so doslej imeli zaposlitev pri zaveznikih odn. pri slov. šolstvu, če se le nekdo spomni in zahteva od njih la¬ ško državljanstvo. Sicer pa je tistih, ki si še belijo glave zaradi bodočnosti, ved¬ no manj, kajti redki so še oni načelno trdni slov. begunci, ki niso navezali sti¬ kov z Ljubljano v eni ali drugi obliki. Pogostejši so obiski, pogostejši izleti sem in tja in v rdeče mreže so se pola¬ goma ujeli mnogi. Na splošno po se pre¬ bivalstvo v celoti boji vsake spremem¬ be, če odštejemo nekaj tistih plačanih razgrajačev, ki vpijejo za prihod Italije v Trst. Danes bi bilo dovolj, ko bi en sam odločujoč faktor dejal, da mora pri¬ ti do STO, pa bi ga v eni uri imeli, saj je celotno prebivalstvo tako razpolože¬ no. Tako pa ima Tito rajši nekaj vasi, katere prebivalci že zapuščajo, kakor pa da bi se brigal za nadaljni obstoj 60.000 Slovencev v Trstu. S takšno po¬ litiko, kot jo sedaj vodita Tito in Kar¬ delj, ne bo v nekaj letih več slovenstva v Trstu. Tako daleč so dovedli naše lju¬ di, da danes Slovenci iz Hrovatinov v Miljskih hribih dokazujejo, da so vedno bili za Italijo, da le ne bi pri-li pod ko¬ munistično Jugoslavijo. Pri vsem tem je človeka groza, ko sreča na tržaških uli¬ cah še kolikor toliko trezno misleče lju¬ di, ki so sicer stali na liniji OF ali pa morda še sedaj stoje, ko pravijo: “Ka¬ ko ga “naši” v Ljubljani lomijo!” V Mavhinjah je umrl občinski odbor¬ nik in delaven član Slov. dem. zveze Ivan Terčon. Na pokopališču se je od pokojnega poslovil tamošnji župnik Žorž, zatem pa še preds. SDZ dr. Agneletto. Ljubljanska opera je v Trstu gostova¬ la z baletom Ohridskh legenda, v kate¬ rem sta kot solista nastopila Duško Trninič in Veronika Mlakar, sceno in ko¬ reografija pa pripravila Pino in Pia Mla¬ kar, ter z Ero z onega sveta, v katerem so peli Bukovčeva, Gostič, V. Janko, Lup¬ ša in Elza Karlovac. Zbor je pripravil Jože Hanc, dirigiral je Simoniti. Ljub- Zaradi občutnega zvišanja tiskarskih stroškov naj vsak naročnik po¬ leg naročnine za leto 1954 prispeva še DESET PESOV ZA TISKOVNI SKLAD. Tisti, ki so za letos naročnino že poravnali naj plačajo še 10 pe¬ sov v tiskovni sklad posebej in to čimprej. Tisti naročniki pa, ki za letos naročnine še nimajo poravnane, naj plačajo 10 pesov za tiskovni sklad skupno z naročnino za leto 1954. A M G E IS T IN A Predsednik general Peron je poda¬ ril paraguayskemu ministrstvu za po¬ ljedelstvo večje število glav čistokrv¬ ne plemenske živine od konjev, gove¬ da, ovac in prašičev do perutnine. Rimski župan ing. Salvatore Re- becchini je prispel na obisk v Bue¬ nos Aires. Ves čas svojega bivanja v Argentini je gost buenosaireške mest¬ ne občine. Osebje prometnega ministrstva je v izvajanju določil II. petletnega go¬ spodarskega načrta glede čim večje pogozditve za to določenih področij zasadilo pri postaji Jose Maria Bosh železnice FCN General Ur,quiza 2.000 sadik evkalipta. Dosedaj je osebje prometnega ministrstva ob železni¬ cah že zasadilo 2 milijona sadik ekva- lipta. Ministrstvo za industrijo je posta¬ vilo komisarja v Glavni upravi za vo¬ do in električno energijo. Sr. Raul Apold, vodja Tajništva za tisk in radio, je te dni prispel v Ge¬ novo, odkoder se je po krajšem zadr¬ žanju odpeljal v Benetke. Iz posameznih patagonskih mest poročajo o pripravah za slovesen sprejem predsednika generala Pero¬ na. Čeprav dan obiska posameznih mest s strani predsednika republike še ni točno določen, se klub temu že po vseh mestih pripravljajo, da bodo generala Perona čim bolj slovesno sprejeli. Iz Washingtona poročajo, da bo v kratkem prišel na obisk v Argentino Henry F. Holland, pomočnik tajnika za medameriške zadeve v ameriškem zunanjem ministrstvu. Zunanje ministrstvo se je preosno- valo v smislu določil nove uredbe o preosnovi ministrstev. Po teh določi¬ lih je med drugim v zunanjem mini¬ strstvu ustanovljeno generalno tajni¬ štvo, v delokrog katerega spada med drugim tudi vse, kar se nanaša na vseljevanje v Argentino. Guverner province Buenos Aires Aloe je začel znova veliko kampanjo za zvišanje pridelka koruze. Ministrstvo za letalstvo namerava vzpostaviti redno letalsko zvezo med Mendozo, Bahio Blanco in Buenos Ai¬ resom. Brazilski veleposlanik v Argentini Leite Ribeiro je te dni podal ostavko na svoj položaj, na katerega ga je imenoval pok. brazilski predsednik Vargas. V Buenos Airesu je bilo v času od januarja do aprila meseca t. 1. v raz¬ nih gledaliških dvoranah 3.100 pred¬ stav, katerim je prisostvovalo 1,328.- 300 oseb, kar predstavlja 300.000 o- seb več, kakor pa v istem razdobju lanskega leta. V tem času je pa bilo v 206 kinih več kot 60.000 predstav z nad 21 milijonov obiskovalcev, ki so plačali za vstopnino 71,397.000 pe¬ sov. Narodni kongres bo zaključil svoje sedanje redno zasedanje 30. septem¬ bra t. 1. V mestu Neuquen bodo 12. septem¬ bra slovesno praznovali 50 letnico u- stanovitve tega mesta. V Buenos Airesu je nekaj dni stav¬ kalo vse uslužbenstvo v privatnih sa¬ natorijih razen zdravnikov. Zahtevali so zvišanje plač ter so ga tudi dose¬ gli in sicer 250 pesov no osebo. Ministrstvo za socialno pomoč in ljudsko zdravje bo v dneh od 13. do 19. septembra priredilo sedmi teden za zdravje delavcev. Ijančani so vprizorili še Fausta in Go¬ renjskega slavčka. V Faustu so nasto¬ pili Miroslav Brajnik, Danilo Merlak, Vilma Bukovčeva, Samo Smerkolj, Sonja Drakslerjeva, Ivo Anžlovar, Bogdana Stritarjeva, v Gorenjskem slavčku pa: Gostič, Bukovčeva, Karlovčeva, Janko, Mlejnikova, Dolničar, Ladko Korošec, Banovec. Po uradnih statistikah je danes v Trstu 30.000 beguncev ital. narodnosti iz cone B in ostalih predelov Julijske Bene¬ čije, ki so pripadli Jugoslaviji. To pome¬ ni, da na 10 oseb, ki bivajo v Trstu, je vsaj ena begunec, če bi hoteli ohraniti to razmerje v Italiji, bi tam moralo da¬ nes živeti 4,700.000 beguncev, a jih v resnici živi vštevši vse razseljene osebe 300.000. Potemtakem ni čudno, če je v Trstu 20.000 brezposelnih. Letos so bili posvečeni za mašnike na¬ slednji goriški semeniščniki: Lucijan Si- monit, Valentin Comar in Lucijan Vidoz. Slovenca novomašnika letos ni bilo. Goriški rojak ing. Stanko Konjedic, doma iz Plavi, ki že več let deluje v Abe- siniji, je bil od Neguša izbran za šefa inženirskega oddelka pri abesinski vladi. Buenos Aires, 2. IX. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. %ovvdr vz Na občinski konferenci Soc. zveze de¬ lovnega ljudstva v Domžalah so “obso¬ dili primere, da si pravico široke demo¬ kracije lastijo posamezni, do naše druž¬ bene ureditve sovražno nastrojeni ljudje, ki v svojo korist izkoriščajo naše demo¬ kratične uredbe. Posamezni člani in tudi odborniki Soc. zveze pa na take neupra¬ vičene izpade ne reagirajo, kakor bi mo¬ rali, menda zato, ker se boje zamere.” 'Pri nadalnji razpravi o delu ljudskega odbora so tudi ugotovili, “da se posa¬ mezni odloki ljudskega odbora zaradi oportunističnega stališča nekaterih od¬ govornih ljudi lani niso pravilno izvaja¬ li”. Prav tako so ugotovili, “da se po¬ samezni člani odbora premalo zavedajo svojih odborniških dolžnosti. Tako sta bila zbora volivcev na Viru in Dobu sla¬ bo pripravljena, medtem, ko zbora vo¬ livcev v Krtini sploh ni bilo, ker se ga ■od ljudskega odbora ni nihče udeležil”. Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o svoji organizaciji in poslovanju. Po u- vredbi ima zvezni izvršni svet naslednjih -6 stalnih odborov: koordinacijski, za ■notranjo politiko, za gospodarstvo, za prosveto, za socialno politiko in ljudsko zdravstvo ter odbor za proračunske za¬ deve. Zvezni izvršni svet more s svojim sklepom ustanoviti tudi druge stalne od¬ bore, prav tako pa ukiniti ali združiti ■obstoječe. Uredba določa naslednjih 6 sekretariatov: za zakonodajo in organi¬ zacijo, za prosveto, za socialno zavaro¬ vanje, za ljudsko zdravje in socialno za¬ ščito ter za pravosodne zadeve. S skle¬ pom izvršnega sveta se prav tako mo¬ rejo izpreminjati, združiti ali ukiniti ob¬ stoječi ter ustanoviti novi sekretariati. Občina Gotna vas na Dol. je največja sed. občina na Dolenjskem. Zajema 62 vasi in 8 zaselkov ter šteje nad 7.000 prebivalcev. Za občinski odbor ima Ijb. kom. list sicer dobro besedo ter ga po¬ hvali, da si močno prizadeva, da bi v posamezne vasi napeljal elektriko in jim preskrbel pitno vodo, vendar pa jih kon¬ čno le prime, češ, da bo po teh vaseh "“potrebno še veliko politično-vzgojnega dela”. In vse to zaradi tega, ker so ob¬ činski možje sklenili, “naj bi vse raz¬ ef@rns.aii in ICsiknvica znova sBsmdarska prvalta Kot poročamo na drugem mestu, so bi¬ le prejšnji teden v Bariločah razne smu¬ čarske prireditve in tekme. Med drugim je bilo tudi tekmovanje za argentinsko smučarsko prvenstvo v smuškem teku na 15 km. V nedeljo smo dobili iz Bariloč brzojav¬ no sporočilo, da sta pri teh tekmah zma¬ gala naša rojaka Frank Jerman in An¬ drej Kukoviča. G. Jerman je prišel na cilj prvi, g. Kukoviča pa drugi. Njunega ponovnega uspeha v argen¬ tinskem smučarskem prvenstvu se veseli tudi vsa slovenska skupnost v Argenti¬ ni ter jima iskreno čestita. glase občine še vedno objavljali pred carkvijo”. Mednarodna žirija na XXVII. razsta¬ vi Biennala v Benetkah je podelila na¬ grado Renato Carrain slovenskemu sli¬ karju in grafiku Francetu Miheliču. Ob 80. letnici dr. Murnika, znanega sokolskega prvaka, je priredilo jubilan¬ tovo matično društvo Partizan — Narod¬ ni dom slovesno telovadno akademijo v ljubljanski operi z obširnim sporedom 16 točk. Izmed vseh točk so veljale kot posebnost zase točke jubilanta “Naprej”, “Po jezeru” in “V boj”. Zadnja je bila prvič izvajana pred 30. leti, leta 1928 so jo izvajali tudi na olimpijskih igrah v Amsterdamu in 20 let kasneje še na zad¬ njem vsesokolskem zletu v Pragi. Umrli so. V Ljubljani: Dušan Horvat, cand. iur., Marija Mrzlikar, roj. Japelj, upok. Tobačne tovarne, dr. Franc Čer¬ ne, bivši ravnatelj Mestne hranilnice, Peter Zorič, tapetniški vajenec, Ana Ke¬ še, dr. Ivan Bole, biv. bančni ravnatelj v p., Marija Zupančič, dr. Leo Hribar, veterinarski inšpektor v p. in večletni šef biv. Drž. veterinarskega bakteriolo¬ škega zavoda v Ljubljani, Franjo Vlah, Matej Buh, upok. Tob. tovarne, Ana Po¬ gačnik, Ivan Vidmar, mizar, Anton Zajc, upok., Milan Nadižar, obratni električar in Jože Brajnik, uslužbenec podjetja “Slovenija ceste”, se smrtno ponesrečil na gradbišču v Črnem kalu, Avgust Vo¬ dovnik, predsednik občine v Frakolovem, Franc Juvan, biseromašnik in biv. žup¬ nik v Ljubnem (pokopali ga v Škofji Loki), Franc Šobar, predsednik občine v Dol. toplicah, Franc Friedl, pošt. usluž¬ benec v p. v Celju, Andrej Rovan, foto- SREDIŠČE SLOVENSKIH PROTI¬ KOMUNISTIČNIH IZSELJENCEV V ARGENTINI bodi Slovenska hiša. Sprejmi nabiralca darov dobrohot¬ no. Če le zmoreš, prispevaj znesek za katerega Te bo prosil. graf v Kranju, Roza Tominec v Šentru¬ pertu, Marija Kregar v Št. Vidu, Anica Tiršek v Polzeli, Rezi Lovše, vzgojitelji¬ ca v p. v Kozjem, Franc Zavašnik, dela¬ vec Celuloze v Goričanih in Josipina Vraničar, roj. Višner v Škofji Loki. V Mali galeriji v Ljubljani je priredil nedavno svojo prvo razstavo Floris Oblak. Je to mlad umetnik, ki je šele 1949 končal akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, leta 1951 pa pri prof. Jakcu specialko za grafiko. Rodil se je 1924 na Vrhniki. L. Escande, prof. na fakulteti za zna¬ nost v Toulouse v Franciji je na povabi¬ lo Tehnične visoke šole v Ljubljani pri¬ spel v Slovenijo ter je v Ljubljani imel predavanje o temi “Prispevek laborato¬ rijev v Toulouse k razvoju velikih hidro- tehničnih gradenj”. Prof. Escande je bil tokrat že četrtič v Jugoslaviji, kamor je bil vedno povabljen zaradi nasvetov za izrabo vodnih sil v Sloveniji in v o- stalih republikah. V najnovejži slovenski operi “Preše¬ ren” s podnaslovom “Slovo od mlado¬ sti”, ki jo je uglasbil dr. Danilo Švara, so v glavnih vlogah nastopili solisti Dra¬ go čuden kot Prešeren, Vilma Bukovče¬ va kot Julija, Elza Karlovčeva kot nje¬ na mati, Scheuchenstuela pa je pel Sa¬ mo Smerkolj. Opero je dirigiral avtor sam, režijsko jo je pripravil Ciril Debe¬ vec, sceno je zasnoval ing. arh. Ivo Spin- čič, balet je naštudiral koreograf Pino Mlakar, zbor je pa vodil Jože Hanc. Slovenci v Argentini Buenos Aires Prihodnje predavanje državnopravne- ga tečaja bo v nedeljo 5. septembra ob pol deveti uri dopoldne na Victor Mar- tinez 50. Predaval bo g. Ruda Jurčec. Vabljeni možje in fantje, ki se^ zanima¬ jo za državnopravna vprašanja. Zadnji večer SKA je bil v celoti po¬ svečen 1951. leta umrlemu pesniku, pi¬ satelju in dramatiku Antonu Novačanu. Recitirali so javnosti še nepoznane pe¬ smi iz njegove zapuščine — žal nobene proze — besedo o Novačanu kot člove¬ ku, predvsem pa umetniku — napisal jo je g. Tine Debeljak in bral g. Marjan Marolt — in dva prizora iz Hermana Celjskega. G. Zorko Simčič je prispeval spominske orise iz srečanja z Novača¬ nom, ilustrirane z nekaterimi slikami na platnu .ter tudi za in pred odrom napo¬ vedoval spored. Kot recitatorji so sode¬ lovali: gdč. P. Maček in gg. N. Jeločnik, T. Kovačič, M. Nose, L. Rezelj, M. Wil- lempart in M. Marolt. Ob strani odra je bil postavljen kip glave mojstra No¬ vačana. Recitacije je spremljala Beet¬ hovnova glasba. OSEBNE NOVICE •j- Slavka Augustinčič. V soboto, 28. 28. t. m. je smrt zopet posegla v vrste slov. naseljencev v Argentini. V bolniš¬ nici Tornu v B. As. je tega dne umrla žena našega naročnika g. Z. Augustin- čiča, ga Slavka Augustinčič, roj. v Ko- šanih na Krasu. Pokojnico je zahrbtna bolezen mučila že nad pol leta. Moril jo je neznosni kašelj. Zadnje tri tedne je preležala v bolnišnici, kjer so zdravniki ugotovili neozdravljivo bolezen. V tej bolnišnici je umrla lepo spravljena z Bo¬ gom in dobro pripravljena na zadnjo Osmi redni letni občni zbor Društva Slo¬ vencev v Buenos Airesu sklicuje odbor Društva Slovencev za nedeljo 10. oktobra 1954 ob 11.30 uri dopoldne v cerkveni dvorani pri Sv. Juliji, Avda. Juan B. Alberdi 1195 (Victor Martinez 50), Capital. Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. Branje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročila odbornikov; 3. Razgovor o poročilih odbornikov; 4. Poročilo Nadzornega odbora; 5. Volitve; 6. Predlogi; 7. Slučajnosti. Odbor Društva Slovencev vabi vse člane in članice, da se obč¬ nega zbora zanesljivo udeležijo. Po pooblaščencih — članih društva — morejo biti zastopa¬ ni člani: a) Tisti, ki stanujejo zunaj Buenos Airesa in se v enem dnevu zaradi oddaljenosti ne morejo vrniti na svoje domove'. b) Rodbinski člani morejo biti zastopani po svojih rodbinskih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke), ali rodbin- « ski poglavarji po svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zastopajo očeta in mater). Pismena pooblastila je treba poslati pisarni Društva Slovencev Victor Martinez 50, Buenos Aires, najkasneje do 6. oktobra 1954. Samostojne predloge za' občni zbor je treba poslati Društvu Slo¬ vencev vključno do 1. oktobra 1954. Buenos Aires, dne 2. septembra 1954. Odbor Društva Slovencev uro. Pogreb je bil v ponedeljek, 30 avg. s kapele na nemškem pokopališču na Chacarito. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo veliko prijateljev in znancev, ki so ji prezgodnji grob okrasili z lepimi venci in cvetjem. Pokojnica zapušča mo¬ ža g. Zvonka Augustinčiča ter hčerki Vido in Alenko, katerim ob tem hudem življenskem udarcu izrekamo iskreno so¬ žalje. Premestitev, e. g. Anton Žagar, ki je doslej služboval v mestu Indio Rico, je bil imenovan za hišnega kaplana v Asilo Landera v mestu Necochea v škofiji Ba- hia Blanca. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. September 1954. Vsebina: Mislimo in molimo: Misli ob 9. in 14. septembru — Molitveni namen za september: Da bi misijonske dežele spoznale in vzljubile socialni nauk Cer¬ kve (prof. L. Geržinič); Nekristjanom — Pisma papeža Celestina VI (Papini — N. Jeločnik); Ob smrti dveh misiono- logov (Fr. Glavač); Prebujena Afrika (dr. Maksimilijan Jezernik); Mohame¬ dansko vprašanje (Anton Merkun); Mi¬ sijon v Khariju (Stanko Poderžaj); Sko¬ zi noč po bolnika (Lojze Demšar); Do¬ mača glasba v misijonih (M. M.); Kitaj¬ ski pregovori o čednosti (Janez Kopač); Križ in slovenska zastava 8000 m viso¬ ko (nj); Eno samo je potrebno (N. Je¬ ločnik) ; Ksaverij neustrašeni (Paul Pi- ron — Miklavž Trpotec). Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ “TO SO RESNIČNO LEPE PESMI!" TO JE EDINSTVENA ZBIRKA V VSEJ SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI! TAKO PRAVIJO TISTI, KI SO PREBRALI PESNIŠKO ZBIRKO JEREMIJE KALINA MARIJI KI JE IZŠLA V ZALOŽBI SVOBODNE SLOVENIJE. — DOBI SE NA VICTOR MARTINEZ 50. CENA 18 PE¬ SOV. V ARGENTINI S POŠTNINO 20 PESOV. gih protikom. borcev. Julij-Avgust. Vse¬ bina: Kaj pričakujemo od naših umetni¬ kov?; Priznanje žrtvam in borcem; Za¬ hvala in čestitka; Na klancu pri Sv. Iva¬ nu; Strahote taborišč; Franc Kremžar; Domobranske proslave v Velikem Bue¬ nos Airesu; Mati mučenica; Matica mrt¬ vih. Družabna pravda, štev. 83. Vsebina: Naše romanje k Mariji (Matija Lamov¬ šek) ; Šobre quien recae el derecho al trabajo? (Por D. S. A. M.); Zdrav duh: v zdravem telesu (nad. referata dr. I. Ahčina na III. soc. dnevu); Žena v bor¬ bi za vsakdanji kruh (Marjana Marno- va); Ozanam in socialno vprašanje (L. L. C. M.); V čem je razlika (R. čuješ); Delavsko strokovno gibanje v USA (Dr. L. Puš); Uspeh socializiranega zdrav¬ stva v Angliji (F. D.; Za božjo demo¬ kracijo kruha; Iz domačega in tujega tiska., Lanus Rojstvi. V družini g. Stanka Jemca in njegove žene ge Terezije, roj. Zajc, se je rodila hčerka Marija. Družino g. France¬ ta Stanovnik in njegove žene ge Marije, roj. Rogelj pa je razveselil sin Franc. Srečnim staršem naše čestitke. § kongresa Pax Romane • Letos je bil kongres PAX ROMANE v Lizboni na Portugalskem. Slov. kat. akad. starešinstvo je tam zastopal nje¬ ga delegat g. dr. Srečko Pregelj iz Ma¬ drida. Te dni je prejel SKAS pozdrave iz Fatime, kjer se je kongres zaključil. Dr. Srečko Pregelj sporoča, da so tam udeleženci kongresa pri Mariji presv. rožnega venca molili tudi za vse člane SKAS-a in ves trpeči slovenski narod. mmmuvk vrnitev 13. argentinsko smučarsko državno prvenstvo Včasih je bilo tako, da je slovenski »dramatik — ne samo kakšen veliki Can¬ kar, ampak tudi kakšen manjši Medved ali Kristan — napisal dramo, jo dal v tisk in ko je bila natiskana, jo je prepu¬ stil usodi. To usodo so ji potem krojili odri. Danes je tako, da najprej režira dramatik sam ali njegov izvoljeni reži¬ ser novi proizvod, potem pa dramatik na njem popravlja, spreminja, prisluškuje kritiki; nato dramo šele objavi ali pa tu¬ di ne. Za ponatise so včasih pisatelji po¬ pravljali samo slovnične in stilistične nerodnosti. Danes obračajo vsebino. To doma in tudi pri nas zunaj. Morda je to dobro, morda ne. Pisatelj Joža Vombergar je že zdaj v dveh zaporednih sezonah odstopil odrom v uprizoritev dve takšni popravljeni dra¬ mi: prej “Vodo”, zdaj “Vrnitev”. Lotil se je predelave svojih obeh poglavitnih dram, ki imata že bogato odersko tradi¬ cijo za seboj. Zlasti to zadnjo predelavo si razlagam tako: Doma je ljudski dra¬ matik črpal neposredno iz vidnega življe¬ nja; opazoval je ljudi, kot so se obnašali in si ni delal, skrbi zaradi njihove dvolič¬ nosti: enkrat zatajevanja, drugič izbru¬ hov čustev. Zdaj, iz krajevne in časovne oddaljenosti išče pisatelj razlag in psi¬ holoških poglobitev. Kar je bilo doma jasno, mora postati tu vsaj verjetno. Vzporedno s tem gre svojo pot razvoj igralcev. Nekoč je neki obiskovalec roja¬ kov v Severni pripovedoval, kako si¬ jajni Amerikanci so bili igralci “Div¬ jega lovca” v gorenjskih narodnih no¬ šah. Gremo za njimi, saj smo se kme¬ tje prelevili v polmeščanske delavce' in smo, prej morda že meščani, pozabili, kako so se obnašali naši kmečki sosedje. Na vsak način je Vombergar otežil vlogo Lenke. Kmalu po prihodu tujca ga nagovori z Janezom, a šele na koncu ob Jeričinem razkritju začne resno verova¬ ti v njegovo istovetnost. Vse to je mo¬ goče, toda take vloge so trdi orehi za največje tragedinje! Če je torej pisatelj hotel to domačo snov izseljencem približati, je vendar igralce z režijo yred obremenil. Prav za¬ to pa rešitev, kakršno smo videli, po-, zdravljamo kot redek in že težko ^priča¬ kovan uspeh. Režija je bila deloma psevdonimna, deloma anonimna, toda uspešna; nebroj detajlov je potrjevalo, da so' si režiserji prizadevali podati sliko nekdanje domo¬ vine, kar ni manj važno, kot potek de¬ janja. Le družina v prvi sliki naj bi se¬ dela okrog cele mize, saj so naši ljudje tudi od zadnje plati čedni. Scena je bila kar v redu. Med igralci je bila spet prva ga. Ema Bleje, ki si tudi najbolj prizadeva, da SOvA napreduje. Njena usoda je podob¬ na oni rajnega Verovška: ko se prikaže na odru, se publika zasmeje, toda oba sta resna igralca in le za spremembo ko¬ mika. Gdč. Vombergarjeva je imela naj¬ težjo nalogo v tej igri, kot sem že ome¬ nil. Zelo prijetno je presenetila ne le z mimiko, ampak tudi podrobnim vživlja- njem v težko duševno problematiko te vloge., štojdoharjeva in zlasti Grumova, ki sta obe — to velja tudi za Lenko, do¬ rasli že izven domovine, zaslužita pohva¬ lo zato, ker sta se potrudili, uspešno po¬ trudili, igrati pravi kmečki, čeprav že nekoliko povojni kmečki dekli. Med moš¬ kimi je bil najbolj dognan g. Fink. Pe¬ trova vloga je v novi verziji dosti težja, kot prej, kajti on ni več krivec, ampak izziva vkljub slabosti v preteklosti nekaj sočutja, za svojo gospodarsko delavnost pa priznanje; g. Jerebič je to dobro do¬ umel. Janezova vloga je že ustaljen tip, toda g. Krištof je dal tej postavi vendar dosti svoje osebnosti. Stari hlapec g. Omana je bil povsod na mestu, pa tudi njegov mlajši drug g. Kastrevc je ugajal. Planšar g. Jurančiča je zelo napredoval in obeta postati poleg Vombergarjeve v bodoče eden stebrov te gledališke druži¬ ne. Peterček, Oven, bo pa itak zagospo¬ daril na Zaplazu. Občinstvo je dvorano napolnilo. Z a- plavzom pa ne bi smelo prej prenehati, dokler ne bi primoralo avtorja pred za¬ stor. Že zato, da bi se čimprej pokazal s kakšnim povsem novim delom. M. M. Bariloehe, 27. 8. 54. V nedeljo 22. avgusta proti večeru se je razširila velika novica po Bariločah: “Stein Ericksen, trikratni svetovni pr¬ vak, je izgubil tekmo! V slalomu se je plasiral samo kot drugi in zmagal je ba- riloški as Pablo Rosenkjer.” Novica je odgovarjala dejstvom. Po¬ drobnosti so sicer pokazale, da je bil Nor¬ vežanov poraz relativnega pomena in da bi se mu bolje reklo smola kot poraz. Ericksen je zgrešil v prvem slalomu ena vrata — moral se je vrniti in je tako zapravil dragocene sekunde. V drugi rundi je potem prepričevalno dokazal, da predstavlja kategorijo za sebe. Kljub temu je Pablova zmaga dala dosti vzpodbude bariloškim smučarjem in po¬ trdila visoko stopnjo, ki jo je beli šport na Catedralu v alpskih disciplinah do¬ segel. Še pred petimi, šestimi leti je vsak nastop evropskih ali severoameriških tekmovalcev pomenil nujno zmago go¬ stov. L. 1951 so Argentinci v veleslalo¬ mu prvič zmagali nad smučarji iz USA. Toda šele letos se je argentinski beli šport resnično uveljavil. Kar se Erick- sena tiče — no, dobro, on je svetovni prvak in kategorija za sebe tudi v Ev¬ ropi. Bariloški smučarji so izredno za¬ dovoljni, da so mu odnesli vsaj eno prvo mesto. Zato pa so vsa mesta za njim trdno v rokah argentinskih tekmovalcev, pa naj gre za Rosenkjera ali Luisa de Ridderja. Tak je zaključek preizkušenj v alpskih disciplinah na catedralskih be¬ lih poljanah. Vreme nam v začetku “Tedna snega” ni bilo posebno naklonjeno. Deževalo je kot iz škafa in žalostno smo se ozirali skozi motna okna v žlobudro po cestah. Veleslalom 21 tm in slalom v nedeljo 22. 8. sta zahtevala precej požrtvovalne potrpežljivosti od tekmovalcev in gledal¬ cev. Zato pa se je smuk dne 24. 8. iz¬ vedel v najlepšem vremenu ob udeležbi vseh Bariloč. Proglasili so praznik, da si je občinstvo laže ogledalo catedral- ske prireditve. Sneg v torek je bil trd, a ne leden — krasna priložnost za izvež- bane smukaše. Zaključil se je dan z ba- kljado na smučiščih in z umetnimi ognji. Dolga vrsta luči, ki so se spuščale kot nočne prikazni po belih strminah, zavi¬ tih v nočni mrak, bo ostala vsem gledal¬ cem še dolgo v spominu. Tehnične rezultate tekem sem poslal kot po navadi uredništvu “Svobodne Slo¬ venije” in Slovenskemu planinskemu društvu. Tu dodajam le nekaj opomb. Argentinska premoč se je pokazala predvsem v veleslalomu, kjer so ostali Čilenci daleč zadaj. Severoamerikanee Gebhart se je moral na vseh treh tek- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. IX. 1954 SLOVENCI P O SVETU VSA V Milvvaukeeju, VVisconsin, kjer je pred letom umrli Rado Staut vodil slo¬ vensko radijsko uro, je vdova po pokoj¬ nem ob 15 letnici začetka te oddaje mo¬ rala z oddajami prenehati zaradi zdrav¬ stvenega stanja. V državi Wyoming je bila Slovenka ga. Terezija Potočnik imenovana za “ka¬ toliško mater leta 1954”. Gospa Terezi¬ ja je mati petih otrok, od katerih je najstarejša hči frančiškanska redovna sestra, najstarejši sin Frank pa duhov¬ nik benediktinec. Gospa Terezija hodi vsak dan miljo daleč, da se lahko udele¬ ži sv. maše in prejme sv. obhajilo. V Clevelandu sta se poročila dr. Bran¬ ko Pfeifer ter Magda Novak, hči Zdrav¬ ka Novaka, čestitamo. Ko sta se dekleti Volčanšek Bernard¬ ka in Lilija Legan poročili z James Reilleyem odn. Edward Sadowakijem, je “Amer. domovina” zapisala: “Vidite, vi slovenski fantje, kaj se zgodi, če je člo¬ vek preveč boječ pa brez korajže. Zdaj boste pa peli tisto, toda obratno “Vsi so prihajali, a nje ni bilo”. In ne poza- Pravsia posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Delam v tovarni. Nimam pa nobenega določenega dela. Oprav¬ ljam različna dela, ki mi jih sproti dolo¬ čijo. Včasih delam pri strojih, drugič na¬ kladam zaboje na tovorne avtomobile, zopet drugič moram čistiti prostore. Te¬ mu ustrezno tudi dobivam plačo. Kadar delam pri strojih, dobim večjo plačo kot pa tedaj, ko opravljam delo nakladalca ali snažilca. Ali sme delodajalec vedno spreminjati delo in s tem tudi plačo? Odgovor: Ali sme delodajalec nepre¬ stano spreminjati delo svojemu usluž¬ bencu, to zavisi od pogodbe, ki sta jo sklenila, če je bil uslužbenec vzet v službo za opravljanje raznih del in ne za neko določeno delo, potem sme delodaja¬ lec poljubno določati, kaj naj dela. Pa tudi v primeru, ako ni na razpolago ti¬ stega dela, ki ga uslužbenec sicer redno opravlja, ga sme delodajalec začasno zaposliti pri drugačnem delu. Končno sme delodajalec v nujnih primerih za¬ posliti začasno svoje uslužbence, ki o- pravljajo sicer neko “višje” delo, tudi pri “nižjih” delih. Tako je glede dela. Drugačna pa so določila o plači. Dogo¬ vorjene, določene ali priznane plače ni mogoče brez pristanka uslužbenca več znižati razen v upravičenih primerih. Zakon ne pove, kateri so ti upravičeni primeri. V raznih sodnih odločbah pa je že bilo povedano, da sprememba dela ni tak upravičen razlog za znižanje plače, če ste se torej dogovorili za določeno plačo, Vam mora delodajalec to plačo izplačevati, neglede na to, kakšno delo opravljate. bite, kaj pravi pregovor: “Faint heart never won fair lady.” V Chicago je prispela družina Marti¬ na Pečariča iz Drašič pri Metliki. Prišli so žena Marija ter hčeri Marija in Mar¬ tina in sinova Milan in Peter. Dr. Mate Resman, ki je končal pravo na graški univerzi, je sedaj diplomiral iz prava tudi na Western Reserve Uni- versity. Dr. Mate Resman je predsednik kluba Krog. V San Franciscu je daroval srebrno sv. mašo slov. pesnik Vital Vodušek. Kot izredno sposoben vrtnar je vzbu¬ dil pozornost č. g. Jože Ferkulj, ki je pred nekaj leti prišel za duš. pastirja v St. Vincent Home, Quincu, 111. O g. Fer- kulju, kateremu pri oskrbovanju vrta pomaga tudi begunec Frank Bregar, je pred nedavnim pisal tamošnji krajevni list kar v treh kolonah: o g. ferkulju samem, o njegovih vrtnicah in o naši Sloveniji, ki jo je list zelo lepo pred¬ stavil. V družini Marjana Štrancar in Fani¬ ke roj. Mrak se je rodila hčerka prvo¬ rojenka. Komada Slovenski igralski krožek v Toronto je priredil Namišljenega bolnika, pri kate¬ rem so nastopil naslednji- Ana Lenče, Pavla Kocjančič, Janez Kastelic, Franc¬ ka Zupančič, Mehle Štefka, Lojze Rigler, France Brce, Blaž Potočnik, Stanko Brunšek in Luka Jamnik. Glasbene vlož¬ ke je priredil prof. Rener. Špamija V Barceloni je bil posvečen za novo- mašnika salezijanec Gaberc Kazimir, ka¬ teremu so tamošnji Slovenci poklonili novomašni križ. Novo sv. mašo je opra¬ vil v svetišču Tibidabo nad Barcelono; prisostvovali so vsi naši rojaki. Blaževica izžvižgali itidi v Peruju Titov trgovinski odposlanec prosluli Jakov Blaževič se s svojo trgovinsko mi¬ sijo še vedno mudi v Južni Ameriki. Na to so nas namreč opozorila poročila čas¬ nikarskih agencij AL in ANSE, Prva navaja v svojem poročilu iz Li¬ me, da so številni katoliški dijaki v ome¬ njenem mestu priredili viharne demon¬ stracije proti šefu jugoslovanske trgo¬ vinske delegacije Blaževiču. Agencija AL povdarja, da je bil Blaževič javni to¬ žilec v procesu proti kardinalu Stepincu. Agencija ANSA pa iz Lime poroča, da je od tam odpotovala jug. trgovinska de¬ legacija na čelu s predsednikom Blaže- vičem. Agencija navaja tudi mnenje pe¬ rujskih vladnih krogov, da Blaževič v Peruju ni uspel, da bi sklenil perujsko- jugoslovansko trgovinsko pogodbo in to zaradi odločnega nasprotovanja parla¬ mentarnih in vladnih osebnosti. (Nadaljevanje s 3. strani) mah zadovoljiti s skromnejšimi, dasi častnimi mesti. Med Argentinci sta prav- kot lansko leto prednjačila Pablo Rosenkjer v slalomu in Luis de Ridder v smuku. Od Čilencev so se dobro pla¬ sirali znani tekmovalci Navarrete, Alia- ga in Hammersley. Vedno enako čvrst na zgornjih mestih je ostal Franco Di Paoli, Italijan iz Mar del Plata, ki teče za Club Andino Bariloche. Manj sreče je imel Rene Farwig, lanski bolivijanski zmagovalec slaloma, ki zastopa zdaj Mendozo. Vstrajno in leto za letom na¬ preduje Pedro Ganeva, Italijan iz Men- doze. Dinko je moral le plačati svoj da¬ vek Himalaji. Vozil je v veleslalomu, a je padel. Dosegel je dvajseto mesto. V drugi kategoriji je dvakrat prepri¬ čevalno zmagal Cesar Caneva, brat tek¬ movalca iz prve kategorije. Potem pa si je pri treningu zlomil nogo in ni mogel v smuku več teči. Med dekleti se je znova pojavila Ana Maria Dellai po počitku prejšnjega leta. Ni več v tako odlični formi kot nekoč, a je dve tekmi vseeno dobila. V smuku je celo zmagala v stilu in z razliko, ki spominja na nekdanje čase. Zato pa je prvi veleslalomu padla in prvo mesto je odnesla Uršula Sanjuan. Nastopila je tudi ena Severnoameričanka, a ni poka¬ zala nobenih posebnih uspehov. Omenim še, da je v smuku s Catedra- la Ericksen dosegel rekord te proge. Dospel je v dolino v 2 minutah in 58 se¬ kundah. Prejšnji najboljši čas je bil 3’ 11 ”. Ker je Dinko zaradi himalajske ekspe¬ dicije praktično izpadel iz konkurence, Budinek pa zaradi smole v izbirnih tek¬ mah tudi ni mogel nastopiti, smo ostali tokrat Slovenci omejeni na nordijske di¬ scipline. Tek in skoki se vršijo jutri, tj. 28. avgusta. Pripravljenih je precej tek¬ movalcev, a mislimo, da bo “larga dis- tancia” kot po navadi naša domena. Frenk in Andrej bosta, upamo, zato po¬ skrbela. O tem pa bom pisal prihodnjič. VA Domača tvrdka: nujno rabi elekirovarilca. Dobra plača, ugodni pogoji. Zglasiti se je treba: N e w .Y o r k 3540 - Capital T. E. 53-2977 Mruštvosti oglasnih INFORMATIVNI ČLANSKI SESTA¬ NEK DRUŠTVA SLOVENCEV, ki je priprava članov na občni zbor društva, se bo vršil v nedeljo 3. oktobra 1954 ob 11.30 uri dopoldne v cerkveni dvorani pri Sv. Juliji na Avenidi Juan B. Alber- di 1195, ki je v neposredni bližini dru¬ štvenih prostorov na Victor Martinez 50. Sestanek bo potekal po običajnem redu. Vse članice in člane vljudno vabimo in prosimo, da se v kar največjem šte¬ vilu udeleže- informativnega sestanka; prav tako prosimo za številno udeležbo na rednem letnem občnem zboru, ki bo en teden kasneje ob isti uri in na istem kraju. Ker je pred občnim zborom čas, da vsi člani in članice, ki so še v zaostan¬ ku s članarino, isto čimprej plačajo, le¬ po prosimo, da vsi to dolžnost v teku meseca septembra opravite. To lahko storite v društveni pisarni, zlasti člani iz Capitaia; pri drugih pa se bodo zglasili poverjeniki krajevnih odborov Društva Slovencev s prošnjo, da njim plačate članarino in posmrtninski prispevek. S smrtjo člana g. Franceta Kukoviča je zapadel v plačilo že 22 smrtni primer ali 35.— pesov posmrtninskega prispev¬ ka. Doslej so člani vplačali šele 33.— pesov, tako da ima večina že 22. smrtni primer na dolgu. Po sklepu uprave Društva Slovencev sedaj društvo izplača za vsak smrtni pri¬ mer takoj 1500 pesov; razliko pa likvi¬ dira ob letu smrti. V zadnjih treh mese¬ cih je društvo izplačalo 6000 pesov po¬ smrtnin za štiri smrtne primere. Zato vse članice in člane — posebej se opozarjamo gospodinje in vse, ki so sicer plačevanja članarine oproščeni—, da takoj znova vplačajo 6.— pesov po¬ smrtninskega prispevka. Vse tiste, ki so pa s prispevkom v večjem ali manjšem zaostanku, prosimo, da takoj plačajo tu¬ di zaostanek. Plačujte redno članarino, ker izplači¬ lo posmrtnine je vezano na redno plače¬ vanje članarine! Društvo Slovencev OBVESTDLA Žačetek razstave slovenske izseljen¬ ske grafike bo v petek, 3. sept. ob pol osmih v Deklevovi dvorani, Jorge New- b-ery 3568. Ta večer je razstava odprta do desetih. V soboto je odprta od deve¬ tih dopoldne do šestih popoldne; vod¬ stvi ob' enajstih in štirih. Nedelja: od¬ prta od desetih dop. do osmih zvečer, vodstvi ob enajstih in šestih. ©r. LO J3£E BERCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavne organe in jetra, ordini- ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih in ob sobotah od treh do šestih popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije G2-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na IX. DRUŽABNO PRIREDITEV V SOBOTO 4. SEPTEMBRA ob 20. uri DVORANA DEKLEVA Jorge Newbery 3568 ©AIJLIJSOV© PLOŠČO z narodnima pesmima VENITE ROŽCE MOJE in ŠKRJANČEK POJE lahko dobite pri vseh članih zbora pa tudi: V Buenos Airesu v Dušnopastirski pisarni, Victor Martinez 50 V Ramos Mejia v trgovini "Mila" (Jože Zajc), Av. de Mayo 693 V San Justo v urarni Lipušček, Provincias Unidas Mr. S.ožo Erme-ae Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. SM B U 8 C A CADETE PARA INDUSTRIA GRAFICA EN LA CAPITAL Vsem naročnikom, bralcem in prijateljem “Svobodne Slovenije” spo¬ ročamo žalostno novico, da je dne 17. avgusta 1954 v 52. letu starosti umrl v Torontu naš zastopnik za Kanado gospod F MAN C KOSIM bivši župan in posestnik v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Pokopali so ga 21. avgusta 1954 v Torontu. Zvestega in požrtvovalnega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. avgusta 1954 Informes en esta Administracion. Prijateljem in znancem naznanjam žalostno novico, da je v soboto, dne 28. avgusta dopoldne po dolgotrajnem bolehanju dotrpela žena in mati, gospa Slavka Augustiačič 9 roj . Srobot potem, ko je prejela zakramente za umirajoče, stara 49 let. Pogreb rajnice je bil v ponedeljek, 30. avgusta na Chacariti. Vsem prijateljem in znancem se za pomoč in tolažilne besede ter za spremstvo na zadnji poti od srca zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dol¬ žan č. g. direktorju A. Oreharju in č. g. L. Lenčku za duhovno oporo raj- nici in za vodstvo pogreba. Za žalujoče sorodstvo: ZVONKO AUGUSTINČIČ, soprog VIDA in ALENKA, hčerki Buenos Aires, Košana pri St. Petru na Krasu, Sveti Peter pod Sv. gorami, Stow — OHIO (USA). Neizmerna žalost nam je napolnila srce ob novici, da je umrla plemenita in blaga gospa SEAVKA AUGUSTINČIl) Hudo prizadeti družini g. Zvonka Augustinčiča izrekata naj¬ globlje in najiskrenejše sožalje in sočutje Brata Ing. Grant in Suren Adelhanov s svojima družinama Cerkveni ©glasnik Sv. maša za pokoj duie Msgra dr. Avguština Juretiča, duhovnika Senjsko- modruške škofije, tajnega komornika Nj. Svetosti papeža Pija XII, ki je umrl 6. avgusta t. 1. v kantonalni bolnišnici v Fribourgu v Švici, bo v nedeljo 12. sep¬ tembra o-b pol dvanajsti uri v cerkvi oo. dominikancev na križišču ulic Defensa in Moreno. Sveto daritev bo opravil Msgr. Dr. Ivo Blaževič. Paraguay 364 II © M A R T. E. 31 - 4832 Buenos Aires 225.— $ 180.- Pošilja pakete z živili, šivalnimi stroji, radijskimi aparati in ostalim blagom iz skladišča v Trstu Prejemnik dobi naket v roku od 15 do 25 dni. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Za pakete prejemniki ne plačajo nobene carine. Vse pošiljke so zava¬ rovane. Vsi stroški za pakiranje in poštnino so že vračunani v ceno paketov. Kot primer navajamo cene in sestavo nekaterih naših paketov: Paket št. 1 a $ 125.— 1 kg kave Santo la 2 kg riža 1 1/2 kg sladkorja Paket št. 12 $ 285.— 3 kg kave Santos la 1/2 kg holand. kakaa 1/2 kg Ceylon čaja 1/2 kg čokolade Paket št. 9 $ 300.— vreča z 45.5 kg bele kanadske moke 000 Paket št. 11 $ 390.— 17 kg čiste prvovrstne svinjske masti v pločevinah kanti Paket št. 1 3 kg kave Santos la 1 1/2 kg riža Paket št. 6 1 kg kave Santos la 1 kg- riža Splendor 1 kg sladkorja-sipa 1/2 kg holand. kakaa 1/4 kg Ceylon čaja 1/4 kg popra Singapur Paket št. 8 $ 360. 2 kg kave Santos la 4 kg svinjske masti 5 kg sladkorja 2 kg testenin 3 kg riža Splendor 2 kg pralnega mila Pakete s staro obleko, tekstilnim blagom in živili iz Argentine pošiljamo z minimalnimi stroški. Vse informacije v zvezi s carinsko uredbo, ki je sedaj v veljavi v Jugo¬ slaviji in v Argentini Vam dajemo za Vašo orientacijo brezplačno zaradi najboljše sestave paketa. Uradne ure: od 9. do 13. in od 14.30 do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 13. ure. Naročila iz notranjosti republike s poštnim ali bančnim vplačilom (giro bancario o giro postal) pošiljati na naslov AGENCIJA D OMAR Calle Paraguay 364 — Buenos Aires W €A§A Sl#Y U 99 — urama, ia zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo. trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nctbavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644