Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan TEDNIK Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si i Podravje j Slovenske gorice | • Pihalni orkester v ! finančnih škripcih O Stran 9 Aktualno Dornava, Ig • Primerjava porabe sadja v dveh zavodih O Stran 2 Ptuj, petek, 4. marca 2016 letnik LXIX • št. 18 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski Štajerski TEDNIH; Podravje • Kaj je pokazala revizija v Klubu ptujskih študentov www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Podravje Markovci • O koncesijah in cesti, ki bi jo kupil domačin O Strani 8 in 9 Kronika Slovenija • Bo dvig marž privabil diskontne bencinske trgovce? O Stran 24 Šport Nogomet • Daba-novič v trojni vlogi O Stran 11 Lepo življenje na račun študentskega kluba Čeprav se je že več let govorilo o tem, da se s študentskim denarjem na Ptuju ne ravna ravno gospodarno in da si vodstveni kadri preko različnih manevrov zagotavljajo precejšnja sredstva in bonitete, so bile to doslej bolj ali manj le govorice. Revizija poslovanja pa je pokazala, da marsikaj od tega vendarle drži. Več na straneh 2 in 3. RADIOPTUJ ¡,89,8° 98,2 »I04r3 www.radio-pt-uj.si Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Ptuj, Duplek • Zmeda pri označevanju naselij O Stran 6/n 7 ■__ ^ -i Foto: Črtomir Goznik Muzejsko čiščenje • Podrli bodo staro stavbo in garaže o Stran 7 Ormož • Zdravstveni dom z rekordnim dobičkom O Stran 8 Vrtec Ptuj • Prihodnje leto 300 otrok brez mesta v vrtcu?! O Strani 6 in 7 2 Štajerski Aktualno petek • 4. marca 2016 Ptuj, Podravje • Kaj je pokazala revizija v Klubu ptujskih študentov Dosje KPŠ: očitno se lahko na ra Takoj po prevzemu vodstva Kluba ptujskih študentov (KPŠ) je sedanji predsednik Alen Hliš skupaj z upravnim odborom je ugotovljeno, da je obstajalo visoko tveganje napak in možnost prevar v KPŠ tudi v preteklosti. Več kot očitno je, da so nekateri prav lepo živeli na račun študentskega kluba. Računovod-kinja sicer trdi, da je šlo za malomarnost in ne namerne napake študentov, sedanji predsednik Alen Hliš pa meni povsem drugače, zato želi čiste račune in poštene študente, ki bodo delali za dobrobit vseh, ne le peščico vodstvene strukture KPŠ. Čeprav se je že dalj časa, pravzaprav več let govorilo o tem, da se s študentskim denarjem na Ptuju ne ravna ravno najbolj gospodarno in da si vodstveni kadri preko različnih manevrov zagotavljajo precejšnja sredstva in bonitete, so bile to doslej bolj ali manj le govorice, ki se jih ni dalo preveriti. A očitno so te bile dovolj glasne in konkretne, da se je sedanji predsednik KPŠ Alen Hliš odločil, da jih preveri. Prav zato je revizijski družbi Refin naročil notranjo revizijo v KPŠ. Ta je pregledala poslovanje društva v času od novembra 2014 do novembra 2015, poročilo pa Uvodnik je revizijska družba izdala konec januarja letos. V uvodu poročila revizorji poudarjajo, da so imeli veliko težav pri pridobivanju informacij, saj da jim računovodski servis podatkov ni dostavil v dogovorjenem roku. Ugotavljajo še, da je bila zadnja revizija opravljena leta 2012, vendar končnega poročila tej revizijski družbi niso posredovali, saj je vodstvo kluba ni našlo. A nekdanji predsednik Aleš Meglič trdi, da revizija zaradi varčevalnih ukrepov ŠOS sploh ni bila opravljena. Računovodkinja priznava: ogromne težave pri pridobivanju podatkov, računov ... Sodeč po ugotovitvah zadnje revizije, je tveganje poslovanja društva KPŠ zelo veliko, med Utrujeni smo Zdi se, da je pomlad tokrat pri nas prezimila vse od jeseni. Letni časi se koledarju sicer nikoli niso posebno radi prilagajali (ali pa koledar njim, kakor se vzame), časopisi in kronike pa so o nenavadnih vremenskih pojavih radi izčrpno poročali že od nekdaj. Trenutni letni čas je torej predvsem stvar dogovora, Kljub temu pa lahko zdaj z brezh ibno gotovostjo napovemo pomlad. Nekaj korakov pred njo namreč koraka njena zvesta spletična spomladanska utrujenost. Ta po medicinskih definicijah sicer ni bolezen, a prav tako gotovo tudi ni izmišljotina. Sončni žarki so vsak dan močnejši, dnevi se daljšajo in temperature zvišujejo. Morda bi od vsega naštetega pričakovali kakšne blagodejne psihofizične učinke, a ni tako. Človeško telo ima namreč trenutno dela čez glavo: razširiti mora svoje žile, povečati pretok krvi in pospešiti presnovo, opraviti pa mora tudi z ostanki zimske lenobnosti. Vrtnarje in kmete poleg vsega naštetega čaka še veliko dodatnega dela. Tisti najbolj nestrpni so s spomladanskimi opravili že začeli, večini pa razkorak med koledarsko in resnično pomladjo še dela sive lase. Dodatno delo imamo tudi novinarji (pri nas sicer vlada večna pomlad). V tem uvodniku bi lahko razpravljala o marsičem. Vas recimo opozorila na goljufije, luknje v zakonodaji in načine, kako se jim izogniti. Ali pa skritizirala tiste, ki nam pišejo prihodnost, pa napisano pred nami skrivajo bolj ljubosumno kot osnovnošolci ljubezenska sporočilca. A kaj, ko spomladanska utrujenost svojih žrtev ne izbira. Poloti se tudi novinarjev ... Spočijte se. Udobno se namestite in prelistajte časopis. Za poživitev krvnega pritiska in razširitev žil pa vam bo morda zadoščal že kak naš članek. Le razlogi teh zdravilnih učinkov bodo pač različni: nekatere bo ujezilo, kako slabo je ta država urejena, druge pa to, da so novinarji pogledali pod njihovo preprogo. Eva Milošič Foto: osebni arhiv V enem samem večeru zapravili več kot 700 evrov! Ker so govorili tudi o tem, da so bili stroški reprezentance v zadnjih letih precej visoki, smo Hliša vprašali, kakšne so ugotovitve v zvezi s tem. Povedal je, da je bilo v obdobju med oktobrom 2014 in oktobrom 2015 (tak datumski razpon zajema revizija) ugotovljeno, da so bili stroški reprezentance v povprečju nad 300 evrov na mesec, v času večjih projektov še več. „Za primerjavo pa smo mi od oktobra 2015 pa do februarja 2016 za reprezentanco porabili 163 evrov." Po naših informacijah je bil eden najvišjih zneskov zapravljen oktobra 2015; v enem samem večeru naj bi bivši predstavniki KPŠ na račun reprezentance zapravili več kot 700 evrov. Meglič o tem pravi: „Ne vem natančno, ali smo zapravili toliko, bi pa rekel, da je možno, da je bil takšen strošek zaključne pogostitve aktivistov našega mandata. Natančnega zneska reprezentance nimam, saj nimam več dostopa do teh podatkov." drugim v poročilu piše: „Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti ocenjujemo, da v društvu obstaja visoko tveganje napak ter možnost prevar. Društvo nima vzpostavljenih notranjih kontrol, ki bi preprečevale možnosti napak, zunanji računovodski servis pa nima usklajenih pomožnih in glavnih knjig. Z revizijo smo ugotovili, da so določene knjižbe narejene na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin ali pa le-te niso narejene v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in zakonodajo." Seveda smo o tem govorili tudi z računovodkinjo Vido Horvat iz računovodskega servisa Simam FRS, ki ima sklenjeno pogodbo s Klubom ptujskih študentov. „Ni prav, da pred sestavitvijo poročila nisem bila povabljena na sestanek z revizorjem (kot je to v navadi), da bi mu stvari predstavila in tudi predložila dokumente, za katere piše, da ne obstajajo, čeprav so izvodi pri meni. Prav tako piše, da analitične evidence niso usklajene z glavno knjigo, kar tudi ne drži, usklajeni so saldakonti in register osnovnih sredstev z glavno knjigo," je pojasnila Horvatova in poudarila, da so oni svoj del opravili v skladu z zakonom in računovodskimi standardi, drži pa, da so imeli veliko težav pri pridobivanju računov od predstavnikov kluba že od leta 2010 naprej, zato poudarja, da si ne želi, da se zaradi razmer v KPŠ njeno delo prikazuje kot nestrokovno, saj to ne drži. „Tega ne morem dovoliti. Zadeve, ki niso bile urejene, niso bile v moji domeni, in s papirji, ki sem jih imela na voljo, sem naredila, kar se je pač najboljše dalo v tistem trenutku. Zelo sem se trudila, da bi stvari spravila v red. To nam je v veliki meri uspelo, ko je blagajniške posle prevzela Nuša Mahorič, ki je priskrbela večino tistih manjkajočih računov iz preteklih let (o čemer govori revizorjevo poročilo), uspelo ji je tudi narediti natančen popis - inventuro, da se je lahko uredil register osnovnih sredstev." Tudi ta so bila namreč problematična, saj popisa osnovnih sredstev ni bilo. Konec leta 2014 je bila sicer inventura izpeljana, a po mnenju revizorjev v okrnjeni obliki ter brez podpisov članov popisne komisije in sprejetega pravilnika o popisu osnovnih sredstev. Kako je KPŠ »podarjal« kredite Revizorji so v svojem poročilu izpostavili kar nekaj stvari. Ugotovljeno je, da je KPŠ leta 2014 dal posojilo v višini 37.439 evrov, za katerega pa ni imel sklenjenih pogodb in tega revizorji ne štejejo za ustrezno. Po pojasnilih ra-čunovodkinje je KPŠ posojilo v višini 30.000 evrov dal podjetju, ki je v njegovi 100-odstotni lasti, Kultum, d. o. o., 7.000 evrov pa Klubu študentov Lendava. „Zavodu Kolnkišta so v obdobju enega meseca nakazali dodatnih 20.000 evrov sredstev, ki jih sedaj več ni, naj bi pa se porabili za obnovo. (Zakoniti zastopnik KPŠ in zavoda in tako tudi podpisnik je bil v tem času Aleš Me- glič.) S trdim delom se je Kultum v zadnjih treh mesecih finančno pobral in pričakujemo, da bomo podjetje do konca mandata finančno tudi povsem sanirali," pojasnjuje Hliš. A v tem, da so študentski denar oziroma denar KPŠ dajali Kultumu in za obnovo Kolnki-šte, nekdanji predsednik Aleš Meglič ne vidi nič spornega. Pravi, da je bilo posojilo dano zaradi finančnih težav podjetja Kultum, ki so nastale, kot pravi, „ob zmanjšanju prometa v Kavarni ptujskih študentov v me- Foto: Črtomir Goznik Kavni aparat za 8.500 evrov, ki je sedaj v skladišču!? Sodeč po ugotovitvah revizije, so bile investicije KPŠ v zadnjih letih precej visoke. Nabavna vrednost osnovnih sredstev je 31. 12. 2014 skupaj znašala 158.907 evrov, odpisana pa kar 141.997 evrov. Uspeli smo dobiti tudi seznam stvari, ki so jih v letu 2014 odpisali: odpisan računalnik je bil tri leta star računalnik, katerega nabavna vrednost je bila 690 evrov, pa enako stara kovinska miza za 300 evrov in stol z rokonaslonom za neverjetnih 923 evrov, fotoaparat za 262 evrov (kupljen 2010) ... Popis osnovnih sredstev, ki so ga leta 2014 naredili študentje, pa jasno kaže tudi, da se v preteklosti ni varčevalo in da so se nekatere stvari nabavljale po visokih cenah. Zelo veliko investicijo je več kot očitno predstavljala otvoritev kavarne leta 2007, ko so med drugim kupili kavni avtomat vreden 8.522 evrov (ta se več ne uporablja in je po besedah Megli-ča v skladišču, potreben servisa, ki pa je drag), dodatno še mlin za kavo za skoraj 1.000 evrov, točilna pulta za več kot 4.000 evrov, plasma TV za 1.500 evrov, klima napravo za kar 3.650 evrov, projektor za 1.600 evrov, enak znesek pa so odšteli še za stenska svetila. Samo lesena oprema v kavarni je stala dodatnih 9.000 evrov, računalniki več kot 6.000 evrov in tiskalnik 2.200 evrov. Investicije pa so se nadaljevale še leto pozneje, ko so za šank v kavarni odšteli dodatnih 7.800 evrov. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 4. marca 2016 Aktualno Štajerski 3 čun študentskega kluba lepo živi naročil izvedbo notranje revizije, ki je odkrila nekatere nepravilnosti prejšnjega vodstva v letih 2014-2015. Med drugim Foto: Črtomir Goznik stu ter ob zmanjšanju potrošnje in porabe nasploh, ki je nastala s krizo". Podjetje namreč ni ustvarilo dovolj prometa, da bi upravičilo stroške visoke najemnine, obratovalne stroške, stroške dela in druge stroške. Ne bi bilo bolje denarja porabiti za štipendije? Kakorkoli, vprašanje, ki se pri tem poraja, je, ali študentje sploh potrebujejo tako drag lokal oziroma dva prostora in ali ne bi bilo sredstev bolj smiselno porabiti za kaj drugega (štipendije, organizacijo dogodkov ipd.). „To vprašanje je zelo kompleksno, saj je celotno delovanje KPŠ osredotočeno na lokacijo na Slovenskem trgu, v starem mestnem jedru. V Kavarni ptujskih študentov smo redno izvajali program za študente, organizirali tradicionalni festival Terasa-fest, v lokalu držali stalen stik s člani, saj smo čez vse leto ponujali različne ugodnosti KPŠ, prav tako pa cenejše vstopnice za veliko drugih dogodkov, ki so jih organizirali drugi organizatorji in so ponujali cenejše vstopnice za študente. Zakaj smo lokal obdržali in financirali dejavnost v njem, je treba gledati torej v kontekstu drugih dejavnosti KPŠ," odločitev za financiranje Kultu-ma opravičuje Meglič, ki trdi, da je revizijsko poročilo napisano zelo subjektivno, brez možnosti zagovora, in da s tem, da se revizija izvaja, sploh ni bil seznanjen. Preplačila do dobaviteljev ali napačne knjižbe, ker niso dostavili računov? Klub ptujskih študentov je imel po ugotovitvah revizorjev tudi nenavadno veliko prepla-čil do dobaviteljev, kar 32.591 evrov, a nekdanji predsednik KPŠ Meglič to ugotovitev revizorjev zavrača: „V času mojega mandata nismo preplačali nobenega računa, kvečjemu smo zaradi nezadovoljstva nad storitvami in racionalizacijo stroškov plačali manj, kot je bilo potrebno, za kar smo se na primer z Zavodom IPF pravdali tudi na sodišču. Pri tem gre za bilančni znesek mnogih let, predvsem pred mojim mandatom, ko je KPŠ subvencioniral veliko študentskih ugodnosti, kot so fi-tnes, vodene vadbe, vstopnice za terme, smučarske vozovnice itd. V letu 2012 smo večino teh subvencij ukinili oz. pretvorili v popuste s študentsko izkaznico. Zakaj se je to knjižilo kot prepla-čilo, je računovodsko vprašanje, vem pa zagotovo, da ne gre za preplačila dobaviteljem, ampak za subvencionirane ugodnosti," pojasnjuje Aleš Meglič, nekdanji predsednik KPŠ. V letu 2014 so bile odpisane tudi nekatere terjatve, kar po mnenju revizorjev ni v skladu z zakonodajo, saj še ni potekel splošni zastaralni rok pet let. A računovodkinja pri tem vztraja, da je delala po pravilih, saj je, ker ni pričakovati bodočih gospodarskih koristi, treba terjatve oslabiti. „Če se to ne stori, se prikazuje neresnični poslovni izid. Takšno ravnanje je popolnoma v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Oslabitev oz. odpis terjatev je v tem primeru pravzaprav neodvisen od zastaralnega roka (ali 3 ali 5 let) ... Če vemo, da zneska ne moremo izterjati, se oslabi oziroma odpravi. To revizor zagotovo ve in bi praviloma moral on zahtevati, da se naredi odpis oziroma popravek vrednosti, če tega ne bi storili že mi sami," še dodaja Horvatova. Očitne napake in sporne številke? Zakaj se je sploh odločil za revizijo in kako jo komentira, pa smo seveda vprašali tudi sedanjega predsednika Alena Hliša, ki je dejal, da se je v preteklih letih veliko govorilo o klubu in delovanju kluba ter da so z revizijo želeli zaznati realno stanje v klubu in se na nek način tudi ograditi od delovanja prejšnjih vodstev: „V letošnjem mandatu želimo pokazati, da se v klubu lahko dela odgovorno in racionalno, ob tem pa za študente in dijake na Ptuju in v okolici pripravi veliko število koristnih projektov. Letos pričakujem de-finitivno leto rekordov, cilj pa je, da klub v prihodnosti predamo v še boljše roke in da bodo ptujski študentje in dijaki na klub lahko upravičeno ponosni." Zaključil je še, da je po tem, ko so prevzeli vodenje kluba, zelo hitro ugotovil, da obstaja sum na nepravilnosti v preteklem letu delovanja: „V primerjavi s prejšnjimi leti je bila poraba denarja enaka, število projektov pa mno- go manjše. Zraven nekaterih očitnih napak je tudi kar nekaj moralno spornih številk in zneskov. Dejstvo pa je, da smo klub, zavod MKC Kolnkišta in podjetje Kultum (ustanovitelj in lastnik obeh je Klub ptujskih študentov) po volitvah prevzeli v zelo slabem finančnem stanju. Sanacija vseh treh pravnih oseb zdaj poteka po pospešenem ritmu, je pa škoda, da se vse naše ideje ne morejo realizirati zaradi neracionalnih odločitev v preteklosti." Na drugi strani pa seveda povsem drugače trdi bivši predsednik, ki pravi, da so racionalno porabljali sredstva in poudarja, da so se od leta 2012 naprej KPŠ sredstva znižala za 40 %, v tem času pa naj bi organizirali več projektov na leto kot njihovi predhodniki. Dženana Kmetec Dornava, Ig • Primerjava porabe sadja v dveh zavodih Danes porabijo petkrat manj sadja kot v letu 2009 V času kazenskega postopka zoper dve nekdanji zaposleni v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava smo poiskali po številu uporabnikov primerljiv zavod in jih zaprosili za podatke o letni porabi sadja. Vprašanja smo naslovili na Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančic Draga pri Igu (CUDV Draga). Center ima v primerjavi z dornavskim nekoliko več uporabnikov. Lani so jih imeli 449, v Dornavi jih je bilo 363. Kot so pojasnili v CUDV Draga, so v lanskem letu skupno porabili 68 ton sadja, od tega za zaposlene 14,5 tone. V Centru Draga pripravljajo tudi malice za svoje sodelavce, teh je skupno 471. Od 449 uporabnikov so normalno ješči 303. 123 jih uživa pasirano hrano, kašice za njih se pripravljajo iz svežega sadja. Za teh 426 uporabnikov so lani porabili 53,5 tone sadja, kar je po uporabniku povprečno na dan 34 dekagramov. 23 uporabnikov v CUDV Draga hranijo po sondi s t. i. imenovano umetno oz. industrijsko pripravljeno hrano. Izmed 363 uporabnikov (podatki so za 2015) ZUDV Dornava jih je normalno ješčih 174, 160 jih uživa pasirano hrano, 29 jih je na umetni hrani in jih hranijo po sondi. Za 334 uporabnikov, ki uživajo sadje, bodisi v kosih bodisi pasirano, so v dornavskem zavodu lani v celem letu porabili 35,9 tone sadja. Povprečna dnevna poraba na uporabnika je bila 29 dekagramov. Če za primerjavo navedemo leto 2009, ko je bila poraba sadja v Zavodu Dornava največja, bi 330 uporabnikov (normalno I CUDV Draga 20151 ZUDV Dornava 2015 I ZUDV Dornava 2009 I Št. uporabnikov, ki uživajo sadje 426 334 330 Letna poraba sadja v kg 53.500 35.891 175.926 Količina na uporabnika na dan v kg 0,34 0,29 1,46 Vir: ZUDV Dornava in CUDV Draga ješčih in tistih, ki jim hrano pa-sirajo), zaužilo skoraj 176 ton sadja oz. povprečno na dan vsak izmed njih skoraj kilogram in pol. V Zavodu Dornava so pred letom 2011 poleg enormne porabe sadja beležili tudi zelo velike količine porabe zelenjave. Leta 2009 soje porabili 193 ton, lani pa manj kot tretjino te količine oz. slabih 62 ton. Poraba zelenjave sicer ni pod obtožnico, čeprav je zdajšnje vodstvo zavoda preiskovalcem dalo v roke tudi te dokumente in dokumente o še nekaterih drugih storitvah in blagu, ki naj bi jih zavod domnevno neupravičeno plačeval. Mojca Zemljarič Foto: MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 4. marca 2016 Slovenija, Podravje • 420-odstotno povečanje osebnih stečajev Že dve leti na plečih davkoplačevalcev Lani je po podatkih zahtevo za osebni stečaj vložilo največ fizičnih oseb, odkar obstaja ta možnost, neverjetnih Možnost osebnega stečaja je uvedel zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se je začel uporabljati oktobra 2008. Kot določa zakon, pa je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače; ali je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki pre- Znani Slovenci v bankrotu Medtem ko osebni stečaji veljajo za pomoč prezadol-ženim posameznikom, ki so se znašli v hudih finančnih stiskah, pa odmevajo tudi namigovanja, da se institut osebnega stečaja nemalokrat skuša tudi zlorabiti. To so nekatera imena znanih posameznikov, ki so pristali v osebnem stečaju: Ivan Zidar, Zdenko Pavček, Igor Jurij Pogačar, Rok Snežič, Miran Vuk, Rok Furlan, Mark Žitnik Strle, La Toya ... segajo 1.000 EUR - trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben (dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti - preza- dolženost). Leta 2008 je bilo začetih 98 osebnih stečajev, v prihodnjih letih z izjemo 2012 in 2013 pa je število začetih osebnih stečajev drastično naraščalo. Leta 2009 je bilo tako Z novelo zakona nad zlorabe instituta osebnega stečaja Vlada je v začetku februarja sprejela predlog novele insolventnega zakona, s katerim uvajajo dodatne varovalke, da bi nepoštenim dolžnikom preprečili odpust obveznosti. »Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti (iz prodaje premoženja pred začetkom stečajnega postopka in premoženja (npr. plače), pridobljenega med preizkusnim obdobjem),« so zapisali v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Po novem tako ne bi bilo mogoče priti do odpusta obveznosti pri tistih dolžnikih v osebnem stečaju, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Obveznosti prav tako ne bo mogoče odpisati tistim, pri katerih se je o tem že odločalo in od pravnomočnosti odločbe še ni poteklo deset let. Predlog zakona na novo opredeljuje tudi zlorabo pravice do odpusta obveznosti. »Vseh mogočih pojavnih oblik zlorabe pravice od odpusta obveznosti ni mogoče taksativno našteti. Zato je ta ovira v tretjem odstavku spremenjenega 399. člena najprej opredeljena z generalno klavzulo, in sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.« Vlada na področju osebnega stečaja predlaga še skrajšanje preizkusnega obdobja. Sodišče bi lahko na predlog stečajnega upravitelja za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, dveletno preizkusno obdobje skrajšalo na najmanj šest mesecev. Predlog zakona vsebuje tudi naslednje dodatne ukrepe, ki bodo zamejili možnost zlorab nižjega poplačila upnikov v osebnih stečajih: - podaljšuje se rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti - do konca preizkusnega obdobja; - podaljšuje se obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika s treh na pet let; - z namenom preprečiti dolžniku skrivanje premoženja se podaljšuje rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta in prenavlja institut stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, kjer upniki niso vezani na rok; - za stečajnega dolžnika se uvaja dolžnost sodelovanja s sodiščem in upraviteljem, katere kršitev predstavlja eno izmed dodatnih ovir za odpust obveznosti. Predlog po novem omogoča vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja tudi za majhne družbe, zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov pa se postopek poenostavljene prisilne poravnave omeji samo na mikro družbe. Dokument je bil v obravnavo že posredovan poslancem. Sledila bo razprava v državnem zboru -predvidoma marca. Kdaj bodo predlagane novosti lahko zaživele, je težko napovedati. Ko bodo, pa bodo te veljale tudi za že odprte postopke osebnega tečaja. začetih 418 osebnih stečajev, 756 v letu 2010, 1.124 v letu 2011, 1.040 v letu 2012, leta 2013 880, leta 2014 pa se je številka povzpela na kar 4.040. Lani so zabeležili še dobrih 100 zahtev za osebni stečaj več, natanko 4164. Sodišča za stečaje lani porabila 8,6 milijona evrov Poznavalci ugotavljajo, da je ta skok najverjetneje povezan s spremembo insolventne zakonodaje, ki je za predlagatelja ukinila obveznost plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in ga iz dolžnika prenesla na sodišča oziroma v breme državnega proračuna in posledično nas, davkoplačevalcev. »Razlog je v prenosu obveznosti plačila stroškov postopka (predujma) s strank v postopku na sodišča oziroma proračun, pri čemer predlagatelj zakonskih sprememb (do katerih je prišlo v decembru 2013) ni predvidel finančnih posledic. V 2014 so sodišča za stečaje porabila 11.010.878 EUR, v 2015 pa so stroški sodišč za stečajne postopke znašali 8.676.196 EUR. Omenjena podatka se sicer nanašata na vse stečaje, torej tudi na primere stečajev pravnih oseb, saj podatkov zgolj za osebne stečaje nimamo,« je pojasnil Sven Berdon iz službe za odnose z javnostmi Vrhovnega sodišča RS. Kot je še razvidno iz statistike vrhovnega sodišča, pa se po drugi strani obseg pravnomočno končanih osebnih stečajev povečuje. Leta 2011 je bilo takih primerov 682, leta 2012 886, leta 2013 1.088, leta 2014 1.363, lani pa 1.803. Sodišče preverja pravne posle stečajnega dolžnika za tri leta nazaj Sicer pa je glavna prednost osebnega bankrota odpust Na mariborskem okrožnem sodišču novih 1011 stečajnih zadev Tudi na okrožnem sodišču Maribor, ki vključuje 22 občin, beležijo v obdobju 2011 do 2015 občuten porast (za kar 250 %) začetih osebnih stečajev. Leta 2011 so v reševanje prejeli 403 primere osebnih stečajev, v 2012 369, v 2013 280, v 2014 1054 in v letu 2015 1011. I Leto I 2011 I 2012 I I 2013 I 2014 I I 2015 I Letni pripad 403 369 280 1054 1011 Rešene zadeve 172 254 179 283 388 Nerešene zadeve 517 632 734 1505 2127 Vir: Okrožno sodišče Maribor »Porast je opazen v zadnjih dveh letih. Razlogi so socialne stiske dolžnikov, enostaven dostop do sodišča ter dejstvo, da država brez kakršnih kolih zahtev financira postopek osebnega stečaja, če dolžnik nima denarja niti za stroške stečajnega postopka,« opozarjajo na mariborskem okrožnem sodišču. Čeprav so rešili več stečajnih zadev, pa se je zvišalo tudi število nerešenih primerov. Leta 2011 so tovrstnih primerov zabeležili 517, ob koncu leta 2015 pa 2127. Foto: Črtomir Goznik petek • 26. februarja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 tudi stroški stečajnega postopka V ■ 4.164. Pa ste vedeli, da vsi stroški stečajnih postopkov od konca leta 2013 padejo na nas, davkoplačevalce? 420-odstotno povečanje osebnih stečajev I Leto I 2008 I 2009 I I 2010 I 2011 I I 2012 I 2013 I I 2014 I 2015 I Uvedeno 305 696 1212 1550 1588 1329 4843 4640 Začeto 98 418 756 1124 1040 880 4040 4164 Končano 88 298 367 682 886 1088 1363 1803 Znesek prijavljenih terjatev v milijonih 2,969 49,710 84,164 158,335 176,138 391,977 769,151 722,521 VIR: Vrhovno sodišče RS Na Ptuju lani 250 osebnih stečajev I Leto I 2011 I 2012 I I 2013 I 2014 I 2015 I Letni pripad 60 32 41 201 250 Rešene zadeve 14 23 27 64 56 Nerešene zadeve 83 92 106 243 437 Povprečni čas rešitve zadev (v mesecih) 11,42 11,64 18,41 28,41 21,02 Vir: Okrožno sodišče Ptuj Tudi na Okrožnem sodišču na Ptuju beležijo občuten porast osebnih stečajev v zadnjih dveh letih. Medtem ko so leta 2011 v reševanje prejeli 60 primerov osebnih stečajev, so v letu 2014 prejeli kar 201 tovrstni primer, v lanskem letu pa še slabih 50 primerov več. Kot še ugotavljajo, pa se je v zadnjem letu povprečen čas rešitve zadev z dveh let in treh mesecev zmanjšal na dobro leto in sedem mesecev. Foto: Črtomir Goznik obveznosti. V času osebnega stečaja prihodki in premoženje stečajnega dolžnika (nepremičnine, avtomobili večje vrednosti, delnice, življenjska zavarovanja in premičnine večje vrednosti) tvorijo stečajno maso, iz katere so upniki delno poplačani. Z njo upravlja stečajni upravitelj. Kot je še povedal svetovalec za osebne stečaje Primož Punčuh, pa je zakonodaja urejena tudi na področju, da ne bi prihajalo do zlorab pri prenosu premoženja na katere od članov družine ali sorodnike: »Sodišče preverja pravne posle stečajnega dolžnika za tri leta nazaj. Če bi torej stečajni dolžnik pred začetkom osebnega stečaja svoje premoženje odsvojil oz. prepisal na družinskega člana, bi mu sodišče lahko zavrnilo odpust obveznosti in se mu dolgovi ne bi odpustili.« A tisti, ki se znajde v bankrotu, mora pod nadzorom stečajnega upravitelja živeti v preizkusni dobi, ki jo določi sodišče ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in dru- Zlorabe pri uveljavljanju osebnega stečaja naj bi bile redke ... Osebni stečaji pa so nemalokrat tudi priročen instrument za zlorabe prebrisancev, ki se na tak način rešijo dolgov, priznava svetovalec za osebne stečaje Primož Pončuh. A teh naj bi bila le peščica: "Kot na vseh drugih področjih so tudi tukaj možne zlorabe. Po naših izkušnjah pa gre predvsem za posamične primere, ki so medijsko tudi izpostavljeni. V veliki večini osebnih stečajev gre dejansko za posameznike, ki so prezadolženi in je stečaj njihova zadnja rešitev. Zakonodaja je na tem področju dobro urejena, saj sodišču omogoča vpogled v javne evidence za nazaj, poleg tega pa v času preizkusne dobe, ki traja dve do pet let, dolžnika nadzoruje stečajni upravitelj, ki ga določi sodišče. Če se stečajni dolžnik ne drži navodil upravitelja, je to lahko še en razlog za zavrnitev odpusta obveznosti." Sicer pa se stečajni dolžnik v času preizkusne dobe ne sme odpovedati dediščini ali odpirati novih transakcijskih računov. Čeje stečajni dolžnik brezposeln, mora biti v času trajanja preizkusne dobe prijavljen na Zavod za zaposlovanje kot aktiven iskalec zaposlitve, še vedno pa je upravičen do socialnih prejemkov. Foto: Črtomir Goznik gih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. »Se pa stečaje večinoma rešuje v okviru zakonskih oziroma postopkovnih rokov, ob čemer je seveda treba upoštevati zakonsko predvideno dolžino preizkusnih dob (pri osebnih stečajih od 2 do 5 let),« razloži Berdon. Ko se preizkusna doba izteče in če stečajni upravitelj nima nobenega ugovora, se zgodi odpust. Povprečen dolg več kot 173.000 evrov Ljudje, ki se odločijo za osebni stečaj, so dolžni od nekaj 100 do tudi milijon evrov. Povprečen dolg bankrotirane osebe je v letu 2014 znašal 190.000 evrov, v letu 2015 pa okrog 173.000 evrov. Zneski prijavljenih terjatev tako rekoč rastejo v nebo. Medtem ko so ti leta 2008 znašali 2,9 milijona evrov, so se v lanskem letu povzpeli za kar 260-krat, na več kot 722,52 milijona evrov. Rekordno število prijavljenih terjatev pa beležijo v letu 2014, ko je bilo vseh prijavljenih terjatev v višini dobrih 769,15 milijona evrov. Za stečajni postopek potrebujete le 167 evrov Odkar je bil predujem zakonsko odpravljen, so stroški sodišča kriti iz proračuna. Stečajni dolžnik ima torej strošek samo s pripravo dokumentacije, ki znaša 150 evrov, in stroške z overitvijo Izjave pri notarju, kar znaša 17,08 evra. Drugih stroškov ni, je pojasnil svetovalec za osebne stečaje Primož Punčuh. Prezadolženi največkrat bivši podjetniki, ■ v^ v ■ ■ odpuščeni in upokojenci Za osebni stečaj se lahko odločijo fizične osebe ali samostojni podjetniki, ki so pre-zadolženi in svojih dolgov niso več zmožni poplačati. Največja težava v izvršilnih postopkih so stroški in zakonske zamu- ^///////////z. k dne obresti, ki izredno hitro naraščajo, opozori svetovalec za osebne stečaje Primož Pončuh. Po njegovih besedah do prezadolženosti največkrat pride pri bivših podjetnikih, ki so zaradi gospodarske situacije zapadli v dolgove, pri delavcih, ki so izgubili zaposlitev, in upokojencih, ki zaradi nizkih pokojnin svojih obveznosti niso sposobni poravnati. "Razlogi, zaradi katerih se oseba odloči za osebni stečaj, so predvsem pritiski izvršiteljev in rubeži, blokade računov in izvršbe na plačo, zaradi katerih je poleg dolžnika obremenjena tudi njegova družina. Izvršilni postopki se pogosto izvajajo dolga leta in pogosto stroški in obresti naraščajo hitreje, kot dolžnik poplačuje svoje dolgove. Dolžniki v takšnih primerih ne vidijo druge rešitve iz dane situacije in za njih je možnost osebnega stečaja edina rešitev, ki jim omogoči možnost socialne rehabilitacije in življenje brez dolgov," še razloži. Monika Levanič immmmmmmmmmiimittz-. Foto: Črtomir Goznik V osebni stečaj lahko tudi večkrat - vsakih deset let Ovire za odpust obveznosti so: • če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano; • če je dajal DURS-u neresnične, nepravilne podatke; • če še ni preteklo 10 let od zadnjega osebnega stečaja; • če je v zadnjih treh letih pred uvedbo stečaja prevzemal nesorazmerne obveznosti ali razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. • če dolžnik sodišču ne posreduje poročila o stanju svojega premoženja; • če se dolžnik ne drži omejitev svoje poslovne sposobnosti; • če ne izpolnjuje svojih obveznosti do delodajalca oz. si ne išče dela, če ni zaposlen. / 6 Štajerski V središču petek • 4. marca 2016 Ptuj, Duplek • Zmeda pri poimenovanju in označevanju naselij Al' prav se piše Vurberg ali Vurberk? Pri poimenovanju Vurberka, Krčevine pri Vurbergu in gradu Vurberk vlada velika zmeda. Te pa ne povzročajo le napake v tiskovinah, na zemljevidih in krajevnih napisnih tablah, temveč tudi nelogična razlika pri imenovanju sosednih naselij. Uradna imena naselij evidentira Geodetska uprava (GU) v Registru prostorskih enot. Pravilni uradni poimenovanji sta Vurberk (s k-jem) in Krčevina pri Vurbergu (z g-jem). Vodja Območne geodetske uprave Ptuj Boris Premzl ob tem priznava: "Ker gre za sosednji naselji, imeni obeh pa izhajata iz imena gradu, je neusklajenost očitna." Krčevina torej leži ob nekem drugem kraju, ne sosednjem Vurberku. Težava izvira iz dejstva, da Vurberk spada v dupleško, Krčevina pa v ptujsko občino. Vsaka od njiju pa o imenovanju odloča po svoje. Za imenovanje ali preimenovanje naselij in njihovih območij so namreč pristojne občine, ki morajo predloge imen tudi obrazložiti. Za preimenovanje morajo od GU najprej pridobiti potrdilo, da v Sloveniji ni naselja z istim imenom, od Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen (ustanovili so jo šele leta 2008) pa mnenje o ustreznosti predlaganega imena. Oboje je pogoj za izdajo občinskega odloka, s i Grad Vurberk Ime gradu ostaja uganka Vurberški grad izvira iz začetka 12. stoletja. Na starejših topografskih kartah, pa tudi na pregledni karti občine Ptuj iz leta 1981, je zapisano ime Vurberg. Tudi na nekaterih novejših zemljevidih je ime gradu zapisano z g-jem. Nihče pa nam ni znal pojasniti, ali je tako tudi uradno ostalo do danes ali pa se je ime gradu avtomatično spremenilo hkrati s preimenovanjem naselja, v katerem stoji. katerim se naselje preimenuje. Spremembo imena pa lahko predlaga praktično kdorkoli: župan, člani občinskega sveta, sveti ali odbori krajevne, vaške ali četrtne skupnosti in vse udeležene osebe iz območja spremembe. !irČevina Pr' VuTbergi 19 - 26,18 -1 J Ptuj, Podravje • Premajhna igralna površina za otroke Bo prihodnje leto 300 otrok brez mesta v ptujskem Vrtcu? Svet zavoda Vrtec Ptuj, ki se je v novi sestavi minuli teden sestal šele tretjič, je bil seznanjen z dejstvom, da imajo v številnih enotah premajhno notranjo igralno površino. Normativi namreč predpisujejo 4 oz. najmanj 3 kvadratne metre notranje igralne površine po otroku, a ga v nekaterih enotah niti približno ne izpolnjujejo: ponekod imajo le 1,75 kvadratnega metra na otroka, kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da bo 1. septembra 2017 v ptujski Vrtec vpisanih preko 300 otrok manj kot letos. Ustanoviteljem vrtcev je država dala kar sedem let časa, da uredijo dovolj velike notranje igralne površine za predšolske otroke. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo iz leta 2013 je sicer določil možnost začasne ureditve vrtca v drugih prostorih in do 1. 9. 2017 omogočili uporabo manjše igralne površine na otroka. Številni so to možnost tudi izkoristili, a bliža se čas, ko bodo morali ta problem tudi odpraviti. Ker bi Vrtec Ptuj, upoštevajoč vse normative, imel od 300 do 400 preveč vpisanih otrok, je ravnateljica Božena Bratuž s to problematiko ponovno seznanila svet zavoda in vodstvo ptujske občine. „Na ta problem opozarjamo že vrsto let v vseh dokumentih, z željo, da bi najodgovornejši zavestno zaznali obvezo zagotavljati predpisano notranjo igralno površino. Tega problema ne moremo rešiti v Vrtcu Ptuj, ampak ga mora reševati in rešiti ustanovitelj. Največji problem predstavljajo tipsko grajeni Marlesovi vrtci, ki so bili zgrajeni po takrat veljavnih stan- dardih, ki že dolgo več ne veljajo. Trenutno smo v prehodnem času, ko si občina ustanoviteljica lahko pridobi soglasje od pristojnega ministrstva, da vrtec lahko krši v pravilniku predpisano notranjo igralno površino. Ob vlogi mora občina predstaviti tudi aktivnosti, ki jih izvaja za rešitev tega problema. Na to pomanjkljivost nekaterih naših vrtcev opozarja- mo že vrsto let, še iz časov, ko se je zakonodaja pripravljala, ker pa nikoli ni dovolj denarja, se žal nič ne naredi," je pojasnila ravnateljica Vrtca Ptuj in dodala, da se problem lahko reši le na naslednje načine: z manjšimi adaptacijami znotraj večjih vrtcev, s prizidki, ki bi povečali notranjo igralno površino obstoječim oddelkom ali z vključitvijo manjšega števila otrok v oddelek, ki ne razpolaga z zadostno kvadraturo, kar pa predstavlja veliko finančno obremenitev cene. Bratuževa je prepričana, da tega problema ne gre jemati prelahko, saj čas teče zelo hitro in lahko se zgodi, da bo prihodnje leto nekaj več kot 300 otrok preveč v vrtcu oziroma jih bodo septembra 2017 toliko manj vpisali. Kakšni so normativi? Po pravilniku iz leta 2013 za vrtce, ki zaradi zagotovitve notranje igralne površine ne bi mogli sprejeti vseh vpisanih otrok, lahko ustanovitelj sprejme sklep o manjši notranji igralni površini. A ta ne sme biti manjša od 3 m2 na otroka za otroke do drugega leta starosti, 2,6 m2 na otroka za otroke od drugega do tretjega leta starosti in 1,75 m2 na otroka za otroke od tretjega leta starosti do vstopa v šolo. Sklep oz. soglasje izdaja minister, pristojen za področje predšolske vzgoje, a zakonsko odstopanje od normativov je lahko najdlje do 1. septembra 2017. V številnih enotah Vrtca Ptuj bodo imeli težave, če se stvari do prihodnjega leta ne uredijo. „Kajti pravilnik govori, da je treba zagotoviti 4 m2 notranje igralne površine na otroka, vendar ne manj kot 3 m2. Trenutno v nekaterih vrtcih zagotavljamo 1,75 m2," pojasnjuje Bratuževa. Da se na občini s tem problemom že aktivno ukvarjajo, pa je na februarski seji zatrdil predsednik sveta zavoda Vrtec Ptuj Martin Mlakar in povedal, da bodo poskušali ta problem rešiti najkasneje do začetka leta 2017. Dženana Kmetec Foto: DK petek • 4. marca 2016 V središču Štajerski 7 Zmajev breg Do leta 1945 se je Vurberk imenoval Wurmberg, nato pa so ga preimenovali v Vumpah. Šola, župnija, krajevna skupnost in društva pa so še naprej uporabljali starejšo različico imena, vendar slovenjeno v Vurberk. Leta 1982 je Janez Toplak občini Maribor (v katero je takrat naselje spadalo) dal pobudo, da naj bo Vurberk tudi uradno ime kraja. O preimenovanju so se posvetovali tudi s strokovnjaki, ki so potrdili, da je poslovenjenje imena v skladu s slovenskim pravopisom. Takrat se je pojavil dvom tudi v pravilnost imena Krčevine pri Vurbergu. Toplak pravi: "Nas, krajanov Vurberka, sicer ne moti, da se Krčevina pri Vurbergu piše z g-jem. Zmeda pa vsekakor je!" Premzl pojasnjuje, da je GU vodenje registra prevzela šele okoli leta 1980 od republiškega Zavoda za statistiko. V evidenci GU zato izvirnih dokumentov o imenovanju naselij ni. "Najstarejši uradni dokument, ki ga poznamo, je Zakon o razdelitvi RS na mesta, okraje in občine, objavljen leta 1952. V njem se uporablja ime naselja Krčevina pri Vurbergu." Tudi leta 1964, tágBr £ Katere enote imajo premalo notranje igralne površine? V Vrtcu Ptuj je nekaj tipsko grajenih Marlesovih vrtcev, ki so v času izgradnje zadovoljevali predpisano notranjo igralno površino in so igralnice velike 42 kvadratnih metrov, kolikor predpisuje zakon. »Od te površine je treba odšteti kvadraturo statičnega pohištva in ostane le od 34 do 35 m2 razpoložljive igralne površine. Če takšen vrtec nima osrednjega ali dodatnega prostora, potem ni možno zagotoviti zadostne igralne površine. V Vrtcu Ptuj so takšne enote Deteljica, Trobentica in Vijolica. Mednje spada tudi vrtec Mačice, ki sicer ni Marlesov vrtec in ima manjši osrednji prostor, vendar ne dovolj velik za 13 oddelkov. Najboljše prostorske pogoje tako po kvadraturi kot volumnu imata dva naša vrtca, ki sta bila prvotno grajena kot šola, zato so igralnice velike in prostorne. To sta Narcisa in Spominčica. Vrtec Zvonček, Marjetica in Podlesek s Tulipanom pa imajo večji osrednji prostor, s katerim dopolnjujemo manjkajočo igralno površino po oddelkih,« pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. ko je Krčevina pripadla ptujski občini, so uporabili varianto imena z g-jem. Tako piše tudi v Krajevnem leksikonu in na vseh uradnih dokumentih, izpisih in potrdilih GU. Na katastrskih načrtih iz leta 1954 pa je zapisana oblika imena s k-jem. Imeni naselij lahko uskladijo, kar pa ne bo poceni Komisija za poimenovanje ulic v Mestni občini Ptuj od leta 2009 ni prejela nobene pobude za preimenovanje oz. poenotenje imena Vurberg. Na občini pa so opozorili, da bi sprememba imena povzročila stroške z napisnimi tablami, hišnimi tablicami, spremembami dokumentov in listin ter morebitnim preštevilčenjem stavb. Poleg tega bi bilo treba na območju spremembe z udeleženimi osebami opraviti tudi predhodno posvetovanje. "Če se bo izkazal interes za spremembo obstoječega imena naselja Krčevina pri Vurbergu v Krčevina pri Vur-berku, bo zadeva predložena v obravnavo pristojni komisiji Mestne občine Ptuj, " sklenejo na ptujski občini. Eva Milo šič Nepravilnosti še več Da je ime naselja na krajevnih tablah zapisano napačno, so potrdili tudi na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI). »Postavljene kažipote bomo dopolnili oz. popravili. Če bo potrebna menjava starih kažipotov z novimi, je strošek zamenjave 284 evrov. Če pa bo mogoča samo menjava črk (k in g), pa bi bil strošek približno 130 evrov,« pojasnjujejo na DRSI. Po fotografiji tabel, ki smo jim jo poslali, pa so ugotovili, da so bile tudi bele table (s sicer pravilnim črkovanjem) postavljene nepravilno. Za postavitev uličnih tabel (na katerih so navedena imena ulic in hišne številke) mora namreč občina pridobiti soglasje DRSI, ptujska občina pa tega ni storila. Zato bo Cestno podjetje Ptuj, kije pooblaščeni vzdrževalec te državne ceste, v najkrajšem možnem času omenjene znake odstranilo V zadnjem Atlasu Slovenije iz leta 2005 sta obe naselji pisani s črko k. Na krajevnih tablah na istem drogu pa lahko preberemo obe različici imena Krčevine. Bi lahko bili pravilni obe hkrati? Bojan Pirc z GU pojasnjuje, da to ni mogoče: »Vsako naselje ima lahko samo eno uradno ime, razen če ima tudi ime v jeziku narodne manjšine, če leži na tako opredeljenem območju.« GU zagotavlja le tablice s hišno številko, napisne table pa so v domeni upravitelja ceste, ob kateri stojijo. V tem primeru je to Direkcija RS za infrastrukturo, ki je zaradi naših vprašanj postopek preverjanja pravilnosti krajevnih tabel za Krčevino pri Vurbergu že izvedla. Ptuj, Podravje • Pokrajinski muzej pred manjšimi in večjimi investicijami Pomladansko muzejsko čiščenje S prihodom pomladi se spremembe iz prebujajoče se narave čudežno preselijo tudi v človeka in prične se mrzlično pomladansko urejanje okolja. Delovna vnema je zajela tudi zaposlene v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Ker gre za veliko ustanovo, razseljeno po celem mestu, jih čaka kar precej različnih drobnih in večjih del. In ker so muzealci vedno na kritičnih (in kritizerskih) očeh javnosti, vam v naslednjih vrsticah pišemo, katero dogajanje lahko v naslednjih tednih pričakujete. Že v februarju so s fasade Mihe-ličeve galerije odstranili "globok" grafit, ki je Anglo-američane (bil je namreč v angleščini) pozival, naj osvobodijo velikega slovenskega politika ("Free JJ"). Ker ni šlo za zgodovinsko pomemben napis, so ga enostavno odstranili. Ob tem so ugotovili, da so pri Miheličevi galeriji potrebna še nekatera vzdrževalna dela na kamnitem zidu z vhodnima stebričkoma, in kot nam je povedal direktor Aleksander Lorenčič, že iščejo denar za popravilo. Urejanje grajskega pobočja in obzidja Največ pomladanskega čiščenja pa se bo dogajalo na grajskem hribu in okrog njega. Takole nam je bližnja nujna vzdrževalna dela predstavil direktor: "Desetletja je bil grajski kompleks, razen osrednjega poslopja, zanemarjen. Stolpi, obzidje in druge stavbe so v slabem stanju. Z odstranitvijo dreves in drugega rastja sta ponovno vidni južna in severna ve-duta gradu, poraščen pa je ostal del zemljišča pod zahodnim stolpom. Ta del bomo začeli urejati v prvih dneh marca oziroma takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, tako da bo odstranjeno v veliki meri poškodovano, bolno in ljudem nevarno drevje, ki povzroča škodo. Na lokaciji muzeja bo saniranih 35 arov zemljišča, podrli bomo poškodovano in propadlo drevje, odstranili bršljan, polo- Foto: Črtomir Goznik Neugledne garaže ob parkirišču pod gradom čaka rušitev. mljene vrhove dreves ali drevesa v celoti, izravnali panje ter odstranili samonikla drevesa in grmovnice v podrasti. Muzej je glede sanacije in posega pridobil ustrezno mnenje zavodov za varstvo narave in kulturne dediščine, dela pa bomo izvajali s svojimi sredstvi. 25. februarja lani se je utrgal plaz ob grajski terasi in odnesel del južnega obzidja ob vzhodnem stolpu. Sanacija tega dela se počasi končuje. Ko bodo vremenske razmere primerne, se bodo izvedla zaključna dela. A veliko težavo in grožnjo pomeni tudi preostali del obzidja in ga bo prav tako nujno treba sanirati, prvenstveno tisti del med okroglim in pravokotnim stolpom v dolžini 50 m. Obzidje je v zelo slabem stanju, nevarno za ljudi in okolico. Z načrti za obnovo in predvidenimi stroški je pristojno ministrstvo že seznanjeno. Prav tako je Zavod podal mnenje glede 'garaž' ob parkirišču pod gradom. Po njegovem mnenju morajo biti ti nevzdrževani objekti, ki so bili tu postavljeni brez soglasja Zavoda, v najkrajšem možnem času odstranjeni, nato pa bo treba tudi to območje načrtovano očistiti in urediti." Pa še dvoje novic iz muzeja. "PMPO je pridobil ustrezne ponudbe za izdelavo konservator-skega načrta za sanacijo Orfejeve-ga spomenika, prav tako pa smo na ministrstvo za kulturo poslali dopis za izdelavo konservator-skega načrta za celoten grajski kompleks. Ta bo osnova za ureditev tega območja, kar bo ena od prioritet Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v prihodnjih letih," je povedal direktor muzeja Aleksander Lorenčič. jš Foto: Črtomir Goznik Propadajočo hišo na grajskem pobočju bodo porušili. Rušenje stavbe na grajskem pobočju Kar nekaj dela čaka muzej tudi ob vznožju grajskega hriba. »Zavod za varstvo kulturne dediščine je ob zadnjem pregledu zapuščene stavbe na grajskem pobočju (Raičeva 9) ugotovil, da se je njeno stanje glede na preglede v preteklosti še dodatno poslabšalo, tako da je gibanje v njej in njeni okolici izjemno nevarno. Soglašal je, da se sme objekt zaradi popolne dotrajanosti odstraniti. Glede na ustaljeno prakso se pred porušitvijo predvideva izdelava arhitekturnega posnetka objekta; tega se kot arhivsko varstvo hrani v dokumentaciji Zavoda. Najprej pa je treba zagotoviti sredstva ne le za rušenje, ampak tudi za ureditev praznega območja, ki bo nastalo po porušitvi hiše,« pravi direktor Aleksander Lorenčič. Foto: EM Foto: DK 8 Štajerski Podravje petek • 4. marca 2016 Markovci • Deveta redna seja občinskega sveta O koncesijah in lokalni cesti, ki Svetniki občine Markovci so se minulo sredo sestali na deveti redni seji občinskega sveta. Župan Milan Gabrovec je v uvodu ki bi bil namenjen krajanom. Poleg tega naj bi zaprosil tudi za odkup lokalne ceste, ki vodi mimo njegovega posestva. Namesto Na tokratni seji je markovski svetniški zbor potrjeval več odlokov, ki urejajo gospodarske javne službe (GJS). V odlokih so pripravili pravne podlage, da lahko občina (če želi oz. se tako odloči) koncesijo za GJS podeli tudi neposredno, brez razpisa - podjetju, ki je v javni lasti. Odloki so pisani na način, da je možno dejavnosti s koncesijo prenesti na Komu- Ptuj • McDonald's na Ormoški cesti Odprli naj bi ga pred poletjem Poročali smo, da bo v prihodnje na Ptuju restavracija s hitro prehrano svetovno znane mednarodne korporacije McDonald's. Vodstvo družbe uradnih podatkov v zvezi z naložbo doslej ni podajalo za javnost. Včeraj so na Facebook profilu družbe objavili informacijo, da za poslovalnico Ptuj razpisujejo prosta delovna mesta oz. da k sodelovanju vabijo nove sodelavce. Možna je redna zaposlitev ali delo preko študentskega servisa. McDonaldsova restavracija bo na Ormoški cesti, kjer Gradbeno podjetje Drava gradi poslovni objekt. Poleg restavracije bo v novem centru tudi večja prodajalna, predvidoma z živilskim blagom. Kot smo izvedeli, dela na gradbišču potekajo s polno intenziteto, zato lahko odprtje restavracije McDonald's pričakujemo še pred poletjem. MZ nalno podjetje (KP) Ptuj, v katerem je občina Markovci tudi solastnica. KP Ptuj bo tako v občini Markovci predvidoma koncesionar za upravljanje s kanalizacijskim omrežjem (odvajanje in čiščenje), za ravnanje s komunalnimi odpadki in za upravljanje s pristanišči oz. vstopno-izstopnimi točkami ter plovbno potjo na Ptujskem jezeru. Večina koncesij za GJS Komunali Ptuj V zvezi s spremembo odlokov je imel največ pomislekov svetnik Franc Rožanc. Zanimalo ga je, kaj občino Markovci vodi k temu, da koncesije podeli Komunali Ptuj. »Konkurenta ni bilo, da bi sploh lahko primerjali cene,« je poudaril. O tem, da se koncesija za kanalizacijo podeli Komunali, sta župan in direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Ko-lenko dejala, da so se k temu zavezali s prijavo na razpis za evropska kohezijska sredstva, s katerimi so nedavno gradili kanalizacijo v Bukovcih in Stojncih. V prijavi so po njunih besedah navedli, da bo sistem upravljalo KP Ptuj. Župan Gabrovec je dodal, da pa je tudi sam sicer z delom KP zadovoljen. Svetnik Rožanc je svoje vprašanje ponovil še enkrat: »Kaj je bilo osnovno vodilo iz cenovnega vidika? Konkurenčne ponudbe nimamo.« Branko Zorko, občinski sodelavec za področje investicij, je dodal, da občina s KP Ptuj nima slabih izkušenj in da se je izvajalec že doslej izkazal kot primeren. »Če gremo preko razpisa, je večja možnost, da dobimo mačka v žaklju,« je pripomnil Zorko. Za koncesijo za upravljanje s plovbno potjo ter vstopno-iz-stopnimi mesti na Ptujskem jezeru je David Gabrovec dejal, da je bila plovbna infrastruktura doslej slabo vzdrževana, ne zdi pa se mu tudi prav, da se je kar neposredno v sam odlok zapisalo, kdo bo bodoči konce-sionar. - Na fotografiji je domačija Darka Horvata, ki naj bi veljal za enega najbo vodi mimo njegove domačije v Strelcih, samo zase, se je govorilo že v ča ta ideja ponovno zaživela. Namesto obstoječe ceste bi Horvat krajanom Ormož • Ormoško zdravstvo z rekordnim dobičkom Zdravstveni dom s 130 tisočaki presežka Zdravstveni dom Ormož, ki skrbi za zdravje okoli 17.000 prebivalcev občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, je preteklo leto končal s 130.000 evri dobička. Ormoški zdravstveni dom je v letu 2015 posloval s prihodki v višini 4,1 milijona evrov in z odhodki v višini 3,9 milijona evrov. »V preteklih letih smo zmeraj pozitivno poslovali, in sicer smo izkazovali od 5.000 do 30.000 evrov presežka. Prvič po desetih letih pa lahko po reorganizacijah (podeljene koncesije v letu 2007 in varčevalnih ukrepi vlade in našega financerja ZZZS v letih 2008-2014 ter delno sprostitvijo interventnih ukrepov v letu 2015 izkazujemo večji presežek prihodkov nad odhodki v višini 130.528 evrov, za kar gre zahvala mojim sodelavkam in sodelavcem, ki so pripomogli k dobremu rezultatu,« je pove- dala direktorica Vlasta Zupanič Domajnko. Kot je direktorica v nadaljevanju še pojasnila, pa je k dobremu poslovnemu rezultatu prispevala tudi pridobitev novih programov in širitev obstoječih zdravstvenih programov (širitev okulistike za 0,16 tima in širitev pulmologije za 0,20 tima) ter delna sprostitev interventnih ukrepov (financer jim je v letu 2015 priznal skozi cene tudi 25 % višjo amortizacijo). Nov reanomobil, EKG aparat ... Dobiček bodo namenili za nakup novega reševalnega vozila (reanomobila), ki je ocenjen na 170.000 evrov. Sicer pa v tem letu načrtujejo še nabavo digitalnega diagnostičnega rentgena skeleta, OCT-aparat za oku-listiko, EKG-aparat, aparat za difuzijo, zobozdravstveni stroj in ortopan. V prihodnjih dveh letih pa planirajo še nadzidavo in gradnjo prizidka, ki je ocenjena na nekaj več kot 1,1 milijona evrov. V zdravstvenem domu, ki trenutno zaposluje 93 uslužbencev, pa načrtujejo tudi pridobitev novega kadra ter nekaterih dejavnosti: »Naše prioritete so širitev mreže družinskih zdravnikov s ciljem 1.500 opredeljenih na pacienta vključno z novimi referenčnimi ambulantami, pri- Letos načrtujejo številne spremembe. dobitev specialista s področja MDPŠ, ki ga bo 50 % financiral ZD Ormož in 50 % ZD Ljutomer, da bo pokrival področje medicine dela prometa in športa na ormoškem in ljutomerskem območju; pridobitev nove dejavnosti razvojne ambulante, širitev RTG-specialistike in pat-ronažne službe. V glavnem s težnjo, da dvignemo nivo zdravstvenih storitev na višjo raven, kar bo mogoče le z novimi specialisti, s čimer se bodo povečala dostopnost za naše paciente in skrajšale čakalne dobe. Postopno se približujemo zastavljeni viziji. Do takrat pa naprošamo naše paciente, ustanovitelje in ostale deležnike za razumevanje in podporo, ki so jo izkazali tudi z 9,048 podpisi pod Peticijo proti ukinitvi nujne medicinske pomoči in dežurne službe v Ormožu. Zelo sem ponosna, da smo se izkazali kot aktivni državljani in smo dvignili tudi svoj glas. Ne nazadnje smo izkazali svojo potrebnost in pomembnost tudi v prvem valu migrantov, saj smo pokazali svojo odlično organiziranost in pripravljenost naše službe nujne medicinske pomoči,« še zaključi direktorica Vlasta Zupanič Domajnko. Monika Levanič Kidričevo • Dolžniki niso le socialno ogroženi Ko je 40 evrov preveč Občina Kidričevo razpolaga s skupno 39 stanovanji, a po podatkih upravitelja stanovanj Podjetja za stanovanjske storitve (PSS Ptuj) je okoli 30 najemnikov takšnih, ki zamujajo s plačili. Za najem 39 neprofitnih stanovanj (to število zajema tudi stanovanja v objektu Pristava v okolici dvorca, ki jih občina že prazni) je občina lani prejela 63.600 evrov, vanje pa je vložila 85.000 evrov. Ob tem je občina približno 4.770 evrov namenila za sofinanciranje najemnin, sicer pa povprečna najemnina znaša nekaj manj kot 40 evrov. A tudi tega zneska večina stanovalcev ni zmožna poravnati. Razlog za neplačevanje - zadolženost najemnikov Tako je skupen dolg iz naslova najemnin konec januarja znašal 34.213 evrov, dolg iz naslova obratovalnih stroškov (skupna elektrika in voda vhoda, čiščenje ...) pa dodatnih 4.148 evrov. A kot ugotavljajo v ptujskem podjetju, dolžniki niso le socialno ogroženi, temveč tudi redno zaposleni. »Vzrokov za neplačevanje najemnin je več. Opažamo pa, da se večina dolžnikov kljub nizkemu dohodku 'zakrediti-ra' z obročnimi plačili za stvari, ki v danem trenutku niso življenjsko pomembne, in sicer tam, kjer je dovolj, da pokažejo le osebno izkaznico,« je povedal Igor Vamberger s PSS PTUJ. Foto: Mojca Vtič Letos predvidoma ena deložacija Zaradi neplačil obveznosti so bile v letu 2015 razpisane tri delo-žacije. »Dva dolžnika sta svoj dolg v celoti poravnala, en najemnik ne. Ta deložacija bo razpisana v aprilu 2016, ker kljub dogovoru o poplačilu dolga najemnik ne plačuje niti rednih mesečnih najemnin . Najemniki pogosto grozijo z uvedbo osebnega stečaja, hkrati pa se ne zavedajo, da postopek osebnega stečaja ne zadrži postopka odpovedi najemne pogodbe in posledično deložacije iz stanovanja. Pomembno je povedati tudi, da so vsi polnoletni souporabniki stanovanja dolžni prispevati k plačilu najemnine ter obratovalnih stroškov, če nosilec najemne pravice teh stroškov ne plačuje,« je izpostavil Vamberger. Mojca Vtič Foto: ML petek • 4. marca 2016 Podravje Štajerski 9 bi jo kupil domačin predstavil pobudo vaškega odbora Strelci, da naj bi Darko Horvat v kraju želel zgraditi športni objekt z igriščem in prostorom, obstoječe ceste bi na drugi lokaciji zgradil novo. Po županovih besedah vaški odbor Strelci Horvatovo pobudo podpira. V svet OŠ Markovci samo tisti iz županu nasprotne opcije Markovski svetniki so na februarski seji potrdili še spremembe pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, lokalni program kulture za obdobje 2016-2019 ter inve sticijski program za gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v Novi vasi. Vrednost investicije je dobrih 1,4 milijona evrov. Imenovali so tudi tri predstavnike občine v svet zavoda OŠ Markovci. Kandidati za člana sveta zavoda so bili štirje: David Gabrovec, Franc Rožanc, Igor Ambrož in Peter Majcen. Člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so občinskemu svetu v potrditev predlagali zadnje tri. Župan je njihovo odločitev komentiral z besedami, da so izbrali samo kandidate iz njemu nasprotne politične opcije (NSi, SDS in SLS). Mojca Zemljarič 3 y. gatejših Slovencev. O pobudi, da želi Horvat obstoječo lokalno cesto, ki su nekdanjega župana občine Markovci Franca Kekca. Kot kaže, je zdaj zgradil novo, prav tako naj bi jim uredil neke vrste vaški dom. Na križišču med lokalno in regionalno cesto v Markovcih se je zgodilo nemalo prometnih nesreč, tudi smrtnih. Zaradi povečanja prometne varnosti bosta občina Markovci in Direkcija RS za infrastrukturo na tem mestu in pri trgovini Špic zgradili krožišči. Na regionalni cesti dve krožišči Župan Milan Gabrovec je na seji predstavil informacijo, da je občina po večletnih prizadevanjih z republiško direkcijo za infrastrukturo podpisala dogovor o gradnji dveh krožišč na regionalni cesti skozi Markovce. Eno krožišče bo na mestu sedanjega križišča pri Kmetijski zadrugi, drugo pri trgovini Špic. Prvo naj bi začeli graditi že letos, drugo prihodnje leto. Za gradnjo krožišča so občinski svetniki potrjevali predlog za odkup zemljišč. Dogovor med občino Markovci in republiško direkcijo za infrastrukturo je takšen, da občina zagotovi zemljišča in dokumentacijo, direkcija pa poskrbi za izvedbo oz. izgradnjo. Nakup zemljišč za potrebe izgradnje dveh krožišč na državni regionalni cesti je občinski svet z večino glasov potrdil. Foto: MZ Foto: MZ Slovenske gorice • O finančnih težavah KD Mol Lenart Manjka jim denar za nakup instrumentov Edini pihalni orkester na območju Slovenskih goric, ki deluje v okviru društva KD Mol Lenart, se sooča s finančnimi težavami. Manjka jim namreč denar za nakup instrumentov. Kulturno društvo Mol Lenart, ki je najbolj poznano ravno po godbi, deluje že skoraj 25 let. Orkester, ki je skorajda nepogrešljiv na raznih občinskih in drugih prireditvah, pa se v zadnjem času sooča s finančnimi težavami: »Ker je osnova društva orkestralna dejavnost, je to eno izmed "dražjih" kulturnih društev, predvsem zaradi potrebne instrumentalne opreme, ki jo društvo potrebuje za delovanje. V zadnjih letih, ko so bila državna sredstva za kulturo precej omejena, je to prizadelo tudi naše društvo«, pojasni pred kratkim na novo imenovana predsednica Jerneja Breznik. Pomanjkanje sredstev je v zadnjem času precej okrnilo investiranje v instrumente. Za nabavo novih oz. popravilo obrabljenih instrumentov bi potrebovali nekaj tisočakov: »Za zdaj se govori o nabavi posameznih delov inštrumentov, ki so že obrabljeni (npr. pri klarinetih ter flavtah konkretno), okvirno smo se pogovarjali tudi o morebitni nabavi manjših tolkal, ki nam v nekaterih skladbah, ki jih izvajamo, manjkajo in so ponekod skorajda nenadomestljiva. Novi instrumenti pa se bodo nabavljali predvsem glede na interes članov - še posebej so tukaj mišljeni potencialni novi člani, ki bi se pridružili orkestru,« razloži Breznikova ter še doda: »Sredstva potrebujemo tako 'resno', kot jih potrebuje vsako kulturno društvo za svoj obstoj. Mi smo orkestralno društvo, ki za opravljanje svojega dela potrebuje 'rekvizite' - inštrumente (za razliko od pevskih ali plesnih društev na primer), kar se pa pozna tudi v potrebi po fi- nančnih sredstvih. Društvo za zdaj deluje normalno in stanje je stabilno, a se ves čas pojavljajo potrebe po investicijah, v katere je treba sproti vlagati sredstva, ki torej 'izginjajo'.« Za delovanje potrebujejo 12.000 evrov Sicer pa bi društvo, ki šteje okrog 40 članov, za osnovno delovanje letno potrebovalo okrog 12.000 evrov, kar so zaenkrat le želje: »12.000 evrov je ogromna vsota, a tukaj govorimo o celoletnem proračunu. V ta okvirni znesek so seveda všteti nabava in popravilo inštrumentov, mesečno plačilo dirigenta, organizacija koncerta, organizacija in realizacija nastopov, popravilo uniform in nabava novih, če se bodo potrebovale, nakup notnega materiala ter realizacija raznih večjih projektov, kot so intenzivne vaje in gostovanja v tujini.« S problematiko seznanili tudi župane Da bi lahko ponovno splezali na zeleno vejo, so se obrnili tudi na župane slovenskogo-riških občin. Problematiko so predstavili na nedavnem kolegiju županov. »Odziv županov na predstavljeno problematiko je bil zelo pozitiven, kar je društvu dalo nov zagon in motivacijo za prihodnje leto. V okviru financiranja se je porodila tudi ideja o širitvi dejavnosti v bližnje občine, ki pihalne godbe še nimajo, kar bi se nam prav tako obrestovalo pri financiranju. Večino sredstev bomo kot vsa kulturna društva dobili preko javnih razpisov, vendar so ta sredstva zgolj 'osnova' za normalno delovanje društva, dodatna sredstva za razne investicije pa nam bodo tako omogočile slovenskogoriške občine, v katerih delujemo.« Monika Levanič Za godbo 0,80 evra po občanu Na kolegiju županov so se po besedah župana občine Sveta Trojica Darka Frasa dogovorili, da bi v prihodnje sredstva za osnovno delovanje KD MOL Lenart zagotovili po ključu financiranja 0,80 evra po prebivalcu. Pri tem je župan še povedal: »Bili smo opozorjeni, da če takšen orkester razpade, je običajno kar težko in potrebno veliko časa, da ga ponovno vzpostaviš. Gotovo pa ne bo mogoče doseči tega cilja v celoti že v letošnjem letu, ker smo vezani na obstoječe proračune oz. morebitne rebalanse proračunov, lahko pa v naslednjem letu zagotovimo ta polni obseg. Dokončne odločitve pa so vendarle na občinskih svetih, ki sprejemajo proračune.« Foto: arhiv 10 Štajerski Kultura petek • 26. februarja 2016 Ptuj, Podravje • GimMUN Delegati Združenih narodov na Ptuju Ptujska gimnazija je v tem tednu gostila 100 delegatov iz številnih slovenskih šol, Tunizije, Hrvaške in Italije. Bili so namreč organizator GimMUN Ptuj 2016, prve mednarodne dijaške MUN konference, na kateri so simulirali dogajanje v organizaciji Združenih narodov. Od 27. 2. do 1. 3. je na Gimnaziji Ptuj potekala konferenca simulacije modela Združenih narodov. Ptujski gimnazijci, ki so se že lani konec leta udeležili in bili izjemno uspešni na konferenci v Italiji, so tokrat imeli organizacijo pod svojim okriljem. Delo mladih delegatov - okrog 100 jih je bilo skupaj, med njimi približno 30 dijakov Gimnazije Ptuj - je potekalo v komitejih. Te je vodila šesterica, ki je bila glavna tudi pri organizaciji tokratne konference: Tomi Petek, Jan Harb, Tilen Kolar, Nuša Muršič, Žan Malek Petrovič in Nuša Vučinic. Vsak med njimi je imel točno določeno nalogo in zadolžitev. „Prav vseh šest se je odrezalo odlično. Bili so izjemno samoiniciativni, iznajdljivi in samostojni kot organizatorji tokratnega dogodka in vodje komitejev. Vsi profesorji smo od njih veliko pričakovali, ampak lahko rečem, da so nas kljub temu presenetili in navdušili s svojo dobro pripravljenostjo. Tudi ostalih 24 Na ptujskem gradu je v soboto potekala otvoritvena slovesnost konference. dijakov iz naše šole se je odrezalo zelo dobro. Odličen občutek je videti, da med tako dobrimi dijaki, kot so prišli iz vseh drugih šol, naši še zmeraj izstopajo," pravi Nataša Kostanjevec, profesorica na ptujski Gimnaziji in mentorica, ki je prepričana, da dajo takšni dogodki dijakom izjemno veliko širino. Konferenca, ki je potekala štiri dni, se je pričela v soboto, z otvoritveno slovesnostjo na ptujskem gradu, in končala v torek s sklepnim dogodkom v prostorih Gimnazije Ptuj. Kdaj bo naslednja MUN-kon-ferenca, še ni znano, želijo pa si Ptujčani ponovitve, ki pa bo, kot poudarjajo, možna le, če jim bo prisluhnila tudi lokalna skupnost. Tokrat so namreč stroške s kotizacijami krile sodelujoče šole. Si pa dijaki ptujske Gimnazije skupaj z ravnateljico prizadevajo, da bi mednarodne MUN-konfe-rence zaživele tudi v slovenskem prostoru. Ne nazadnje, imeti tako veliko število mladih vedoželjne-žev v mestu, ni majhna stvar. Dženana Kmetec Ormož • Ob 20-letnici delovanja KŠD Dobrava Vabi komedija Vaja zbora Kulturno-športno društvo (KŠD) Dobrava, ki deluje že dve desetletji, je za vse ljubitelje smeha in dobre volje pripravilo komedijo Vinka Moderndorferja Vaja zbora, ki jo bodo odigrali danes, v petek, ob 19. uri v Domu kulture Ormož. Znotraj društva, ki šteje 57 članov, delujejo tri sekcije, in sicer moški pevski zbor ter dramska in športna sekcija. Dramska sekcija je v vseh teh letih na odrske deske postavila številne predstave, kot so Županova Micka, Pevske vaje pri lepi vdovi, pa Oblast, Kr-javelj in druge. Posebej ponosni so na igri Kovačnica in Od zrna do kruha, ki so ju sami tudi spi- sali. Aktiven je tudi moški pevski zbor, ki poleg skupnih nastopov prireja samostojne koncerte, se udeležuje revij odraslih pevskih zborov, lahko pa se pohvali tudi z izdano zgoščenko. Medtem ko športna sekcija organizira rekreativno igranje odbojke na mivki, pohode in družabna srečanja. Pridni člani KŠD Dobrava ob jubilejnem letu pripravljajo števil- ne dogodke. Prvi bo potekal že ta petek, ko bodo na oder ormoškega doma kulture znova postavili komedijo Vinka Moderndorferja Vaja zbora. Igro so člani uspešno že predstavili leta 2012 pod vodstvom režiserja Milivoja Zemljiča. V njegov spomin bodo predstavo ponovno odigrali. V komediji in satiri, ki obljublja dve uri smeha, nastopa ducat igralcev, in sicer Kristijan Dogša, Rajko Košič, Edi Mertuk, Jerica Žnidarič Juričinec, Franc Štrman, Otmar Šoštarič, Damijan Fekonja, Mojca Bauman Kralj, Danijela Ču-rin, Borut Žinko, Franc Magdič in Anica Ratek ter Moški pevski zbor Dobrava. Monika Levanič V sklopu 20-letnice društva bo konec aprila potekal tudi koncert Moškega pevskega zbora Dobrava z gosti. V maju načrtujejo še predstavitev zbornika o delovanju društva v 20 letih, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož. '^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm'// / Foto: Arhiv KSD Dobrava Predstava Vaja zbora iz leta 2012 Ptuj • Odprtje regijske fotografske razstave V pustnem času se motivi sami ponujajo Območna izpostava Ptuj Javnega sklada za kulturne dejavnosti je pripravila tematsko fotografsko delavnico z naslovom Pust in maskiranje. Izbor najboljših fotografij bo v MuziKafeju na ogled še mesec dni, nato pa si ga bo v obliki miniatur mogoče ogledati v Stari steklarski delavnici. Delavnice so se udeležile vse generacije, od osnovnošolcev do upokojencev. Mentor, fotograf Boris Voglar je najprej dal osnovne napotke za iskanje motivov, postavitev kompozicije, primerne nastavitve fotoaparata in podobno. Nato pa so obiskali številne pustne dogodke na Ptuju in v okoliških občinah. "Naš cilj je bil predvsem nadgraditi znanja in spretnosti udeležencev ne glede na obseg znanja in stopnjo razvoja, na kateri so," je mentor zapisal v spremljajočem katalogu. Ustvarjeni material so na koncu skupaj pregledali, Voglar pa je za razstavo izbral po tri izdelke vsakega avtorja. Sodelovali so Nejc Bedrač, Aleš Dajčman, Zdenka Golub, Mirko Jaušovec, Janko Keček, Bernardka Kos, Tea Korošec, Amalija Mlinarič, Anja Muhič, Špela Težak, Jože Veren, Danilo Zupanič in Maja Žerak. Otvoritveni dogodek je z igranjem na kitaro popestril Luka Senečič. Eva Milošič Foto: Jože Veren Jože Veren: »Picek« Tednikova knjigarnica Pojdimo vezat kosti (ob dnevu žena) Bliža se dan žena, ki mu nekateri odrekajo pomen, spet drugi so vedno bolj prepričani, da je v 21. stoletju še vedno nujen mednarodni praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. V roke mi je prišla nekoliko zaprašena knjižnica, ki jo je leta 1976 založila Delavska enotnost (Ljubljana) v šteti zbirki Umetnost in kultura s pripisom: gradivo za proslave. Njen naslov je Tri proslave in zajema: Igrica za 8. marec (Joža Zagorc), Dan republike (Sprejem pionirjev v pionirsko organizacijo. Joža Zagorc)) in Ob dnevu žena (Mojca Murko in Marko Slodnjak). Besedilo slednje me je pritegnilo, saj sta avtorja med vezni prozni tekst umestila zanimivo izbrano poezijo;najprej Hans MagnusEnzensberger: ne moremo se pritoževati. imamo delo. siti smo. jemo... Sledi Saša Vegri s pesmijo: Zajtrkujem v urejenem naročju. Tako je prav, tako je spodobno, tako je najpametneje. Vse dobro tesni. Tesnijo čuti, tesnijo besede, tesnijo vrata in okna... Sledijo pesmi Šlezijski tkalci (Heinrich Heine), Roža, rdeča rožica (J. W Goethe), Telo (Walt Whitman) in Skoraj himna (Ciril Zlobec). In avtorja, ki sta z izborom poezije lepo zaobjela vso bit sodobnih žensk, pravita, da so modri ljudje pisali učene eseje o tem, kako je ženska na svetu zato, da je z lepoto v veselje. Dobro je, če zna tudi prijetno kramljati, toda nič več. Časopisi so bili polni nasvetov o tem, kaj storiti, da žena obdrži moža, kaj storiti, da ga dobi, kdaj utihniti, da je mir v hiši, čeprav mož nima prav in tako dalje in podobno. Hm, podoba ljubke ženičke, partnerke, strelovoda, tolažnika, spovednika in kraljice »ženskega kraljestva« se »bogvekaj« ni spremenila od tistih zdaj že davnih dni. Revije za dekleta in žene enako žebrajo o urejenosti, o modnih in lepotnih zapovedih, o lepotnih trendih in negi ter svetujejo, kako zapeljati in uloviti primernega fanta, kako urejati in uriti telo, celo kaj in kako je najbolje za posteljo ... Ženski svet ni nič manj izpostavljen, kot je bil nekoč, še več, zdaj je najti take in podobne napotke v revijah za najstnice. Po svoje so bile ženske nekoč celo srečnejše, saj jih ni moril kult mladosti, telesne izurjenosti in kondicijske pripravljenosti, ekološko ravnovesje, bio hrana, zapletenost materinstva (Oh, če samo spomnim na premnoge knjižne naslove o tem, kako postati in biti najboljša mama ...). Ja, zanimivo je pogledati v starejše in stare knjige, a tu je še bolj sveže bralsko priporočilo: zelo priporočam pesniško zbirko Pojdimo vezat kosti (Mladinska knjiga, 2010. Zbirka Nova slovenska knjiga) letošnje nagrajenke Prešernovega sklada za literaturo Cvetke Lipuš (1966, Železna Kapla na Koroškem), kjer prav v prvi pesmi z naslovom Zdrami se rana, reče nož: Previdno zajemanje sape. Saj bi šrapnelski hlad raznesel jaz, na hitrico sklamfan v primerno podobo. Izločeno trmasto hrepenenje, ofer miru, je obležalo na operacijski mizi v zadnjih vzdihljajih. A kljub temu pamet odpošlje vohune tja dol, kjer vladata nemir in vroča kri. naj prestrežejo klic na pomoč, ječanje. Liljana Klemenčič Tenis Rola znova med glavnimi slovenskimi aduti Strani 12 Boks Do zmag od Ptujčanov le Vukaličin Kralj Stran 12 ■ t i i Strelstvo »Že v prvi seriji mi je en krog pojedla osmica« Stran 13 Namizni tenis Cirkovčanke ekipno pete na kadetskem DP Stran 13 Nogomet Podvinci odslej le še v 3. ligi Stran 14 Kolesarstvo Ptujski kolesarji tudi letos v Strunjanu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Golubar in Cvek še vprašljiva Ko smo potek tekme obrnili v svojo korist in smo imeli vse v svojih nogah, so Goriča-ni udarili iz prekinitve in nam odnesli dve točki. Priznati je treba, da so bili zelo nevarni iz prekinitev, nam pa je lahko žal za vsemi zapravljenimi priložnostmi,« je po remiju (2:2) z Gorico povedal začasni ka-petan Aleks Pihler. »Kape-tan ekipe je še naprej Lovro Cvek, ob njegovi odsotnosti zaradi poškodbe pa sem jaz njegov namestnik. To je zame velika čast, vsekakor upam, da bom to zaupanje tudi upravičil.« Nato se je takoj usmeril v naslednji obračun, ko se bodo Zavrčani na Areni Petrol merili s Celjani: »Ogledali smo si tekmo Celja, ko so v Ljudskem vrtu presenetili Mariborčane. Povsem jasno je, da gre za izjemno organizirano ekipo, ki je trd tekmec za vsako ekipo v ligi. Pričakujem težek obračun, a trdno verjamem v sebe in svoje soigralce; iz Celja se želimo vrniti s polnim izkupičkom.« Završki trener Ivica Solo-mun v Novi Gorici ni mogel računati na pomembna člena ekipe, Lovra Cveka in Josipa Golubarja. Oba sicer v tem tednu trenirata, a bo odločitev o (ne)igranju sprejeta šele tik pred tekmo. Že dalj časa je odsoten tudi Jure Matjašič, ki pa je še daleč od igralske vrnitve na igrišča. V tej sezoni sta se ekipi Celja in Zavrča pomerili dvakrat, obakrat so zmagali varovan- ci Iztoka Kapušina (2:1 v Celju, 0:1 v Zavrču). Se bo v tretje kolo sreče obrnilo na završko stran? Milanič znova v Mariboru Mariborčani so v uvodu spomladanskega dela prvenstva nepričakovano in presenetljivo klonili na domačem stadionu proti Celjanom. To je bil za športnega direktorja Zla tka Zahoviča dovolj močan signal, da je odslovil hrvaškega stratega Krunoslava Jurčiča na njegovo mesto pa ustoličil Darka Milaniča. Ta je v Mariboru v preteklosti pustil močan pečat, med drugim je osvojil pet naslovov državnih prvakov, dvakrat pa se 1. SN L, 24. krog: Celje - Zavrč, sobota, 5. marca, ob 15.00 v Celju Foto: Črtomir Goznik Aleks Pihler (Zavrč) je bil v Novi Gorici kapetan ekipe. je prebil v skupinski del Lige Evropa. Nekateri komentatorji in tudi privrženci Maribora pa s tem niso zadovoljni - moti jih že druga menjava trenerja v sezoni (sezono je na klopi začel Ante Šimundža) in dejstvo, da je Jurčič od prevzema funkcije trenerja do prekinitve sodelovanja zmanjšal zaostanek za Olimpijo. Drugi vidik je ta, da je »šok terapijo« opravil pred sobotnim derbi-jem z Olimpijo. Navijači vijoličastih si seveda nadvse želijo zmage proti tekmecem iz prestolnice, morebiten spodrsljaj pa bi zagotovo slabo vplival na nadaljevanje sezone. Odločitev je v tem smislu res na konici noža... Jože Mohorič Nogomet • NK AiuminiJ Špehonja potrjen, Dabanovič v trojni vlogi V NK Aluminij so se dobra dva tedna pred začetkom prvenstva v 2. ligi odločili za menjavo trenerja. Simona Se-šlarja je zamenjal Bojan Špehonja, ki so ga v tem tednu potrdili za trenerja vsaj do konca sezone. Ob tem so iz kluba sporočili še drugo pomembno novico: Mladena Dabanovi-ča so imenovali za športnega direktorja kluba. S to vlogo se ne srečuje prvič, saj je bil nekaj časa športni direktor Drave v času nastopanja v 1. ligi. Bivši slovenski reprezentančni vratar že dve leti v Kidričevem uspešno opravlja vlogo vodje nogometne šole NK Aluminij, z njim pa smo se pogovarjali o aktualnih zadevah, o načrtih in mladih reprezentantih iz nogometne šole Aluminij. Sprejeli ste funkcijo športnega direktorja v NK Aluminij; kakšni so cilji v tej vlogi? M. Dabanovič: »Upravni odbor je prišel do zaključka, da sta funkciji vodja mladinske šole in športni direktor združljivi in na nek način tudi dobrodošla rešitev. Želja je, da bi bil prehod igralcev iz mladinske v člansko vrsto čim bolj tekoč, kar je z združitvijo teh dveh funkcij najlažje izvedljivo. Sam pri tem ne vidim nobene težave, saj že imam izkušnje s področjem dela športnega direktorja.« Foto: Črtomir Goznik Mladen Dabanovič je trenutno eden najbolj obremenjenih nogometnih funkcionarjev v Sloveniji: je vodja nogometne šole, športni direktor in trener mladinske ekipe Aluminija. Kakšna bo klubska usmeritev pri kadrovanju? M. Dabanovič: »Ne bom rekel, da smo to sezono zamudili, ampak bomo spomladanski del namenili temu, da stvari postavimo na pravo mesto, da prevetrimo in formiramo jasne cilje kluba, tako v članski kot v mladinski konkurenci. Tako bomo lahko 1. 6. začeli z jasnimi dolgoročnimi cilji novo sezono 2016/17, seveda tudi s pravimi kadri za uresničitev le-teh.« Z imenovanjem Bojana Špehonja za mesto trenerja članske ekipe se je izpraznilo mesto trenerja mladinske selekcije. M. Dabanovič: »Na to mesto bomo postavili novega trenerja, kar bo kmalu jasno. Celotna situacija z menjavo trenerja članske vrste se je zgodila v precej neprimer- nem trenutku, še posebej zaradi tega, ker se je 1. mladinska in kadetska liga že začela (Aluminij je gostoval v Domžalah in izgubil v obeh konkurencah, op. a.). V bistvu imamo v tem tednu kar dve mladinski tekmi (v nedeljo v Kidričevem še z Mariborom, op. a.) in ni smiselno sedaj na vrat na nos postaviti novega trenerja, ki ne pozna ekipe in sistema igre. Zato bom sam vodil ti dve srečanji, s ponedeljkom pa sem prepričan, da bomo našli ustrezno rešitev za daljše obdobje.« V vaših mlajših selekcijah kar mrgoli reprezen-tantov. Za klub, ki s člansko ekipo nastopa v 2. ligi, je to izjemno priznanje. M. Dabanovič: »Poudarek NK Aluminij je delo z mlajšimi selekcijami, z mladimi igralci. Posledica tega je dobro delo in v nadaljevanju veliko število reprezentantov. Moram reči, da s tem še nismo povsem zadovoljni, vidimo še možnosti za napredek in bi si želeli še kakšnega več. Moje -seveda subjektivno - mnenje je, da bi si še kakšen zaslužil vpoklic v katero mlajšo izbrano vrsto. Zadovoljni pa smo s tem, da fantje igrajo v reprezentancah vidne vloge, da so nosilci igre ali člani začetnih enajsteric. V klubu jim posvečamo še več pozornosti, zgledno sodelujemo s selektorji.« Najstarejši reprezentant je Dejan Petrovič, ki je že na prehodu iz mladinske v člansko vrsto. M. Dabanovič: »Dejan je izhodni letnik pri mladini in je že priključen k članom. Prepričan sem, da bo že spomladi zbral kar nekaj nastopov v 2. članski ligi. Je eden izmed igralcev, na katere v prihodnosti resno računamo in je v vseh naših kratkoročnih in tudi dolgoročnih načrtih.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Dejan Petrovič (Aluminij) Mladi reprezentanti iz NK Aluminij: - selekcija U-15, selektor Dušan Kosič: Nik Očko, Luka Mesarič, Nik Prelec; - selekcija U-17, selektor Dušan Kosič: Žan Medved, Teo Milič; - selekcija U-19, selektor Igor Benedejčič: Dejan Petrovič; V sredo je slovenska selekcija U-15 v Slovenskih Konjicah odigrala prijateljsko srečanje s Slovaško in slavila 2:1. Oba zadetka za Slovenijo je dosegel Nik Prelec. 12 Štajerski Šport petek • 11. marca 2016 Tenis m Davisov pokal Rola znova med glavnimi aduti Slovenska moška teniška reprezentanca se bo v prvem krogu 1. evro-afriške skupine Davisovega pokala od 4.-6. marca v mestu Arad na trdi podlogi pomerila z Romunijo. V primeru zmage se julija v Sloveniji obeta vrhunski spektakel, saj bi bil naslednji nasprotnik ena najboljših ekip na svetu, Španija. Kapetan Blaž Trupej ima pri postavitvi igralcev enostavno nalogo, saj bosta Blaž Rola in Grega Žemlja zagotovo nastopila v petkovih partijah posameznikov, medtem ko je vse ostalo odprto (Blaž Kavčič je poškodovan).. Spodbudni so nastopi Blaža Role v Južni Ameriki, res pa je, da so tam turnirji na pesku. Trupej je ocenil: »Blaž igra odlično, ampak rad bi, da bi se nam čimprej pridružil, saj bo potreboval čas, da se navadi časovne spremembe in trde podlage. Sem pa vesel, da ni bilo nikakršnih težav pri sestavi ekipe in da so se prav vsi, tudi poškodovani igralci, takoj odzvali.« Najboljši romunski igralec je 31-letni Adrian Ungur (193. na ATP), takoj za njim pa je Slovenska reprezentanca za Davisov pokal: Blaž Rola, letnik 1990 (160.) Grega Žemlja, 1986 (176.) Tomi Ternar, 1990 (638.) Aljaž Radinski, 1995 (831.) Kapetan: Blaž Trupej Rokomet Slovenska teniška reprezentanca se bo konec tedna v Davisovem pokalu v gosteh pomerila z Romunijo. Tamara izločila nosilko, nato izgubila Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj, 281. na WTA) in Pia Čuk sta ta teden nadaljevali z nastopi na ITF-turnirjih z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Pia je obstala v kvalifikacijah, Tamara pa je bila v glavni turnir uvrščena neposredno. V 1. krogu je bila postavljena pred visoko oviro, saj se je merila z 8. nosilko Robin Anderson (212.). V izenačenem prvem setu je bila v končnici zelo blizu uspeha pri 5:4 in 6:5, a ni izkoristila set žogic, zato se je set končal v podaljšani igri. Tu je Tamara hitro povedla 6:0 in zaključila set pri 7:3. Drugi set je bil izenačen do 3:3, nato je 22-letna Američanka dobila štiri igre zapored (3:6,1:0). Zi-danškova je nato pokazala izjemno serijo in nanizala šest iger zapored za končno zmago 7:6(3), 3:6, 6:1. V 2. krogu seje merila z Reko-Luco Jani (241.). 24-letnica iz Madžarske je bila že 147. igralka sveta in seje izkazala za zelo neugodno tekmico. Boljša je bila predvsem v zaključku setov, ko je obakrat znala izkoristiti svoje priložnosti. Končni rezultat je bil 5:7, 4:6. Bolnišnica na Hardeku pet let mlajši Marius Copil (196.). Romuni imajo odlično dvojico, saj Horia Tecau zaseda odlično 3. mesto na lestvici ATP, Florin Mergea pa je 12. JM Smole s poškodbami v RK Jeruzalem Ormož se kar nadaljujejo. Po daljši odsotnosti kapetana Bojana Čudiča in mladinskega reprezentan-ta Jureta Kocbeka sta nova na seznamu poškodovanih Rok Žuran in Dominik Ozmec. Vse poškodbe so vzrok nesrečnih okoliščin: Čudič se je na treningu zapletel v soi-gralčev dres in obnovil staro poškodbo prsta desne roke. Kocbeka so v Kopru tekmeci potisnili v skoku in si je ob doskoku nesrečno poškodoval gleženj (potrebna je bila operacija, kjer so Kocbeku del kosti morali pripeti z žico), Žuran se je poškodoval na ponedeljkovem treningu in bo odsoten vsaj 14 dni, na tekmi proti Slovanu pa jo je skupil še kadetski reprezen-tant Ozmec (letnik 1998) -dva igralca sta mu po skoku za žogo nerodno padla na koleno. Trener Saša Prapotnik je pred gostujočima tekmama v Škofji Loki in Ribnici tako ostal brez glavnih nosilcev igre: »Hudo je, ko tako ostajamo teden za tednom brez fantov. Težko je opraviti treninge in se pripravljati na nasprotnike, ko število igralcev na treningih ni zadostno. Zdaj je pred nami še ritem tekem so-bota-sreda-sobota, kar ne bo lahko zdržati s tako maloštevilnim kadrom. Vseeno za nas ni bele zastave, s preostalimi fanti smo trdno odločeni, da se bomo borili po najboljših močeh in na igrišču pustili zadnji atom moči. Držali se bomo stavka: manjše je krdelo, bolj je borbeno in nevarno. Verjamemo, da bomo za naš trud in vse letošnje nadloge na koncu le nagrajeni z uvrstitvijo v Ligo za prvaka. Še naprej ostaja naš cilj 30 osvojenih točk.« Če se bo smola s poškodbami nadaljevala, v klubu razmišljajo o rezervnem scenariju - o vrnitvi kakšnega igralca s posoje. Tekma v Škofji Loki je na sporedu v soboto, 5. marca, ob 20.00. uk Boks m 1. slovenska liga Judo m Mednarodno prvenstvo Italije Do zmag le Vukalič in Kralj Urška Urek zmagala v Trevisu Športni center Konex v Ljubljani je bil premajhen za vse ljubitelje boksa, ki so si želeli ogledat 5. krog slovenske lige v boksu. To je pokazatelj, da je Ljubljana »lačna« kakovostnega boksa, ki ga je tokrat dobila skozi 24 ligaških dvobojev, ki sta jih organizacijsko spravila pod streho FCL Ljubljana in Boks zveza Slovenije. Iz ptujskega zornega kota se je v ringu znašlo pet boksarjev, edino »pravo« zmago pa je zabeležil Dado Vukalič (Dejan Zavec Boxing). Ta se je tokrat pomeril z Aljažem Banom (BK Ljubljana) in je dvoboj dobil z deljeno sodniško odločitvijo. Vukalič iz kroga v krog kaže napredek in potencial ter niza zmago za zmago 1. slovenska liga, lestvica: 1. BK Ring Ptuj 51 točk 2. FCL Ljubljana 40 točk 3. BK Portorož 33 točk 7. Dejan Zavec Boxing 24 točk - to je bila njegova tretja zaporedna ligaška zmaga v kategoriji do 91 kg. Tudi člani Boks kluba Ring Ptuj so tokrat zabeležili eno zmago. To je brez borbe vpisal Alen Kralj, saj je Tian Kuralt (BK Kranj) dvoboj predal. V ringu sta se v ligi drugič zaporedoma sešla An-drey Lendel (BK Ring Ptuj) in Tadej Črnoga (BK Portorož). Lendel je v prejšnjem krogu v zelo borbenem obračunu zmagal, tokrat je v novem zelo izenačenem dvoboju slavil Primorec. Zanimivo borbo so gledalci videli tudi v velterski kategoriji do 69 kg, saj sta si nasproti stala Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) in Petar Aleksandrov (BK Kranj). Bolgar je v amaterskem boksu dosegel že nekaj odmevnih zmag, tokrat je slavil z deljeno sodniško odločitvijo 2:1. Četrti ringovec Denis Lazar se je ponovno pomeril s Klemnom Turku- šem (BK Fužinar). Slednji je občasno vsilil svoj stil borbe in je zadal Lazarju tudi nekaj »umazanih« udarcev, ki jih sodniki niso kaznovali. Lazar na drugi strani tokrat ni bil dovolj natančen in je dvoboj izgubil. Posebne pozornosti sta bila deležna še dva obračuna, in sicer je v prvem Andrej Bakovič (BK Tivoli) premagal Aljaža Venka (BK Slovenska Bistrica), medtem ko je bil v drugem bivši član BK Ring Marko Makovec (BK Tivoli) boljši od Edina Sejdinoviča (ŽBK Maribor). Oba dvoboja sta bila pravi poslastici tekmovanja in sta bila zelo izenačena ter kakovostna. Po petem krogu lige je s šestimi novimi točkami BK Ring iz Ptuja v vodstvu na prvenstveni lestvici in je pred zadnjim krogom, ki bo na sporedu 19. marca v Portorožu, na dobri poti do naslova državnih prvakov. David Breznik Italijanski Treviso je pripravil Grand prix Vittorio Veneto oziroma mednarodno prvenstvo Italije v judu, na katerem je v dveh dneh tekmovalo več kot 2.000 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 držav. Med temi so bili tudi trije člani JK Drava. Ptujčani so pod vodstvom trenerja Vlada Čuša zabeležili solidne nastope. Najbolj se je izkazala Urška Urek, ki je dosegla turnirsko zmago v kategoriji nad 78 kg. Najprej je premagala Mario Vitolo (A.S.D. Grivit), nato Sabrino Prattini (A.S.D. judo Oleggio) in v finalu še Luno Coppolo (A.S.D. Fitness club Nuova). S tremi zmagami proti italijanskim judoistkam je Urekova potrdila dobro pripravljenost pred državnim prvenstvom, ki bo to soboto v Gorišnici. V Trevisu sta iz JK Drava tekmovala tudi Danilo Ba-uhal in Nermin Dedič. Bauhal je v kategoriji do 100 kg zasedel 5. mesto, medtem ko je Dedič po dveh porazih izpadel v predtekmovanju. V njegovi kategoriji do 81 kg je nastopilo kar 62 tekmovalcev. Urška Urek (JK Drava Ptuj) je v Italiji stopila na najvišjo stopničko odra za zmagovalce. Samo tekmovanje je potekalo pred velikim številom gledalcev v prijetni dvorani stadiona »Zoppas Arena« v Trevisu. Visoka tehnična raven nastopajočih je prinesla številne spektakularne bor- be. Brezhibna organizacija z internetnim prenosom je postregla še s svojstvenim presenetljivim podatkom: tekmovanje je imelo preko spleta več kot 200.000 ogledov. David Breznik Kegljanje m 2. SKL vzhod (ž) Izvrsten rezultat Korošic ... in Pavličeve Fužinar PE - Drava Ptuj 7:1 (3317:3076) DRAVA PTUJ: Fridl 495, Štampfer Golob 500, Kavčič 480, Plajnšek 481, Kramberger 533, Pavlič 587. Obračun med Ravenčanka-mi in Ptujčankami je zaznamovala izredna predstava domače ekipe - njihov skupni rezultat 3317 podrtih kegljev je za drugo ligo naravnost vrhunski. Vse njihove igralke so podrle več kot 500 kegljev, izstopala je Andreja Pečovnik z rezultatom 609. Na drugi strani igralke Drave niso bile tako razpoložene, več kot 500 podrtih kegljev je tokrat uspelo le Marini Kramberger in Maji Pavlič, Milena Štampfer Golob se je ustavila točno pri tej znamki. Edino posamezno točko je za Ptuj-čanke tokrat osvojila Pavličeva, ki je nastopila zares izvr- stno. Ob bučnem spodbujanju svojih klubskih kolegic je bila na dobri poti, da prvič v karieri podre več kot 600 kegljev, a se je na koncu ustavila pri še vedno fantastični številki 587 (njen osebni rekord). Vrstni red: 1. Remoplast 15, 2. Drava 12, 3. Fužinar PE 12, 4. Nafta 10, 5. Šoštanj 10, 6. Ruše 7, 7. Korotan 0 točk. David Breznik petek m 11. marca 2016 Šport, šport mladih Štajerski 13 Namizni tenis Strelstvo • Še o EP z zračnim orožjem v Györu Cirkovčanke na pragu najboljše četverice V soboto in nedeljo je v Ravnah na Koroškem potekal finalni turnir ekipnega državnega prvenstva za kadete in kadetinje. Med osmimi najboljšimi ekipami v obeh kon-kurencah sta nastopili tudi dekliška ekipa NTK Cirkovce in fantovska ekipa NTK Ptuj. Višje so posegla dekleta iz Cirkovc (Ina Unger, Lara Belaj in Nika Belaj), ki so osvojila končno 5. mesto. Prav lahko bi se prebila tudi med najboljšo četverico, a so v odločilni tekmi polfinala tesno (3:5) izgubila s Kemo iz Puconcev (pri tem so kar tri posamične tekme izgubile 2:3). Tako so v skupini zasedle 3. mesto in se v nedeljo merile za končno razvrstitev od 5. do 8. mesta. Tukaj so zabeležile tri prepričljive V V derbiju obe ekipi čez mejo 2800 Podjetniška liga se je nadaljevala z drugim krogom, kjer sta derbi odigrali ekipi Dokl gostinstvo in Bowling center Ptuj. Naziv sta povsem upravičili in obe podrli več kot 2800 kegljev ter se razšli s »prijateljskim« remijem. Blizu omenjenemu dosežku je bila tudi ekipa Tamesa, ki je zasedla vrh lestvice. Zelo dobro so odigrala dekleta ekipe Tiskarna Ekart, ki so igrala neodločeno z ekipo DaMoSS. Razburljivo je bilo tudi v srečanju med VGP Drava in Gostišče Iršič, slednji so tokrat popravili slab vtis iz prvega kroga in vpisali pet točk. Še eno več so vknjiži-li »igralničarji« iz ekipe Casino Poetovio, ki so lepo izkoristili slab dan Radia-Tednika. V derbiju spodnjega dela lestvice je ekipa Restavracija Pan ugnala Saubermacher Slovenija. Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Igor Vidovič (Tames) 778, 2. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 774, 3. Damjan Kauče-vič (Bowling center Ptuj( 766, 4. Grega Tuš (Dokl gostinstvo) 744, 5. Karolina Kekec (Tiskarna Ekart) 736, 6. Smiljan Hrga (Bowling center Ptuj) 733, 7. Zvonko Čerček (Talum) 731, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 726, 9. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) in Robert Šegula (Tames) oba 704. 1. TAMES 2 2796 13 2. TALUM 2 2527 13 3. DOKL GOSTINSTVO 2 2839 12 4. CASINO POETOVIO 2 2587 10 5. VGP DRAVA 2 2548 9 6. SKEI PTUJ 1 - 8 7. RADIO-TEDNIK PTUJ 2 2443 8 8. BOWLING CENTER PTUJ 2 2823 8 9. DAMOSS 2 2501 7 10. RESTAVRACIJA PAN 2 2464 7 11. TISKARNA EKART 2 2584 5 12. GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2611 5 13. ELEKTRO MARIBOR 2 2520 4 14. SAUBERMACHER SLOV. 1 2146 3 15. PERUTNINA PTUJ 2 2030 0 Ze v prvi seriji mi je en krog pojedla osmica« zmage in se veselile končnega 5. mesta. Zmagala je ekipa NTK Mengeš. Kadetinje, vrstni red: 1. Mengeš, 2. Arrigoni, Kajuh-Slo-van, 4. Kema, 5. Cirkovce, 6. Letrika, 7. Sobota, 8. Muta. Pri kadetih so Ptujčani (Marsel Šegula, Gašper Cve-tič, Nino Šegula) v polfinalni skupini osvojili zadnje mesto, v skupini za razvrstitev od 5. do 8. mesta pa so ugnali ekipo Krke. To je bilo dovolj za končno 7. mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa Vesne, ki jo uspešno vodi Bojan Pavič. Kadeti, vrstni red: 1. Vesna, 2. Fužinar Interdiskont, 3. Tempo Velenje, 4. Mengeš, 5. Gorica, 6. NTK Arrigoni, 7. Ptuj, 8. Krka. JM Dekliška kadetska ekipa NTK Cirkovce je na DP v Ravnah zasedla 5. mesto. Od leve: Nika Belaj, Lara Belaj in Ina Unger. Bowling • Podjetniška iiga » V madžarskem Gyoru je v Audi Areni potekalo EP v streljanju z zračnim orožjem na 10 m. To je bilo zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za olimpijske igre v Riu, Slovenci pa pri lovljenju olimpijskih kvot niso bili uspešni. O svojih nastopih so nekaj ocen podali strelci iz Spodnjega Podravja. Najboljšo uvrstitev je med strelci s pištolo dosegel Ormo-žan Kevin Venta, ki je s 569 krogi osvojil 46. mesto in tako za 10 krogov zaostal za svojim olimpijskim ciljem. »Zavedal sem se, da bo težka tekma. Za vrhunski izid bi moralo biti vse idealno, a ni bilo tako. Že v prvi seriji mi je en krog 'pojedla' osmica, druga serija je bila na zelo visoki ravni, v tretji pa mi je padel utrip. V nadaljevanju nisem bil povsem zbran, čeravno sem se trudil po najboljših močeh, a bilo je preveč devetk,« je po nastopu povedal Venta. Ptujčan Sašo Stojak je uspešno presedlal v člansko vrsto in se s 568 krogi uvrstil na 49. mesto. »Glede na to, da sem prvič nastopil v članski kategoriji, sem svoj cilj izpolnil. Na tekmi sem ponovil izid s treningov, žal mi je le, da sem v zadnji seriji zaradi želje po čim boljši uvrstitvi močno popustil in zapravil priložnost za boljši izid,« je po tekmi dejal Stojak. Med dekleti z zračno pištolo sta bili najboljši Slovenki Katja Vodeb in Majda Ra-ušl, obe s 372 krogi na 39. in 40. mestu. »Počutje na strelišču je bilo dobro, imela pa sem težave z novo pištolo. Nanjo sem se na treningih dobro privadila, na sami tekmi pa so se pokazale pomanjkljivosti, ki jih moram v prihodnje odpraviti. Tu predvsem mislim na samo držo pištole,« je po tekmi dejala Raušlova. Simeon Gonc Sašo Stojak je uspešno prestal članski krst na EP in osvojil 49. mesto s 568 krogi. Šah • Mladinsko državno prvenstvo Od Ptujcanov najboljša Nika Kralj na 4. mestu Med posamezniki ima kar nekaj ekip med deseterico po dva predstavnika, na vrhu je pristal Igor Vidovič iz Tamesa. Na visokem 5. mestu je tokrat predstavnica nežnejšega spola, Karolina Kekec. Približuje se 8. Marec in dekleta dobivajo dodatni navdih ... REZULTATI 2. KROGA: VGP Drava - Gostišče Iršič 3:5, Tiskarna Ekart - DaMoSS 4:4, Tames - Elektro Maribor 6:2, Radio-Tednik Ptuj - Casino Poetovio 2:6, Perutnina Ptuj - Talum 0:8, Bowling center Ptuj - Dokl gostinstvo 4:4, Saubermacher Slovenija - Restavracija PAN 3:5. Prosta je bila ekipa SKEI Ptuj. Razpored tekem 3. kroga (ponedeljek, 7. 3., ob 19.00): DaMoSS - Tames, Radio-Tednik Ptuj - Dokl gostinstvo, Gostišče Iršič - Saubermacher Slovenija; torek, 8. 3., ob 19.00: Elektro Maribor - Casino Poetovio, Tiskarna Ekart - Perutnina Ptuj, Bowling center Ptuj - VGP Drava, Restavracija PAN - SKEI Ptuj. Prosta je ekipa Talum. JM Na mladinskem državnem prvenstvu za kategorije od 8 do 18 let, ki je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije potekalo od 20. do 26. februarja v Portorožu, je skupaj nastopilo 233 mladih iz 40 slovenskih klubov in društev. S šestimi člani se ga je udeležilo tudi Šahovsko društvo Ptuj, med katerimi je bila najboljša 11-letna Nika Kralj v konkurenci deklet do 12 let. Nika Kralj je na lanskem državnem prvenstvu nastopala še v konkurenci do 10 let in osvojila bronasto medaljo. Letos pa se je preizkusila v konkurenci do 12 let, kjer je bila med najmlajšimi, zato je njeno 4. mesto najmanj primerljivo lanskemu uspehu. Tokrat je o bronasti medalji odločal šele drugi dodatni kriterij, ki je bil za 0,5 točke »naklonjen« Tjaši Pajek, ki pa jo je Nika premagala v sedmem krogu. Drugi najboljši med Ptujčani je bil MK Andraž Šuta v konkurenci do 18 let, ki bi ob zmagi v zadnjem kolu postal celo državni prvak, delitev točke pa mu je prinesla končno 5. mesto. Glede na to, da je bil drugi nosilec, je morda to manj od pričakovanj, vendar je razplet zaznamoval nekoliko slabši začetek, kar velja tudi za prvega nosilca, MK Davida Murka, ki nekako ni ujel prave forme skozi celotno prvenstvo. Pohvale za nastop si zaluži-jo trije debitanti na posameznih državnih prvenstvih: Tadej Murko do 12 let ter Naj Pivec in Amalija Skok do 14 let. Posebej še to velja za Naja, ki je bil med mlajšimi in bo tako v isti kategoriji nastopil še naslednje leto. Gotovo Foto: arhiv SZS Nika Kralj so si na lestošnjem prvenstvu nabrali veliko dragocenih izkušenj tudi v partijah, ki se niso končale po njihovih željah. »Zelo sem zadovoljna s svojo uvrstitvijo, čeprav mi je medalja ušla le za las. Večina tekmovalk v tej starostni kategoriji je bila leto starejših, zato morda moj čas prihaja naslednje leto. Veliko nam je pomenila prisotnost trenerja Danila Polajžerja na samem prvenstvu, saj smo lahko po nastopih analizirali odigrane partije in se pripravljali na naslednje,« je svoje vstise vidno zadovoljna strnila najmlajša v ptujski odpravi Nika Kralj. Medalje na letošnjem prvenstvu so osvojili mladi iz 17 klubov in društev, s tremi zlatimi pa je bil nau-spešnejši ŠK Ljubljana DUOL. V soboto so mladi odigrali še državno prvenstvo v pospešenem šahu, na katerem pa so nastopili le trije člani ŠD Ptuj. S 4. mestom je bil najboljši MK Andraž Šuta do 18 let, medtem ko sta se Naj Pivec do 14 in Tomaž Šuta do 16 let uvrstila v sredino razpredelnice. Silva Razlag Rezultati za standardni šah v kategorijah s »ptujsko« udeležbo: dekleta U-12 (20): 1. Tina Urbanč (2.) Krško 7,5 točk, 2. Pia Marie Ru-žič (4.) Krško 6,5, 3. Tjaša Pajek (5.) Trebnje 6 točk 4. Nika Kralj (1.) ŠD Ptuj 6 itd. fantje U-12 (32): 1. Jan Šubelj (1.) Komenda 8,5 točk, 2. Tilen Malkoč (3.) Postojna 7, 3. Nikolaj Dajčman (6.) TZ Kranj 6,5 ... 10. Tadej Murko (8.) ŠD Ptuj 5 itd. dekleta U-14 (18): 1. Nuša Hercog (2.) Celje 8,5 točk, 2. Zala Urh (1.) Kranj 7, 3. Klara Vidmar (4.) Komenda 6 ... 12. Amalija Skok (11.) ŠD Ptuj 4,5 itd. fantje U-14 (26): 1. Nejc Amon (1.) 7,5 točk, 2. David Stevanič (2.) Kočevje 7, 3. Domen Tisaj (3.) 2002 7 ... 11. Naj Pivec (11.) ŠD Ptuj 5 itd. fantje U-18 (15): 1. Maj Zilkerbach (6.) N. mesto 6,5 točk, 2. Tilen Ko-drič (8.) ŽŠK Maribor 6, 3. Jernej Skuhala (3.) Radenska 5,5 ... 5. Andraž Šuta (2.) ŠD Ptuj 5,5 ... 10. David Murko (1.) ŠD Ptuj 4,5 itd. (številke v oklepaju pri kategorijah pomenijo število udeležencev, številke v oklepaju ob imenih pa začetno pozicijo tekmovalcev) ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 W Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8-98, £»104,3 wv/w.radio-ptuj.si 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. marca 2016 Nogomet • NK Podvinci Podvinci odslej le še v 3. ligi Že celotno jesen je bilo glede Podvincev, ki so v ligah nastopali z dvema ekipama (v 3. ligi in 1. ligi MNZ Ptuj) kar nekaj nejasnosti. Obe ekipi sta kljub številnim špekulacijam brez vsakih kompromisov in zelo korektno odigrali jesenski del tekmovanja. Pred kratkim pa je neutrudni predsednik kluba Mitja Lah obelodanil, da s tekmovanja umikajo »drugo ekipo« oz. moštvo, ki je jeseni nastopalo v 1. ligi MNZ Ptuj, tretjeliga-ško moštvo pa tudi v prihodnje ostaja v konkurenci. Po lanskem izjemnem uspehu, ko so Podvinci sezono med tretjeligaši končali na tretjem mestu, so se letos pričele pojavljati kadrovske pa tudi finančne težave. Moštvo se v novem tretjeligaškem prvenstvu ni najbolje znašlo in sredi sezone je stratega Mirana Ljubca zamenjal Lovrenc Šeruga. Toda tehtnica se na stran belo-modrih kljub temu ni prevesila in prvi del sezone so končali na repu razpredelnice. Moštvo se je znašlo na razpotju, v klubu so se odločili racionalizirati stroške in se opreti na domač Foto: Črtomir Goznik Mitja Lah, predsednik NK Podvinci Betonarna Kuhar kader. Vajeti prvega moštva je tako prevzel Boštjan Ku-serbanj. Tudi glede igralcev je bilo »veliko prometa«, več v smeri odhodov - ostali so praktično le »domači« fantje«. Anton Rogina se je vrnil v Aluminij, kariero je zaradi poškodb vsaj začasno prekinil Aljaž Sagadin, vratar Marko Klasinc pa bo v nadaljevanju prvenstva kot posojen član branil barve Mons Claudiusa iz Rogatca. Odšli so tudi Klemen Kelc (Malečnik), Žiga Šoštarič (Gerečja vas), Žan Zamuda (Gerečja vas), Miha Leben (Bukovci), Elvino Podbre-žnik (Majšperk), Matej Pal (Cirkulane), Denis Hreljič (Videm) in Marko Novak (Skorba). Podvince je okrepil le Sašo Brec, ki je prišel iz Drave. V ekipi še vedno ostaja kar nekaj odličnih »staroselcev«, kot so Topolovec, Lah, Zagoršek... Kljub temu da je v tem trenutku ekipa Podvincev Betonarna Kuhar na zadnjem mestu v ligi, pa bodo belo-modri prvenstvo med tretjeligaši odigrali maksimalno korektno, kar je potrdil tudi predsednik Mitja Lah: »Želimo biti kar se da najbolj konkurenčni, osvojiti več točk kot jeseni in s tem prvenstvo končati brez pretresov. Vse to bo nekako priprava za naslednjo sezono, za popolno konsolidacijo moštva, saj je znano, da smo z našo ekipo, ki je tekmovala v 1. razredu MNZ Ptuj, pozimi izstopili iz lige. Vzrok za to je pomanjkanje kadra in finance, pa čeprav smo tako delovali kar šest let in bili v zadnjem obdobju poleg Maribora edini v Sloveniji z dvema moštvoma. Kot že rečeno, je prihajajoča pomlad priprava na naslednjo sezono, toda predali se ne bomo že v tem spomladanskem delu.« tp Nogomet • NK Cirkulane Cirkulancani mislijo resno z bojem za vrh Eno največjih jesenskih presenečenj Superlige je nedvomno NK Cirkulane. Haložani so prvi del sezone odigrali odlično in so na vrhu izenačeni z NK Stojnci. Damjan Bezjak, ki je moštvo vodil v tem delu sezone, je nov izziv našel v Gerečji vasi, na klopi pa ga je nasledil nekdanji stratega Podvincev Miran Ljubec. Kljub številnim rošadam tako na klopi kot v igralskem kadru cilji halo-škega nogometnega kolektiva ostajajo visoki, saj želijo sezono skleniti med prvimi tremi ekipami. Če pa se bo ponudila možnost za napad na sam vrh, bodo to v klubu tudi storili. V igralskem kadru je prišlo v zimskem premoru do precejšnjih premikov. Odšlo je pet igralcev, med nosilci igre je med njimi le Rok Letonja, ki je odšel med vijoličaste v Gerečjo vas. Prihodov v klub je bilo kar deset, v večini pa gre za hrvaške nogometaše. To so Dario Ribič, Robert Punčec, Renato Punčec (oba sta povratnika v klub, op. a ), Ivan Josipovič, Nenad Orehovec, Marko Novak in Dino Vrbanec. Poleg omenjenih so Cirkulane okrepili tudi Aleš Bel-šak, Uroš Krajnc in Matej Pal. V klubu je tako sedaj 22 igralcev, tako da ima strateg Miran Ljubeč prav gotovo »sladke skrbi«, koga bo uvrstil v moštvo. Cirkulane bodo v pripravah odigrale devet prijateljskih tekem, med drugim bbodo njihovi tekmeci Grad, Zavrč U-19, Videm, Podvinci, Hajdina, Aluminij U-19 in Do-brovce. Prvenstvo v Superligi se nadaljuje zadnji konec tedna Nogometaše NK Cirkulane bo v spomladanskem delu vodil Miran Ljubec. v marcu, že takoj v uvodu pa čaka ljubitelje nogometa v Cirkulanah prava poslastica - obračun vodilnih ekip lige. Že po tej tekmi bo jasno, ali so smele ambicije Cirkulan Karate • Državno prvenstvo Hajdinski karateisti uspešni na državnem prvenstvu Karate zveza WKSA Slovenija je v Bo-gojini pripravila državno prvenstvo v karateju, na katerem so se s svojimi rezultati izkazali tudi hajdinski tekmovalci. Mladi, ki so v glavnem opravili s svojim prvim nastopom, so se izkazali v katah posamezno, saj je zmagal Val Osrajnik, druga sta bila Luka Vajda in Matevž Peklar, medtem ko so tretja mesta osvojili Mihael Furek, Urban Emeršič in Špela Javoršek. Sledile so borbe posamezno, ki so bile zelo kakovostne in izenačene, predvsem med kadeti A in B, kjer so po izenačenih regularnih delih bojev v večini odločali podaljški. Pri starejših pionirjih sta državna prvaka postala Lana Okreša in Jaka Javoršek, pri kadetih A sta zmagala Aljoša Plajnšek in Aleksander Baj-rič, drugi je bil Žiga Javoršek, medtem ko je bil pri kadetih B drugi Mitja Ko-derman. V ekipnem delu so starejši pionirji iz Hajdine obranili naslov državnih prvakov, saj so v finalu gladko opravili z Du- Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Celje - Zavrč; SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Rudar; SOBOTA ob 20.15: Maribor -Olimpija; NEDELJA ob 15.00: Krško - Krka; NEDELJA ob 16.55: Domžale - Gorica. PRIJATELJSKI TEKMI Aluminij - Ivančna Gorica (SOBOTA ob 14.00); Maribor B -Drava Ptuj (SOBOTA ob 14.30). Rokomet • 1. A DRL (m) 20. KROG: Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 20.00) 1.BDRL(m) 17. KROG: Krim Olimpija - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 20.30): Krško - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00). 2. DRL (m) 12. KROG: Rudar - Velika Nedelja (SOBOTA ob 19.00) Namizni tenis •! SNTL (ž) 11. KROG: NTK Ptuj - Muta (SOBOTA ob 17.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 16. KROG: Prevalje - ŽOK GM mobil Ptuj (PETEK ob 20.00) Kegljanje • 2. DKL vzhod (ž) 12. KROG: Drava Ptuj - Remoplast (SOBOTA ob 13.30) Judo • Državno prvenstvo v Gorišnici Judo zveza Slovenije in Judo klub Gorišnica organizirata v večnamenski športni dvorani v Gorišnici državno prvenstvo v judu. Tekmovanje za mlajše kadete/kadetinje se začne ob 10. uri, za člane/članice pa ob 15. uri. David Breznik Futsal • 2. SFL Tomaž z novo zmago še bližje napredovanju Foto: Črtomir Goznik realne. V klubu verjamejo, da so, prav tako pa številni navijači, ki so z ekipo tako na domačih kot gostujočih tekmah. tp plekom. Med kadeti A+B pa so Hajdin-čani pripravili veliko presenečenje in so v finalu tesno premagali odlično ekipo iz Murske Sobote in so prvič osvojili naslov državnih prvakov. Tekmovalci WKSA Hajdina bodo marca nastopili na »Lisička openu« v Sevnici, aprila pa še na mednarodnem turnirju v BiH. Glavni cilj prvega dela tekmovanj v letu 2016 bo nastop na evropskem prvenstvu za vse kategorije, ki bo v sredini maja v Temišvarju v Romuniji. DB REZULTATI 16. KROGA: Do- brepolje - Tomaž Trcko 1:3 (1:2), Hiša Daril Ptuj - Stripy 1:5 (0:2), KMN Oplast Kobarid - KMN Velike Lašče 5:6 (3:3), Gorica -Zavas 5:2 (2:1), Kebelj Pizzerija Salama - ŠD Mlinše 4:2 (0:0). 1. TOMAŽ TRCKO 16 13 1 2 66:23 40 2. FK ZAVAS 16 11 1 4 74:39 34 3. KMN V. LAŠČE 16 9 1 6 56:49 28 4. FK STRIPY 16 8 1 7 71:48 25 5. KEBELJ 16 7 3 6 54:56 24 6. ŠD MLINŠE 16 6 3 7 58:62 21 7. GORICA FK 16 6 2 8 55:60 20 8. HIŠA DAR. PTUJ 16 6 1 9 50:74 19 9. FK DOBREPOLJE 16 4 1 11 58:85 13 10. KMN OPLAST 16 3 0 13 43:89 9 Futsal klub Dobrepolje -Tomaž Trcko 1:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Školiber (5., ag.), 1:1 Gašparič (6.), 2:1 M. Gajser (13.), 3:1 Školiber (35.) TOMAŽ TRCKO: Kolarič, Mag-dič, Goričan, Školiber, Gašparič, T. Gajser, M. Gajser, Rajh, Me-znarič, Bohinec. Ekipa FK Dobrepolje nima ustrezne domače dvorane, zato igra domače tekme v Velikih Laščah, tokrat so gostili vodilno KMN Tomaž. Domačo ekipo vodi znani Mitja Jontez, ki je v sezoni 2008/09 vodil tudi ekipo FC Ptuj v 1. SFL. Tekmo sta obe ekipi pričeli v zelo premešanih postavah, saj je na obeh straneh zaradi kazni in poškodb manjkalo kar nekaj igralcev. Srečanje so bolje začeli domačini, ki so z avtogolom Školibra prešli v vodstvo. Ekipa KMN Tomaž se je odzvala izkušeno in že do polčasa z zadetkoma Gašpariča in M. Gajserja rezultat obrnila sebi v prid. V drugem polčasu so gostje samo še kontrolirali potek srečanja, z golom Školibra pa dokončno odločili srečanje. Matej Gajser, trener KMN Tomaž: »Vidi se, da igramo v krču, saj smo v boju za prvaka vseskozi pod imperativom rezultata. Zadovoljen sem s tremi točkami, vse drugo pa moramo popraviti. V normalnih pogojih bi tekmo morali dobiti z bistveno višjo razliko. Pred nami sta le še dva kroga, v katerih moramo za napredovanje v višji rang tekmovanja osvojiti le še eno točko. Ta vikend sledi premor, ker se igra finale pokala Terme Olimia, prihodnji petek, 11. 3., pa igramo doma z ekipo Oplast Kobarid II.« Hiša Daril Ptuj - Futsal klub Stripy 1:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Lotrič (13.), 0:2 Langerholc (16.), 1:2 Pihler (24.), 1:3 Jamnik (31.), 1:4 Ja-mnik (35,), 1:5 Langerholc (36.) HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Mulej, Krajnc, Pihler, Braček, Kocmut, Vindiš, Roškar. Rezultat srečanja nikakor ne odseva dogodkov na igrišču. Ptuj-čani so bili večino srečanja boljši tekmec, priigrali so si veliko število priložnosti, a je realizacija tokrat povsem zatajila. Še posebej v prvem polčasu so imeli domači igralci res izjemne priložnosti, na odmor pa so odšli z zaostankom dveh golov. Thomas Pihler je na začetku znižal, v zaključku pa so gostje iz protinapadov dokončno odločili zmagovalca. DB, JM petek • 4. marca 2016 Šport, šport mladih Štajerski TEDNIK 15 Futsal • Mlajše kategorije Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Fantje u-13 v polfinale ptujski kolesarji tudi letos v Strunjanu Pred tednom so se zace- Igralci ekipe Hisa daril Ptuj w w w le tekme zaključnega dela v mlajših slovenskih ligah. V kategoriji U-15 je ekipa Hiša daril Ptuj v prvi tekmi če-trtfinala v domači dvorani izgubila z ekipo ŠD Extrem. Rezultat je bil 6:9 (2:4), za Ptujčane pa so zadeli Aljaž Murko, Kristjan Sagadin (2 x), Nino Novak (2 x) in Nino Belec. Povratna tekma bo na sporedu v petek. U-13 so že odigrali obe srečanji četrtfinala in se zanesljivo uvrstili v polfinale. V prvi tekmi so v Litiji slavili 0:8, v povratni tekmi pa so v domači dvorani zmagali 11:3 (3:2). Zadeli so Tai Kmetec (2 x), Žan Jevšenak (2 x), Vid For-štnarič, Vid Koderman (2 x), Nejc Medved (3 x) in Denis Žuran. m Nogomet • NŠ Drava Ptuj Selekcija U-9 zmagala v Varaždinu Konec tedna je bilo v pogonu pet mlajših selekcij NK Drava, igrali so na turnirjih v Varaždinu, Krieglachu in Kidričevem. Najbolj se je izkazala selekcija U-9, ki je dosegla turnirsko zmago v Varaždinu. Na Hrvaškem so Ptujčani v predtekmo-vanju dosegli tri zmage, v četrt-finalu so bili boljši od Varteksa Foteksa, v polfinalu od Medži-murja iz Čakovca in v finalu z 2:0 od Rogaške. Uspeh ekipe je dopolnil Lukas Čeh, ki je bil izbran za najboljšega igralca Bumbar cupa v starostni kategoriji U-9. Selekcija U-7 je na turnirju v Varaždinu izpadla po skupinskem delu. V Avstriji je NK Sturm iz Gradca organiziral turnir, na katerem so bili modri drugi in tretji. Selekcija U-11 je igrala odlično in jo je šele v tekmi za 1. mesto porazila Austria iz Dunaja, medtem ko je bila selekcija U-9 tretja in je v zadnji tekmi z 2:0 ugnala madžarsko ekipo Haladas. Nogometaši Drave so igrali s selekcijo U-12 na turnirju v Kidričevem, na katerem so v tekmi za 3. mesto premagali domači Aluminij 1 z 2:0. DB Utrinek s priprav ptujskih kolesarjev v Strunjanu Foto: Marjan Keiner Čas počitnic so v taboru Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj tudi letos izkoristili za petdnevne priprave v Stru-njanu. Prvič letos so »resneje« sedli na kolesa, saj so bili pogoji za trening v slovenskem delu Istre neprimerno boljši kot pri nas. V toplejših krajih so se mudile prav vse selekcije ptujskega kluba. V času priprav je bilo opravljenih lepo število treningov. Dan se je začel z jutranjo te- lovadbo, nato je sledil zajtrk. Ob 11. uri so se vse selekcije odpravile na trening, vsaka v svojo smer (mlajši in starejši mladinci skupaj, dečki A in B skupaj, ter posebej dečki C). Po treningu so fantje namesto klasičnega kosila pojedli krožnik testenin. Sledil je krajši počitek in nato čiščenje koles ter avtomobilov. Večerja je bila na sporedu ob 19. uri, po njej je po navadi sledil sestanek in analiza treninga ter raz- kritje načrtov za naslednji dan. Priprave niso bile samo treniranje, ampak je bilo to spoznavanje načina življenja športnika od jutra do noči, z vsem, kar spada zraven. Nekateri od mladih kolesarjev so kaj takega doživeli sploh prvič. Sicer pa sta selekciji mladincev na Primorskem na cestah prevozili 600 km, dečki A in B 360 km ter najmlajši dečki C 280 km. S pripravami so v ptujskem klubu tako nadgradili zimsko delo na trenažerjih, pohode na Pohorje, teke, fitnes in delo v telovadnici ter postavili dobre temelje za sezono, ki se hitro približuje. Prva dirka bo v Tropovcih v Prekmurju že 2. aprila, takoj zatem pa že sledi eden od vrhuncev sezone 2016, saj se bodo najboljši mladi slovenski kolesarji spet ustavili na Ptuju, kjer bo 10. aprila na sporedu Pokal Poli. tp Šolski šport • Košarka, dekleta OŠ Markovci in OŠ Majšperk na območno tekmovanje Ekipa NK Drava U-9 je slavila v Varaždinu. V torek, 1. marca, je v športni dvorani v Majšperku potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za dekleta letnika 2003 in mlajše. Štiri ekipe so se med sabo merile za napredovanje na področno tekmovanje, na koncu je to uspelo ekipama OŠ Markovci in OŠ Majšperk. Ti so v polfinalu ugnali ptujski ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglic. Finalna tekma je bila zelo iz- enačena, več natančnosti pa so na koncu pokazale igralke iz OŠ Markovci. Rezultati: OŠ Majšperk - OŠ Olga Me-glič 31:14 OŠ Ljudski vrt - OŠ Markovci 26:35 Tekma za 3. mesto: OŠ Olga Meglič - OŠ Ljudski vrt 21:18 Tekma za 1. mesto: OŠ Majšperk - OŠ Markovci 13:15 Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Olge Meglič 4. OŠ Ljudski vrt UR Konjeništvo • Kujski ples KK Ljutomer Zabavno pred novo sezono Kasaški klub (KK) Ljutomer je v restavraciji hotela Bioterme Mala Nedelja pripravil vsakoletno zabavo s tradicionalnim, že 47. Kuj-skim plesom. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja trem najboljšim tekmovalcem KK Ljutomer za dosežke na domačih in tujih hipodromih minule sezone. Prvo mesto je po pričakovanju pripadlo že vrsto let najuspešnejšemu slovenskemu vozniku Jožetu Sagaju mlajšemu, Vlado Znidarič je prejel priznanje za rejo najuspešnejše 4-letnice, zmagovalke derbija, kobile Lotte. Levo predsednik KK Ljutomer Janez Slavič. ki je v 169 startih zbral 47 zmag, 28 drugih in 16 tretjih mest. Sledita mu Mitja Slavič (70 startov: 29 zmag, 8 drugih in 4 tretja mesta) in Janko Sagaj (69 startov: 9 zmag, 11 drugih in 8 tretjih mest). Posebna priznanja so prejeli lastniki najuspešnejših kasačev v sezoni 2015: Pepa, 2-letnica (rejec Franc Novak, lastnik Vlado Plohi), zmagovalka državnega prvenstva (D P) dvoletnikov. Luther King, 3-letnik (rejec in lastnik Slavko Makovec), zmagovalec DP triletnikov. Lotte, 4-letnica (rejec Vlado Znidarič, lastnik David Znidarič), zmagovalka derbija. Jasa GL, 6-letnica (rejec Lojze Gorjanc, lastnik Gostilna Zorko) in Romi MMS (italijanski register). Jasa je v 15 startih nanizala sedem zmag, Romi pa v prav tolikih dve več. NŠ Ekipa OŠ Markovci je slavila na medobčinskem tekmovanju deklet v košarki. ^ Napredovanje na območno tekmovanje si je zagotovila tudi ekipa Oš Majšperk. Foto: NS 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 4. marca 2016 Slovenija • Opazovanje volitev v tujini V tujino za mesec dni na opazovanje volitev Evropska unija je dejavnostim opazovanja volitev (po podatkih iz letnega akcijskega programa) v letu 2015 namenila 41,2 milijona evrov. Opazovalce izberejo na podlagi javnega natečaja, lani pa je bilo med njimi 13 opazovalcev iz Slovenije. Pred nekaj dnevi je potekel tudi rok za prijavo na natečaj za opazovanje volitev v Peruju, kjer bodo izbranci preživeli mesec dni, pravočasno pa se je prijavilo osem Slovencev. Kdo bi šel v Peru? Zadnji javni natečaj za dolgoročno opazovanje volitev je bil za volitve v Peruju. Iskali so 50 opazovalcev, ki bodo tam preživeli mesec dni. Vsaka država lahko prispeva pet dolgoročnih opazovalcev, ki morajo biti dosegljivi od 15. marca do 18. aprila v prvem krogu volitev in od 20. maja do 13. junija za morebitni drugi krog volitev. Treba je imeti znanje španskega in angleškega jezika, predhodne izkušnje iz opazovanja volitev ali opravljeno uspo- In kdo sploh ima možnosti? sabljanje s področja opazovanja volitev. Foto: arhiv Na javni natečaj za sodelovanje v misiji EU za dolgoročno opazovanje volitev v Peruju so na Ministrstvu za zunanje zadeve pravočasno prejeli osem prijav, predlog petih imen kandidatov iz Republike Slovenije (toliko jih vsaka država izbere) pa so vnesli v roster EU v ponedeljek, 22. februarja, ko se je iztekel tudi rok za prijavo. Zanimalo pa nas je, kolikokrat smo Slovenci na teh natečajih sploh uspešni in kakšne možnosti za izbiro imamo. Na ministrstvu za zunanje zadeve odgovarjajo, da je Evropska komisija lani načrtovala osem misij dolgoročnega in kratkoročnega opazovanja volitev (v Nigeriji, Burundiju, na Haitiju, Šrilanki, v Burkini Faso, Gvineji, Mjanmaru in Tanzaniji), dejansko pa izpeljala sedem misij. Tista v Burun-diju je bila namreč zaradi razmer v državi in tveganja naknadno odpovedana. V sedmih misijah je bilo lani izbranih sedem slovenskih kandidatov za dolgoročne opazovalce in osem slovenskih kandidatov za kratkoročne opazovalce. Delo opazovalcev volitev je sicer neprofesionalno oziroma prostovoljno in zanj ne dobijo plače, krije pa Evropska komisija vse stroške, povezane s sode- lovanjem v misiji, opazovalci pa prejmejo tudi vnaprej določene vsote dnevnic, ki se razlikujejo glede na posamezno državo gostiteljico volitev. „ Opazovalci, ki se udeležijo posamezne misije, po ustaljeni metodologiji spremljajo in analizirajo različne segmente volilnega procesa. Pred volilnim dnem so deležni posebnega, navadno večdnevnega usposabljanja co- re-teama (ožje ekipe) opazovalne misije. Različne informacije pridobivajo tudi na terenu, na primer na predvolilnih shodih, usposabljanjih za člane lokalnih volilnih komisij ter preko stikov s pristojnimi za izvedbo volitev na nacionalni oziroma na lokalni ravni. Na dan volitev dolgoročni in kratkoročni opazovalci, ki so napoteni na različne lokacije po državi, neposredno na voliščih in v okolici volišč opazujejo volilni proces in beležijo svoja opažanja po vnaprej zastavljeni metodologiji, v skladu s katero sproti periodično poročajo misiji. Po zaprtju volilnih mest opazujejo predvsem štetje glasovnic, rokovanje z volilnim materialom, beleženje rezultatov ter sporočanje rezultatov volilnim centrom," pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu delo in naloge opazovalca. To delo pa, kot pravijo, lahko dobijo tisti, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za EU-misije opazovanja volitev Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo objavita na spletni strani javni natečaj, na katerega se lahko prijavijo vsi državljani. Razpisne pogoje za sodelovanje v posamezni misiji določi Evropska komisija, ki opravi tudi izbor. Na ministrstvu poudarjajo, da vsi, ki izpolnjujejo pogoje. Lani je bila med 13 opazovalci le ena javna uslužbenka in noben politik. Da gre za pomembno delo, ki mu Evropska unija namenja veliko pomena, pa kaže tudi podatek, da je iz letnega akcijskega programa za leto 2015, dostopnega na spletu, razvidno, da naj bi EU dejavnostim opazovanja volitev namenila 41,2 milijona evrov. Slovenija pa neposrednih stroškov, povezanih z opazovanjem volitev v okviru EU-misij, nima. Dženana Kmetec PODARITE DROBNO POZORNOST v marcu praznujemo dva lepa praznika - dan žena in materinski dan. polepšajte trenutke in izkažite ljubezen in hvaležnost osebam, ki vam veliko pomenijo. Obiščite pošto in pošljite dišečo voščilnico ali izberite majhno darilce. 1,39€/kos 0,89 €/kos 1,22 €/kos BOMBONJERA, 756 t 2,99 €/kos PlSEÜEVOfflLNICE j - 0,99 €/kos DARILNA VREČKA- BLAZINICA 21,90 € 9,85 €/kos 50,00 €/kos DARILNI BONI-TERME SET TOALETNIH TORBIC TFRMÉ KPIA 25,00 €/kos r 9,52 €/kos MODNE TORBICE | 19f20 €/K0S 24,00 € ZLOŽLJIV DEŽNIK VVREtKI Zanesljivo vsepovsod POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Oglaševani izdelki so naprodaj naizbranih poštah, razen pogodbenih. Akcija za bombonjere PURE traja OD 1. 2. DO 30. 4. 2016 OZ. DO odprodaje zalog, če bodote razprodane prej, kotvnavedenem obdobju. Akcija ZA MODNETORBICE IN SETTOALETNIH TORBIC TRAJA OD 1. DO 31. MARCA 2016 OZ. DOODPRODAJE ZALOG, ČE BODOTE RAZPRODANE PREJ KOTVNAVEDENEM OBDOBJU. petek • 4. marca 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Kidričevo, Videm • Veselo na jožefovo Komu bodo pomagali letos, je še skrivnost Občina Videm in harmonikarska skupina Veseli Jožeki KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pripravljata že 9. dobrodelno prireditev Veselo na jožefovo. 19. marca v Restavraciji Pan v Kidričevem obljubljajo nepozaben koncert, večerjo in zabavo v enem. Komu bodo zbrana sredstva namenili, bodo po tradiciji tudi letos javno zavezujoče razkrili šele na sami prireditvi. Doslej so denar podarili za nakup ma-mografa v Bolnišnici Ptuj, za obnovo orgel v domači cerkvi sv. Vida in za postavitev spomenika misijonarju patru Mihu Drevenšku v Vidmu. Pomagali so tudi družinam v Cirkulanah, Doleni in Podlehniku, ki so se iz različnih razlogov znašle v stiski. Letošnje vstopnice stanejo 18 evrov (v ceno je vključena tudi večerja), od vsake prodane vstopnice pa bodo 2 evra namenili v dobrodelne namene. Vsako leto s pomočjo donatorjev organizirajo tudi srečelov, že nekaj let pa je glavna nagrada zlat prstan Zlatarne Bedrač. Razmišljajo, da bi ÄÄ»' ......ttijr' ' ........... - Harmonikarsko skupino Veseli Jožeki vodi Jožef Hrga (tretji z desne). Ormož • Svet (brez) alternativ Brez alternativ življenje pac ni svobodno ... Minuli petek sta Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Zgodovinsko društvo Ormož v beli dvorani grajske pristave Ormož organizirala predavanje Svet (brez) alternativ in v goste povabila domačina, rojaka ddr. Rudija Rizmana. Na predavanju so se poslušalci skupaj s predavateljem z dvojnim doktoratom soočili s številnimi aktualnimi/perečimi družbenimi vprašanji (od tega, kdo/kaj je zagrešil/o krizo in kako iz nje itd.) in z novimi zgodovinskimi izzivi, s katerimi se soočata Slovenija in tudi širše globalno okolje. Doktor Rizman je tudi na provokativen način spregovoril o naši sedanjosti. Pravi, da ne znamo izkoristiti tistega velikega kapitala, ki ga imamo - znanja, da bi prišli iz krize ali reševali probleme, ki so ta čas pred nami. Tukaj predvsem cilja na politično elito: »Tisti razred, ki bi na nek način moral odpirati neke priložnosti, poti, bi moral misliti ne samo na štiri volilna leta, ampak tudi na to, kakšno življenje oz. prihodnost bodo za- pustili svojim otrokom, vnukom, pravnukom ... Škoda da se številni, ki so na teh mestih - govorim Ddr. Rudi Rizman. tudi globalno, te odgovornosti ne zavedajo.« Rudi Rizman sicer na Univerzi v Ljubljani zaradi ZUJF-a ne poučuje več, a še vedno predava na Univerzi v Bologni in v Sarajevu. Rizman, ki je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti in na znamenitem Harvardu, bil je tudi član uglednega Russllovega razsodišča, je eden od ustanoviteljev ljubljanskega Mirovnega inštituta, predvsem pa že vso akademsko kariero zagovarja človekove pravice in demokracijo. Četudi je obojega vedno manj, se je za oboje treba vseskozi boriti, sicer privolimo v svet brez alternativ. ML Foto: Veseli Jožeki letos v dobrodelne namene zbirali tudi prostovoljne prispevke. Prireditev bo postregla z dvema urama pestrega programa: z ljudskim petjem in glasbo, naro-dno-zabavno glasbo in a capella petjem. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za sladke prigrizke in degustacijo vin. Praznik sv. Jožefa so izbrali, ker je v njihovih krajih še vedno zelo spoštovan. Osrednjo dobrodelno prireditev občine Videm so sprva organizirali v Restavraciji Gastro, eno leto v športni dvorani v Spuhlji, že nekaj let pa gostujejo v Kidričevem. Vodja Veselih Jožekov Jožef Hrga pojasnjuje: "Žal naša občina ne premore objekta, kjer bi prireditev takega obsega in pestrosti lahko izvedli." Jožeka sta samo še dva Harmonikarska skupina Veseli Jožeki je kot sekcija videm-skega kulturnega društva nastala leta 2006. Ob ustanovitvi so bili njeni člani predvsem Jožeti in Jožefi (od tod ime skupine), danes pa to ime nosita samo še dva. Število članov se je ves čas spreminjalo, trenutno pa jih je enajst: devet harmonikarjev, kitarist in baritonist. Pomlajeno skupino sestavlja veliko dijakov in študentov, zato vadijo večinoma ob nedeljah. "Vsakega vabila smo veseli in se odzovemo nanj, če le lahko sestavimo skupino," pove Hrga. Prvič v zgodovini pa v skupini igra tudi dekle, ki so ji lani posvetili Valček za Nino. Igrajo samo svoje skladbe, ki jih za skupino sklada Denis Godec. Vsako leto predstavijo 3 ali 4 nove, že tradicionalno pa vsako Veselo na jožefovo pričnejo s svojim Avizom in končajo z Vidovo polko. Eva Milošič Prva plošča Veselih Jožekov Veseli Jožeki so iz grba občine Videm, ki so mu dodali notno črtovje, izpeljali emblem skupine. Svojo odrsko podobo, s katero se skušajo kar najbolj približati oblačilnim navadam polpretekle zgodovine domačih krajev, prilagodijo vsakemu nastopu posebej. Vsako leto člani skupine med seboj izberejo enega, ki mu podelijo nagrado za ohranjanje ljudskega izročila. Tistemu, ki na prireditvi Veselo na jožefovo sodeluje že peto leto, pa podelijo celo posebno značko. Ob desetletnici delovanja bodo izdali svojo prvo glasbeno ploščo. / Starše • Žepnine društveno aktivnim dijakom Za žepnine 53.000 evrov, za štipendije 55.000 evrov Občina Starše bo letos podelila 139 žepnin, in sicer vsem dijakom, ki so na občino minuli mesec oddali vlogo in izpolnjujejo pogoje. Znesek žepnine znaša 30 evrov, občina pa ima za ta namen »Župan je podal predlog za podelitev žepnin, da bi dijakom pomagali pri njihovem izobraževanju, da se naučijo odgovornosti, gospodarjenja s svojim denarjem preko računov ter da se vključijo v društveno življenje v občini,« je povedal župan Bojan Kir- Pravico do prejemanja žepnine imajo dijaki, ki imajo stalno prebivališče skupaj z enim od staršev v občini Starše, eden izmed pogojev je tudi, da aktivno sodelujejo v enem društvu, ki je registrirano na območju občine. Študenti do žepnin niso upravičeni, lahko pa zato prejmejo štipendijo, in sicer od 2. letnika dalje, če imajo oceno najmanj sedem. V tem letu prejema štipendijo 33 študentov, štipendija znaša 150 evrov, sicer pa imajo zanje predvidenih 55.000 evrov. Mojca Vtič Ptuj • Na obisku pri slavljenki Cila v jeseni življenja Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica smo 22. februarja obiskali Angelo Potočnik, mamo, babico, ki je slavila visok jubilej: 95. rojstni dan. Čila in vesela gospa, ki svojo jesen življenja preživlja med svojimi otroki vsakdanjik zapolnjuje s spremljanjem javnih občil, njen veliki hobi pa so križanke. Rodila se je v Mariboru. Oče je bil delavec na železnici, mama trgovka, družino pa sta sestavljala še njena sestra in brat. Po večkratnih selitvah je družina prispela na Ptuj, tu je spoznala Maksa Potočnika in se oktobra 1942 poročila. V zakonu sta z možem povila pet sinov in hči. Zaradi skrbi za družino je pustila službo na pošti, njen zakon je trajal 49 let. Sedaj njeno življenjsko pot razveseljuje enajst vnukov In dvanajst pravnukov. Ob slovesu smo jI želeli veliko zdravja, sreče, veselja In da se spet snidemo ob trimestni obletnici. DU Rogoznica Foto: Mojca Vtič foto: osebni arhiv Foto: UK 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 11. marca 2016 Pomagajmo si . Avtizem pri otrocih (2. del) V prejšnjem prispevku ste spoznali, da je avtizem razvojno-nevrološka motnja oz. bolje bi bilo reči stanje, ki obsega vse vidike otrokovega razvoja. Vzrokov za to stanje je več. Govorimo o kombinaciji genetskih in okoljskih dejavnikov, ki so pri vsakem otroku drugačni. Kadar starši opišejo otroka z znaki avtizma, se njihovi opisi najpogosteje nanašajo na otrokovo sporazumevanje in vedenje, ki bistveno odstopata od sovrstnikov. Ker je avtizem stanje človeka in ne bolezen, zanj tudi ne obstaja zdravila. Obstaja pa ogromno učinkovitih metod in pristopov, ki omogočajo učenje in razvoj posameznika. Z zgodnjo obravnavo lahko omilimo simptome in otroku omogočimo razvoj potencialov in učinkovito nadomeščanje primanjkljajev. Zgodnejši kot je pristop, večji je uspeh. Pomembno je, da najdemo učinkovit in koristen način za otrokovo komuniciranje. ABA-terapija je angleška kratica za uporabno vedenjsko analizo, ki je ena izmed učinkovitejših pristopov za otroke z avtizmom. Bistvo metode temelji na preoblikovanju neželenega vedenja v ustrezno vedenje, in sicer s pomočjo načrtne in sistematične uporabe postopkov. ABA-terapija je uporabna za praktično vse vedenjske odklone, poteka v sproščenem vzdušju in skozi igro. Na primer: kadar je otrok jezen, začne kričati, jokati, udarjati z roko ob predmete. To vedenje je neprimerno in neželeno. Z modifikacijo vedenja otroka naučimo družbeno sprejemlji- vejšega vedenja. Naslednjič, ko bo jezen, bo svoje občutke izrazil na ustrezen način. PECS je sistem komunikacije z izmenjavo sličic. Predstavlja nadomestno komunikacijo za otroke, kjer govor ni razvit. Z izmenjavo sličic bodo otroci zmogli izražati svoje potrebe, želje, občutke in interese. To v praksi zgleda tako, da otrok izroči sličico, kjer je simbol/ znak za določen predmet/dejavnost/stanje, ki ga v tistem trenutku želi. V zameno pa ta predmet/dejavnost tudi dobi. Otroka najprej učimo osnove Vir fotografije: www.byyoursideac.com komuniciranja, nato pa sporočiti določeno sporočilo. TEACCH je angleška kratica za strukturirano učenje ob vizualni podpori okolja. Aktivnosti, pripravljene po teh principih, so oblikovane tako, da otrok razbere, kakšna je njegova naloga, koliko dela mora opraviti, kdaj je konec naloge in kaj potem sledi. S to metodo učimo, kar otrok potrebuje v okolju, kjer živi - torej tisto, kar je zanj funkcionalno oz. uporabno (npr. umiti se, kako se oblečem, kako poteka moj dan ...). S pomočjo urnika organiziramo delo, pro- sti čas, celoten dan. Vizualni znaki (fotografija, risba ali konkretni predmet) vodijo otroka od prostora do prostora, od ene aktivnosti do druge. S tem izboljšamo otrokovo samostojnost ter okrepimo samozaupanje. IGRALNA TERAPIJA temelji na predpostavki, da je igra otrokov najnaravnejši način komuniciranja, igrače so njegove besede in igra njegov jezik. Gre za strateško rabo igre, predvsem pa je ključno otrokovo spoznanje, da medosebni odnosi prinašajo ugodje, kar je najboljša motivacija za nadaljnje vstopanje v socialne odnose. DIR FLOORTIME je metoda za izboljšanje socialne interakcije otrok. Ime pomeni 'čas na tleh' oz. prostor, kjer se otroci najraje sproščeno igrajo. Vendar odrasli v odnosu z otroki vstopimo v njihov svet ter sledimo njihovi pobudi, njihovim potrebam in motivom. Pristop otroku pomaga, da doseže razvojne mejnike ter da uspešno razvija tudi emocionalne in intelektualne sposobnosti. Potekajo v obliki individualnih in skupinskih obravnav. Tanja Ješovnik, prof.defektolo-gije, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Pomladni vzrejni pregledi in RTG kolkov in komolcev pri psih Vsako pomlad so vzrejni pregledi pasemskih psov in za pristop k vzrejnemu pregledu morajo imeti psi nekaterih pasem opravljeno rentgensko slikanje kolkov, komolcev in ramenskih sklepov. Spisek pasem z obvezo rentgenskega slikanja tudi komolcev in ramen je vsako leto večji. Več pisem z omenjeno tematiko se je nabralo, kjer lastniki psov sprašujejo, ali je to res potrebno in zakaj je treba slikati tudi komolce in ramenske sklepe. Res je, da je pri vedno več pasmah, predvsem velikih, zapisano v pasemskih določilih, da morajo imeti za pridobitev vzrejnega dovoljenja opravljeno zraven RTG-slikanja kolkov tudi RTG-slikanje komolcev in ramenskih sklepov. Katere so te pasme, si zainteresirani lahko ogledajo na spletnih straneh Kinološke zveze. Komolčni sklep je sklep med nadlahtnico in podlahtnima kostema (koželjnico in komolčnico). Če je karkoli narobe s sklepnimi ploskvami, vezmi in zgoraj omenjenimi kostmi, zelo hitro pride do degenerativnih sprememb v komolčnem sklepu (artroza), kar pa ima za posledico bolj ali manj izrazito šepanje živali. Sklepne površine, ki morajo biti gladke, postanejo hrapave in tako povzročajo bolečino. Degenerativne spremembe v sklepu so lahko dedne, kar pomeni, da se dedujejo in ponavljajo v naslednjih generacijah in zaradi tega je vedno več pasemskih klubov predpisalo obvezno slikanje komolcev. V sklepu lahko pride do najrazličnejših anomalij, predvsem pri odraščajočih živalih, med bolj ogroženimi pasmami so bernski planšarji, bernardinci, nemški ovčarji. Po- gost je OCD sklepnega hrustanca (osteochondritis dissecans), kar pomeni, da zaradi anatomskih nepravilnosti v sklepu pride do gnetenja sklepnega hrustanca in do večjega ali manjšega propada le-tega. V sklepu se zato pojavijo okruški, ki so del propadajočega sklepnega hrustanca. Pri izbiri zdravljenja prizadetega sklepa, v katerem so okruški, je največkrat edina priporočena in uspešna metoda operativni poseg. OCD je značilen tudi za komolčne sklepe. Klinični znaki, po katerih bi se lahko lastnik ravnal in posumil, da ima njegov kužek komolčno displazijo, niso tipični. Največkrat opažamo ponavljajoča se šepanja na eno od prednjih nog. Kužek pride k veterinarju, kjer dobi injekcije, po katerih šepanje izgine, ker pa sklep ni v redu, se slej ko prej ponovi. Pri kužkih Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. z izrazito displazijo komolčnih sklepov napoved ni dobra, saj zaradi ponavljajočih se težav sklepi otrdijo in taki kužki zelo trpijo. Prav zato je potrebno in strokovno utemeljeno, da se prepreči parjenje kužkom s komolčno di-splazijo, da bolezni ne prenašajo na potomce. Preverjeni kolki in komolci pri starših so dobra garancija, da bo mladiček zrasel brez bolečin in ponavljajočih se šepanj ter se bo lepo »sprehodil« skozi življenje. Rodovnik je dokument, ki ga ne smemo zanemarjati, saj so starši kužkov z rodovnikom morali skozi omenjene preiskave. Posledice komolčne displazije so prav tako kot posledice kolčne displazije neprijetne in težavne za kužka in prav tako za njegove lastnike. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv Zdravstveni nasveti Hemoroidi in zaprtje (2) HEMOROIDI so nabrekla tkiva v steni danke in zadnjika, ki vsebujejo žile. Hemoroidni venski pletež je normalni preplet žil v zadnjiku, ki je razporejen okrog zadnjičnega kanala in pripomore k normalnemu delovanju zadnjičnih mišic zapiralk (zadrževanje vetrov, sluzi, blata). Težave nastanejo, kadar se te žile povečajo. Gre za spremembo v venah, primerljivo s krč-nimi žilami. Stene ven se stanjšajo, zato jih prehajajoče blato lahko poškoduje. Vene ob tem krvavijo, bolijo ali srbijo. Pogostejši so pri moških in pri starejših osebah. Po nekaterih ocenah naj bi imelo težave s hemoroidi polovica vseh ljudi, starejših od 50 let. Pri mladih osebah (izjema so nosečnice) jih praviloma ni. V veliki večini gre za notranje hemoroide, ki ležijo znotraj mišice, ki zapira zadnjik. Zunanji hemoroidi pa so manjši venski pleteži, ki so v zunanjem delu zadnjika. V primerjavi z notranjimi redko povzročajo težave, vplivajo pa na estetiko intimnih predelov. Kakšni so vzroki za nastanek? Hemoroidi se razvijejo le pri občutljivejših posameznikih, precej vloge ima pri tem dednost, saj je kakovost vezivnega tkiva dedno pogojena. Zato so težave s hemoroidi velikokrat povezane s krčnimi žilami. Nastanek težav pa lahko pospešijo zaprtje, driska, sedeče delo, dvigovanje težkih bremen, nosečnost in nepravilna prehrana. Kako jih prepoznamo? Veliko ljudi ima hemoroide, vendar jim ne povzročajo težav. Med znake, ki jih lahko občutimo in zaznamo, pa sodijo: • svetlo rdeča kri na toaletnem papirju, običajno se pojavi na koncu odvajanja; • pekoč občutek v predelu zadnjika, ki niha od zaznave toplote do vročine v zadnjičnem predelu; • vnetje v predelu zadnjika, ki se kaže kot bolečina, rdečina ali toplota; • srbenje zadnjika je povezano z različnimi boleznimi v zadnjičnem predelu. Pri hemoroidih se najpogosteje pojavijo takrat, ko so ti povečani in izstopijo iz zadnjičnega kanala; • sledovi blata na perilu; • bolečina je posledica vnetja, predvsem pri zunanjih hemoroidih. Bolezensko povečanje hemoroidov delimo v štiri stopnje, ki so precej povezane z oceno počutja bolnika. Hemoroidi prve stopnje niso vidni, dokažemo jih lahko le s pregledom notranjosti zadnjičnega kanala (proktoskopija) in jih popolnoma pozdravimo. Hemoroidi druge stopnje pri odvajanju blata zdrknejo iz zadnjičnega kanala, vendar se po krajšem času sami pomaknejo nazaj. Sami od sebe se ne pozdravijo. Hemoroidi tretje stopnje sestavljajo eden ali več vozličkov in pri napenjanju zdrknejo iz zadnjične odprtine. Po odvajanju blata se ne vrnejo sami v zadnjični kanal. Potrebno je zdravljenje. Hemoroidi četrte stopnje pomenijo poslabšanje bolezni toliko, da nam jih ne uspe več potisniti v zadnjični kanal. Pogosto pride do zapletov, ob katerih samozdravljenje ni uspešno, zato je potreben obisk pri zdravniku in operativni poseg. Kako si lahko pomagamo sami? • priporočljiva je hrana z veliko vlakninami, ki v črevesju nabrekne in poveča volumen blata (izdelki iz polnozrnate moke, sadje, zelenjava). Piti je treba dovolj tekočine in se izogibati močno začinjeni hrani; • dobra higiena zmanjša težave v zadnjičnem predelu in preprečuje nastanek srbeža, vnetja in drugih simptomov. Po vsakem odvajanju blata je treba zadnjik umiti z blagim milom ali uporabiti mehke, vlažne čistilne robčke, namenjene higieni pri takšnih težavah; • navajanje na veliko potrebo ob istem času pripomore k določenemu redu. Izogibanje veliki potrebi in zadrževanje vodita v zaprtje in nastanek ali poslabšanje hemoroidov. Vsekakor pa sedenje na stranišču več kot pet minut ni smiselno, saj pritiskanje poveča pritisk v žilah in poslabša težave s hemoroidi. Če našteti ukrepi niso dovolj, so v lekarni na voljo zdravila v obliki tablet, mazil in svečk. Sami se lahko zdravimo tudi z medicinskimi pripomočki, ki so v obliki mazil, gela, svečk in kapsul. Vsebujejo različne sestavine, ki varujejo sluznico pred razpokami in srbenjem, s hladilnim učinkom zmanjšajo neprijeten pekoč občutek in draženje ter negujejo tkivo. Kot vidimo, imamo nabor izdelkov za samozdravljenje hemoroidov, vendar je treba obiskati zdravnika, če: • opazite sledove krvi v blatu, • še niste dopolnili 12 let, • imate katero od kroničnih bolezni želodca ali črevesja, povezanih z možnostjo krvavitve, • je v družini kdo, ki je obolel za rakom na črevesju, • imate v predelu zadnjika razjede, razpoke, polipe, tumor, • so prisotni bolečina, krvavitev, sledi izločka na perilu, • ste noseči ali dojite. Hemoroidi sicer niso vrsta bolezni, ki bi ogrožala naše življenje, povzročajo pa nelagodje in težave pri vsakodnevnih dejavnostih. Terapijo moramo začeti čim prej. Veliko prizadetih bolnikov odlaša zaradi nepotrebnega občutka sramu in neprijetnosti pri pogovoru z zdravnikom, pa tudi s farmacevtom. Zavedati se moramo, da je zdravljenje pri napredovali bolezni dolgotrajnejše, običajno ni trajnega izboljšanja, bolezen se pogosteje ponavlja ali pa je potreben operativni poseg. Zato je toliko pomembneje, da ukrepate že pri začetnih bolezenskih znakih. Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj Foto: Črtomir Goznik Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj petek • 4. marca 2016 Za kratek čas Štajerski 19 375S PREPA-DENOST ONEMOGLA, IZMUČENA ŽENSKA NAS POSLANEC SD RADIOAKTIVNA KOVINA VAS PRI NOVEM MESTU LILI NOVY SESTAVIL EDI KLASINC INFEKCIJSKA BELJAKOVINA NASA PREVAJALKA STEFAN LATVIJSKI TEKAČ TEBELIS VAS PRI PTUJU AM. PEVEC (CHRIS) MORSKI RAMENONO-ŽEC ŽIVAL Z VELIKIMI ROGOVI OZIRISOVA ŽENA ZAŠČITA VITEZOV VESEL IZRAZ OBRAZA REKA, KI TEČE SKOZI BONN RIGAJOČI DOLGOUHEC PREBIVALEC SENOVEGA DRUG NAZIV ZA TROBENTO KRAJ PRI CERKLJAH ALENKA LUKIČ JUNAŠTVO SRBSKO MESTO OB NIŠAVI MALA JUŽINA, MALICA GR. BOG GOZDOV POTOVALNI KOVČEK KOSOVELOVA PESEM PISATELJ (JANKO) NAŠ KLASIČNI FILOLOG ŠKERLJ POSLANEC SDS PEVEC BELAN MOČVIRJE (STAR.) NAGON, INSTINKT ZGODOVINAR (METOD) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JUTRANJA PADAVINA ADAM BOHORIČ SKUPINA ŽUŽELK ŽUPAN POD FRANCOZI OKRASNA PTICA BIVŠI TEDNIK ŽGANA GLINA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVINAR LIPICER LOMLJENJE DREVESNA ŽABICA ENICA, ŠUS ČEFUR VZDEVEK TROBENTAČA F. KORBARJA VESNA PARUN GRŠKA ČRKA NEUČAKAN ČLOVEK MAJHEN SUHEC LJUBICA JELUŠIČ ENCIM, FERMENT ZIMZELEN GRMIČEK, VOLČIN LETNI POSEK GOZDA STEKLENA POSODA Z RIBICAMI NASA IGRALKA (OLGA) VISOKA OKRASNA RASTLINA UGANKARSKI SLOVARČEK: ČAPEC = čefur, EGILS = latvijski tekač Tebelis, KACJAN = slovenska gledališka igralka (Olga), LIKAR = nekdanji poslanec SDS (Rado), MARENDA = malica, mala južina, POŽENIK =naselje pri Cerkljah, PRION = infekcijska beljakovina. "vnv» 'Nvrovvi 'riavAviv 'ivu Vvnvoi 'vnisvavi 'aoaaoio 'obn -VVIV30d3N 'dA '33dV3 'd3IAI tod '9V 'IAI03 '10IAIVS 'znVIllAI 'N09 'ON3N 'dVVin oqvd '1VIAIV 'd3S3S3N 'NVd VaN3dVIAI 'ISOdaVdH 'ISOldilSO '33d VNdllAl 'IAI30IA 'S3I93 'wizod 'NOIdd :ouABJopoA :3»NVZIdX 3! A3IIS3H 5 Iščete svoj stil Katja v športni eleganci belo-modre kombinacije Katja Bezjak je doma v Bukovcih, stara je 21 let, študentka farmacije (biomedicine). Že skoraj 11 let se v prostem času posveča glasbi, v godbi na pihala v Markovcih, kjer vodi tudi Big Band, igra. Z glasbo se je ukvarjal že njen dedek. Ob študiju in glasbi skoraj nima časa, da bi se ukvarjala s čim drugim, pravi. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil jo je prijavila teta. Izziv je sprejela. V kozmetičnem salonu Neda so pri Katji ugotovili mešani tip kože. To so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in oblikovali obrvi. Svetovali so ji občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu, podrobneje predstavili postopek nege kože doma in uporabo vlažilne kreme pri vsakodnevni negi. Za Katjino novo pričesko je v Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., potrudila nosilka dejavnosti. Ostrigla jo je na paž, lase malo posvetlila in pobarvala v bakreno rjavo. Posušila jih je s fenom, pričesko pa oblikovala s krtačo. Vizažistka Minka Feguš je ličenje pričela z nanosom pudra, ki ga je enakomerno porazdelila po celem obrazu. Puder se mora vedno zliti z poltjo, zato je njegova izbira izjemno pomembna, pove. Veke je poudarila z naravnimi mat toni, s temno obrobo pa spodnji in zgornji del vek. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, na ličnice nežno roza ton, na ustnice pa glos v naravni barvi. Foto: Črtomir Goznik Katja prej ... „Za Katjino današnjo preobrazbo sem v Modiani izbrala športna oblačila, čevlje in torbico. Odločila sem se za mo-dro-belo kombinacijo, ki smo je sicer vajeni poleti, ampak nič ni narobe, če si jo omislimo tudi v dnevih, ko se zima že počasi poslavlja. H klasičnemu modelu jeans hlač umazano bele barve sem izbrala temno modro majico z ovratnikom iz pletenine, ki spominja na klasično bluzo. Za povrh sem dodala še malo daljšo jakno v osnovi klasičnega kroja in nostalgičnega vzorca, kjer se Foto: Črtomir Goznik . in pozneje Foto: Črtomir Goznik Katja v oblačilih in z dodatki iz Modiane. prepletajo modra in bela barva, vendar z vstavljenimi detajli v temno modri barvi, ki dajejo jakni videz drugačnosti, športnega sloga in mladosti. To zapoveduje tudi eden izmed letošnjih modnih trendov, da si nadenemo oblačila, ki vključujejo kose moške mode po žensko. Kot dodatek k športnemu slogu sem izbrala modro-beli šal s pikčastim vzorcem. Za zaključek Katjinega dnevnega športnega sloga manjkajo še čevlji in torbica, brez katere pač pri ženskah ne gre. Obula je modre športne gležnjarje, modre barve pa je tudi torbica. Naj nas Katja v modro-beli kombinaciji v mislih popelje proti pomladi in soncu," je ob zaključku današnje akcije povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Katja izbrala masažo. Masaža krepi imunski sistem. Poleg izboljšanja pretoka krvi in limfe posredno zelo ugodno učinkuje na vegetativni živčni sistem. Masaže se v salonih opravljajo s profesionalnimi izdelki, negovalnimi olji, ki jih lahko izberemo glede na počutje stranke in stanje kože. Olja nadomestijo izgubljene lipide in vlago ter spodbudijo in pospešijo obnavljanje kože. Po masaži je koža gladka, mehka in na pogled pomlajena. „Olje je priporočljivo predvsem za masažo kože, ki ji primanjkuje vlage in maščob ter zrele kože z upočasnjenim naravnim procesom obnavljanja. Glede na osnovni namen se večinoma uporabljajo olja za sprostitev, osvežitev, hranjenje kože, olja z antioksidanti, za prekrvavitev, regeneracijo ter izboljšanje tonusa kože," je povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA iiicsKO in sensKO FKiHeRgcvo z Slomškova 22 10 %% popust v marcu š 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 4. marca 2016 Piše: J. Toplak • Indijsko srce (18.) Po poteh zelene dežele Zvezna država Kerala, ki leži na skrajnem jugozahodu Indije, velja za deželo kokosovih dreves, aromatičnih začimb in dišečih čajev ter je med domačini oklicana kar za „božjo deželo". Zaspano pogledam skozi okno, le trenutek za tem, ko cestna razpoka zamaje ves avtobus, da me vrže iz trdnega spanca. Tudi moj sopotnik presenečeno odpre oči. Osupljive podobe zelene narave nama slikajo Indijo, kot je še ne poznava. Vijugamo med plantažami čajevca, ki so med najvišje ležečimi na svetu. Sveži zrak mi napolni pljuča, jutranji sončni žarki, ki prebijajo meglo, pa me uspešno predramijo. Srečo imam, me prešine - spim lahko kjerkoli: na trdih betonskih tleh, rosni travi ali na ropotajočem avtobusu, katerega upravlja adrenalina željan voznik, ki si najbrž domišlja, da je vsaj tako spreten kot Schumacher ... a se verjetno še zaveda ne, da se potniki, drže za ročaje, počutimo kot vreče krompirja. Najina prva postaja je Mun-nar, mestece čaja in začimb, kjer najdemo vse od ingverja, kardamoma, vanilje, popra, cimeta, muškatnega oreščka, pa vse do opojne kave in sladkega kakava. Polna navdušenja izstopiva iz avtobusa, ko naju napadejo lokalni »vsevedi«, ki ponujajo »neverjetno ugodne« ponudbe. Tokrat, zaradi pomanjkanja časa, naja-meva najbolj vztrajnega, ki ponuja voden ogled čajnih plantaž, zeliščnih vrtov in »sanjave poglede« iz številnih razglednih točk. Na prave strune zaigra ob omembi možnega srečanja s sloni, ob katerih mi zaigra srce - preden se zavem že sedim v gospodovi razmajani rikši, novim dogodivščinam naproti. Ob počasni vožnji med občudovanjem smaragdne narave mi kaj kmalu postane jasno, zakaj se Kerala uvršča med najbolj zaželene kraje sveta. Že pred časom sem ugotovila, da me romanje iz kraja v kraj, z namenom ogledovanja turističnih atrakcij, ne zadovoljuje preveč. Raje spoznavam novo kulturo, navade, predvsem pa ljudi in njihove zgodbe. Couchsurfing je globalna skupnost, ki omogoča prav to. Spletna socialna mreža nudi izmenjavo gostoljubnosti med člani - tako je mogoče brez- Čajne plantaže, kamor mi seže oko ... Foto: Mateja Toplak Čokolada je pridelana iz kakavovca, ki raste na velikih, mogočnih drevesih - slasten sadež. resnica je takšna: duhovnik naju je skorajda nagnal, vse, kar nama je dovolil, je bilo spanje na mrzlih, betonskih tleh pred majhno mestno cerkvico. Noč je bila ena izmed najhladnejših in neudob-nejših v mojem življenju ... Končno se, s toplimi jutranjimi žarki, ki me počasi, a vztrajno ogrejejo, prebudi dan. Še nikoli nisem bila tako hvaležna za čudeže narave - za »vsakdanje« sonce. S prvim avtobusom se popeljeva do vasice Vazhavara k prisrčni družini, ki nama pričara pravo indijsko gostoljubje. Družina se preživlja s prodajo kardamoma in kave, a ženski del bi s kuho okusnih indijskih specialitet družinski posel z lahkoto še povečal. Lično postrežena na bambusovih listih, neverjetno okusna, barvita hrana - dobesedno sem si obliznila prste. Kiran nama je dobrodušno razkazal svojo vasico, spoznal z radovednimi sosedi ter odpeljal na letno praznovanje vaškega festival v bližnji tempelj, od koder je bilo mogoče videti celotno pokrajino v vsej svoji lepoti. Točno to je to, kar iščem -kulturna izmenjava. Verjamem, da sva njegovi družini dala toliko kot oni nama. Celo življenje smo učenci, istočasno pa tudi učitelji, kajne? Naslednje dni sva preživela na avtobusih iz kraja v kraj, spoznavala ljudi, ki so naju bili pripravljeni gostiti in tako vsrkavala dragocene indijske modrosti. Foto: Mateja Toplak Foto: Mateja Toplak Posebnost zvezne države je vodovje, ki se razteza čez polovico države, sestavlja ga kar osemintride-setrekin pet jezer. plačno prenočiti pri domačinih v vseh večjih krajih po svetu. Namen seveda ni samo brezplačno prenočišče, temveč tudi povezovanje popotnikov, ki so pripravljeni deliti svoja domovanja, svoj svet, svojo pot. V poznih popoldanskih urah se skobacava na lokalni avtobus proti približno petinsedemdeset kilometrov oddaljeni vasici Vaz-havara, kjer naju že pričakuje Kiran, najin gostitelj. Razdalje v Indiji so daljše kot kjerkoli na svetu, česar se zavem, ko voznik oznani, da smo prispeli na končno postajo, kjer zgroženo ugotovim, da smo šele v mestecu Adi-mali, torej naju do cilja loči še več kot polovica poti! Trda tema oznanja, da je zadnji avtobus odpeljal že pred časom, zato obiščeva nekaj lokalnih ponudnikov prenočišč, ki so, presenetljivo, a vsi po vrsti zasedeni. "Kaj pa, če greva v cerkev?" na pol v smehu vprašam, ko v daljavi zagledam cerkveni zvonik. Prijazen gospod duhovnik naju, popotnika iz daljne Evrope, pogosti z okusno večerjo, nato pa nama ponudi toplo prenočišče. Ja, želela bi vam povedati takšno zgodbo, a v oven (21.3. - 20.4.) Odprle se vam bodo številčne ugodne priložnosti in na vas je, da stvari postavite na svoje mesto. Zdelo se bo, da si boste morali pri vsem pošteno zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti. Strmite lahko po notranji modrosti in greste počasi po zastavljeni poti. Sreča vas bo spremljala v ljubezni. ^ bik (21.4. - 20.5.) Po zvezdnih namigih se obetajo preobrati in narediti boste morali osebno bilanco. Prijetnosti vas čakajo v pogledu službe, melodijo boste zaigrali tako, da imate od tega tudi sami korist. Prav tako pa lahko ustvarite prijetne in harmonične odnose. Obiskal vas bo Amor in romantično bo. m dvojčka (21.5. - 20.6.) '3 K Harmonija tedna bo božala vašo dušo in tako boste pridobili kup novih znanj. Odprli se vam bodo določeni projekti in novosti. Zdelo se bo, da imate neke pomembne iztočnice, ki so deloma ali v celoti vezane na tujino. Ne smete biti pretirano ostri ne do sebe in ne do okolice. rak (21.6.-22.7.) Notranja modrost bo tisti pravi tempo, ki vam bo narekoval, kaj morate spremeniti, da najdete srečo, vero in zaupanje. Življenje vas bo učilo o notranji preobrazbi in odkrivanju lastnih neznank. Veliko (asa boste preživeli v tišini in tako bo spodbudno, da si Jé- Posebnost zvezne države je vodovje, ki se razteza čez polovico države, sestavlja ga kar osem-intrideset rek in pet jezer. Slovi po vodovju Backwaters (mrtvice reke Kabini), katerega je National Geographic uvrstil med kraje, ki jih preprosto morate videti in doživeti. Allepey, indijske Benetke, so čudovita postojanka za sprostitev po napornem potovanju, ki se še nadaljuje ... Za dvesto petdeset rupijev (tri evre) se odpeljeva do priljubljene, več kot devet tisoč kilometrov oddaljene Goe. V predelu za prtljago je moja noč izredno »udobna«. , lev flr (23.7.-22.8.) Počutili se boste zelo razigrano in tako boste na vsakem koraku videli lepote življenja. Harmonija radosti bo božala vašo dušo in vam narekovala močan tempo, kaj morate še spremeniti in kako. Naredite lahko tudi določeno selekcijo in prava sreča se bo lesketa v močni zavezi devica (23.8. - 22.9.) Cas, ki je pred vami, bo pričal o želji po preobrazbi, ki jo boste morali narediti. Seveda bo to zelo pozitivno in tako se rešite vsega tistega, česar ne potrebujete. Notranje ste lahko izjemno močni in se lojalno lotite opravil in obveznosti. In pri vsem tem ne pozabite, da tudi sami tehtnica (23.9. - 23.10.) Odvijale se bodo prijetnosti in mnogo bo tudi priložnosti, da se dokažete. Zdelo se bo, da boste sledili temu, da si jasno in glasno iščete svojo pot. Razpotja življenja ' bodo priložnost, da dokažete notranjo moč. Negovati pa boste morali tudi notranjega otroka. škorpijon (24.10. - 22.11.) Harmonija časa bo priložnost, da se bodo stvari ugodno razrešile v pogledu doma. Morda bo čas, da sprejmete lastno preteklost in uvidite, kaj vas uči sedanjost. Sreča se bo lesketa v majhnih stvareh. Notranja modrost vam bo vlivala poguma, pokazala pot in dala zaupanja v čudež življenja. strelec (23.11. - 21.12.) Prijeten teden, v katerem se boste dodobra poglobili v tisto, kar vam je neznanka. Ugodnosti vas bodo spremljale v komunikaciji in čas bo primeren, da se odpravite na izlet. Prav gotovo ne boste veliko doma, ampak stalno na poti. V službi se bodo kocke zasukale tako, boste imeli moralno in finančno korist. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) Zdelo se bo, da drvite naprej, kajti dogajalo se bo veliko in pri tem boste nenazadnje zelo učinkoviti. Morali pa se boste tudi odločiti in tako ugotoviti, kaj vam je blizu in kaj ne. Ni dobro kovati notranje zamere, ampak se odločiti in narediti nekaj za boljši jutri. Cveteli boste v finančnem smislu. vodnar (21.1. -18.2.) Zavedate se, da je partnerjeva roka kot sončni dan, ki vam pomaga na razpotjih življenja. Seveda si boste nedvomno želeli sprememb in novosti - vendarle vse ob pravem času. Iz sebe boste oddajali neko prijetno energijo in tako vas bodo imeli ljudje radi. Na delovnem mestu bo več ugodnosti. rn&l ribi