J MOŠTVENE IN DRUGE f SLOVENSKE VESTI N’; ________ C naznun^° 12 glavnega a Je priobčeno na urednica 'e^ran* današn)'e izdaje No- bil >fst'°^e’ -^azrian^0 Je v Prv* . J Važno za naša društva v ^ & Illinois> Pa ^udi urad- ; |gj>Tlri člani drugih društev ta- *8 naj ^ pre^a*'’ ker tur C'°Šn° 'n^orrna^'vne8'a P°- tiost | # |j ot0 Kraynu, Pa., se bo v so- jl| i julija vršil velik pik- , skupine štirinajstih dru- 1 kateri pripadata tudi dve j j| vi JSKJ. Piknik se bo prostorih društva “Vi 1 (b * fi ]• |j uPna veselica društev št. iln št. 140 JSKJ se bo vr-} v nedeljo 26. julija v ° & ijr Parku, blizu naselbine i e^> Colo. Sedež društva I je v Cokedalu, Colo., i\ hj društva št. 140 pa v * leyu, coio. '% * 0tr v n. ^■\ Zlhers’‘. 0 ., se bo v ne-l jif v,0v 26. julija vršil piknik 0if. 6sko poslujočega društva ^ vf* JSKJ. Na programu to s bo tudi baseball tekam'*. og'951. * Ca * . r»tvo št. 132 JSKJ v Eu- ^ 0., priredi v nedeljo 26. a izlet na Vrbičevo farmo. „ '* ^evacija JSKJ društev v |.Vl Ohio bo zborovala v ne-i(il. 2. avgusta v Slovenskem J na Holmes Ave. v Cleve- i. Sl * 2. avgusta društvi št. o" t.‘n št. 202 JSKJ v Rock >u, Wyo. Piknik se bo ^ °*3 reki Green River, bli-Ij^stora, imenovanega Cov-jV Pij;.^agon, kakšnih pet milj jiig 6sta Green River, Wyo. * i & ij n° veselico priredi dru-, ‘ 70 JSKJ v Chicagu, ^ ijV Nedeljo 2. avgusta. Pro-Veselice: Shulze’s Grove. Ik * , t ^oo št. 31 JSKJ v Brad- Jn*1, ^a-> priredi v soboto 8. |8ta piknik na Church t' * Runu, Pa., se bo v •m,)o 9. avgusta vršil piknik št. 99 JSKJ. Prostor' a: Portman’s Grove. I' j, * y ^nidadu, Colo., se bo 15. vršila veselica društva 4 JSKJ. () * 1 kjf^o št. 148 JSKJ v Fin-^ eu. Pa., priredi piknik \ 6lJo 16; avgusta; vršil ria P. Pohletovi farmi. V. * ^ društva št. 108 JSKJ ^ ^Sstownu, O., je nazna- nedeljo 23. avgusta. K, # I pei ski Narodni Dom v kMu, O., skupno s Klu-|ljo tev SND, priredi v ne-rlts^‘ julija velik piknik na *£ fjevi farmi. Ž L * 5v- Inč l katerega čisti ^ Po! "*e namenjen za "'iu' 1^. ^ttsko radio uro” v se-*#■ Minnesoti, se bo vršil v tii^0 ^ avgusta v Evelethu, J društvo “Jadran” v io g ^du, O., priredi v nede-k' av&usta piknik na Stu- farmi. (Oalje na 2. strani) 1 J Ir2 Naslov—Address NOVA DOBA 0117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) V letu 1936 se bo vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvqn£no leto naj bi bilo leto največjega napredka. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION St. Jfotered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — {Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. ^ — N0- 30 CLEVELAND, O., WEDNESDAY, JfLY 22D — SREDA, 22. JULIJA, 1936 VOL. XII. — LETNIK XII. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA SILNA VROČINA preko ve-:ine Zedinjenih držav, je od 3. 3o 18. julija zahtevala 3715 Hoveških žrtev. Po suši -in vročini povzročena škoda je >d 1. julija do konca pretek-ega tedna znašala okrog 600 nilijonov dolarjev. Po suši so najbolj prizadeti sledeči jridelki: pšenica, koruza, dru->-a žita, zelenjava, sadje, kr-na za živino in bombaž. Vro-:ina je začetkom tega tedna )onekod nekoliko odjenjala, oda suša je še vedno občutna. ZVEZNI KONGRES je tekom nedavno zakl j učenega zasedanja sprejel določbo, da morajo biti od federalnih od-pomožnih del izključeni vsi tisti inozemci, ki so prišli nepo-stavno v Zedinjene države. Senatna zbornica je hotela od takiR del izključiti vse inozem-ce, ki nimajo vsaj prvih papirjev, toda Foreign Language Information Service in druge agencije so opozorile postavo-dajalce, da bi bila taka postava prestroga in nepravična za one inozemce, ki so bili legalno pripuščeni v Zedinjene države. To je pomagalo in tozadevna postava je bila sprejeta kot zgoraj navedeno, namreč, da so od federalnih odpomožnih del izključeni le tisti inozemci, ki so prišli v Zedinjene države nepostavno. ODHOD V INOZEMSTVO čar stare domovine in želja videti zopet sorodnike in prijatelje v starem kraju vabi vsako leto veliko število priseljencev v tok turizma iz Zedinjenih držav v zunanji svet. Malokdo izmed priseljencev ne sanja o dnevu, ko bo mogel zopet obiskati rojstno domovino. Ko ta dan pride, s kakimi papirji naj potuje? Tudi v tem slučaju najdemo, da ameriško državljanstvo dela veliko razliko, čim je kdo naturaliziran, je upravičen do ameriškega pasporta, in ko priseljenec, ki je postal ameriški državljan, potuje v inozemstvo, ima s seboj ameriški pasport. Ker je ameriški državljan, vprašanje njegove zopetne pripustitve v Zedinjene države sploh ne prihaja v poštev. Inozemec, na drugi strani, r.c more nikdar biti popolnoma zagotovljen, da bo zopet pripu-ščen. On potuje s potnim listom rojstne domovine. Predno zapusti Zedinjene države, si navadno preskrbi takozvani povratni permit. To dovoljenje mu daje pravico, da se sme povrniti kot izvenkvoten priseljenec, vendarle pa je še vedno podvržen zahtevam priseljeniških zakonov, kakor na primer glede zdravstvenega stanja, v kolikor priseljeniški zakon izključuje vse inozemce, ki imajo nekatere bolezni. Seveda po navadi tak inozemec ne bo imel nikake težave pri povratku, ako ni bil predolgo odsoten, ali bilo je precej slučajev, ko niso oblasti pripustile povračajočih priseljencev. Pa je tudi precej drugih važnih razlik med državljanom in inozemcem, ki potuje v inozemstvo. Povratni permit velja le za leto dni, ako ni dotičnik zaprosil za podaljšanje. Naturalizirani državljan pa more ostati v rojstni domovini dve leti in vsaki drugi inozemski deželi pet let, ne da bi nastala kaka sitnost. (Daljše bivanje utegne biti v protislovju z njegovo zapriseženo izjavo, podano ob naturalizaciji, da namerava bivati za stalno v Zedinjenih državah.) Dočim potovanje z ameriškim pasportom zagotavlja povratek v Zedinjene države, je dotičnik, ki ga ima, toliko na boljšem ali pa na slabšem, kar se tiče njegovega položaja v stari domovini. V mnogih slučajih ameriški pasport utegne dajati dotičniku nekako novo dostojanstvo in prestiž. V drugih slučajih mu ljudje v starem kraju utegnejo očitati, da se je odrekel izvirnega državljanstva. To je vprašanje, na katero mora vsak posameznik od govarjati sam za-se. Tekom bivanja v inozemstvu je ameriški državljan pod zaščito ameriške zastave: ena izmed poglavitnih nalog ameriških poslaništev in konzulatov je dajati mu vsako mogočo pomoč in zaščito. Inozemec, pa naj je živel še toliko let v Ze dinjenih državah, ne more zahtevati zaščite ameriških diplo-matičnih in konzularnih zastopnikov. V slučaju kake težave se mora zatekati k zastopnikom svoje lastne vlade. Dejstvo) je ,da zakoni raznih evropskih držav ne pripozna vajo popolnoma pravice svojih sonarodnjakov do spremembe državljanstva. Bili so celo slu čaji, ko so vpoklicali v vojsk« (Dalje na 6. strani) PLAVANJE, IN DRUGI ŠPORTI Piše DR. JofHN L. RICE, zdravstveni komisajr mesta New York. Vsakdo, naj bo mlad ali star, bi moral znati plavati. Ako ne zna, je čas naučiti se sedaj, ko je otvorjena sezona plavanja pod milim nebom. Mladim otrokom naj se dovoli, da se zabavajo v plitvi vodi, dokler se je ne bojijo več, potem pa naj se jim pokažejo gibljaji za plavanje. Ne bo dolgo, ko se bodo sami ravnali prav zlahka. Kar se tiče odraslih, ki ne znajo plavati, naj se prepustijo poduku dobrega plavalnega učitelja, ki jim kmalu pokaže, kako se človek zlahka nauči plavati. Plavanje je eina izmed najboljših telovadb^ ker ne le zaposluje vse mišice telesa, marveč tudi privadi h globokemu dihanju in drži človeka v svežem zraku in splnčni svetlobi. Za one, ki živijo iob morski obali ali blizu jezera ali reke, je skok v vodo pred zajutrkom zabava, ki ji ni,para. Okrep-čuje ves sistem |n daje silo za delo, ki ga je tr4ba izvršiti tekom dneva. Na mestu pa 'je svarilo, da jezero ali reka,, kjer plavate, ne sme biti onesnažena ali okužena. V vodi, okuženi vsled odpadkov, obstoja vedno nevarnost legarja Jn bolezni oči, ušes in grla. Zato bodite previdni, ko si izbirate kraj za plavanje in kopanje. Tudi če znate prav dobro plavati, ni dobro ostati v vodi več kot trideset minut, kajti potem se prav lahko prehladite in utrudite. Tudi nikar ne pojdite v vodo po obi-lem obedu—rajši počakajte par ur. Igre pod milim nebom so zdrave in okrepčevalne, ali starejši ljudje naj ne pretiravajo. Je toliko raznovrstnih zabav na prostem, da si človek vsake starosti more izbrati, kar se njegovemu telesu najboljše poda. Prepustite mladini take igre, kot baseball ali tennis, starejši ljudje bodo imeli več koristi od lažjih iger, kot so kroket, ba-lincanje itd. Sredi poletja ne igrajte na prostem, ko solnce stoji visoko, ker je vedno nevarnost solnčarice. Končno ne pozabljajte na zdravonosno vrednost hoje po gozdih in livadah. Stežka je kaj boljšega za starejše odrasle. Vsakdo pa naj se zabava s kakim zunanjim športom poleti, naj bo te ali one vrste, šport pod milim nebom zares pomaga zdravju. o—--------- VTISI Z RAZSTAVE NA KONVENCIJI Town-sendove stranke, ki se je pretekli teden vršila v Clevelandu, O., je nastopil tudi znani radijski pridigar Rev. Coughlin iz Detroita in silno napadel predsednika Roosevelta. Imenoval ga je velikega lažnjivca in velikega izdajalca in obme-tal ga je še z drugimi nelepimi priimki. Nad temi izbruhi zmerjanja so se zgražali celo nekateri veliki ameriški listi, ki sicer niso posebno naklonjeni Rooseveltu. Poudarjali so, da je kljub svobodi govora treba obdržati neko mero dostojnosti. IZVRŠEVALNI ODBOR A-merican Federation of Labor j je nameraval izključiti Uni-jted Mine Workers unijo in e-najst strokovnih organizacij, ki so zastopane v odboru za industrialno unijo, toda se je premislil in celo zadevo odložil do meseca avgusta. Nepristranski opazovalci sodijo, da se bo med tem časom skušale ublažiti spor med organiziranim delavstvom. V LEWISBURGU, Pa., se bo od 30. julija do 2. avgusta vršil Pennsylvania Folk Festival, v katerem bodo nastopali s petjem in raznimi narodnimi plesi tudi Slovani, kot Cehi, Ukrajinci, Srbi in Rusi. KONVENCIJA Townsendo-ve stranke, ki se je preteklo soboto zaključila v Clevelandu O., se ni izrekla za podporo tretji ali “unijski” stranki, katere predsedniški kandidat je William Lemke in katero faktično vodi radijski pridigar Rev. Coughlin. Na konvenciji so prišla do izraza mnenja vseh vrst in končni zaključek je bil, da Townsendovci pod pirajo samo načrt starostne penzije. Townsendova stran-| ka, kot znano, propagira $200 (Dalje na 2. strani) NENAVADNO IME V West Virginiji je poštni urad, ki se imenuje Wewanta. Ko so prebivalci dotičnega kraja poslali poštni upravi prošnjo za lastni poštni urad, je poštni department želel izvedeti, kako se naj novi poštni urad imenuje. Kot znano, si v tej deželi prebivalstvo samo izbere kakršno koli ime za poštni urad, pod pogojem, da še ni poštnega urada s takim imenom v dotični državi. Prebivalcem gori omenjenega kraja je bilo, vseeno, kako se naj novi poštni urad imenuje, zato so zveznemu poštnemu depart-mentu odgovorili: “Call it what you please, only we want a post office.” (Imenujte ga, kakor hočete, samo mi hočemo poštni urad.) Urad je torej dobil ime od besed “we want a” in je ostal Wewanta. Razstava, ki je te čase v teku na obrežju Erie jezera v Clevelandu, Ohio, ni kakšna svetovna, niti vseameriška razstava, ampak bolj pokrajinska. To kaže že ime “Great Lakes Exposition.” V prvi vrsti so tam reprezentirane države ob Velikih jezerih, ki so nekako sladkovodno morje severovzhodnega srednjega zapada. V teh državah, posebno v Ohio, Michigan, Wisconsin, Indiana, Illinois, Pennsylvania in New York, je zelo razvita vsakovrstna industrija, in prebivalstvo je gosto naseljeno. Velikih jezer se dotikata, poleg prej imenovanih držav, tudi Minnesota in Canada, če to upoštevamo, nam bo takoj jasno, da razstava reprezentira prostran in važen kos dežele. Za nas ameriške Slovence pa je še posebej pomembna zato, ker nas je velika večina naseljenih ravno po državah, ki se dotikajo Velikih jezer. Velikojezerska razstava v Clevelandu se po velikosti ne more meriti s svetovno razstavo, ki se je nedavno zaključila v Chicagu, vendar je dovolj velika, da je posetnik en dan ne more kaj prida ogledati. To velja le za tiste zanimivosti, katerih ogled pokriva splošna vstopnina. Postranske “koncesije,” ki so namenjene le zabavi in za ogled katerih je treba plačati posebno pristojbino, so pa posebna povest. Vaš poročevalec si je šele pretekli teden mogel vzeti pol dneva časa za ogled te razstave, dasi mu je takorekoč pred nosom. Si je pač mislil, naj imajo vnanji posetniki prednost! Ugajala mu je tako, da jo bo še obiskal dvakrat, trikrat, morda še večkrat, če mu bo čas dopuščal. To kljub temu, da je videl že večje razstave, kot na primer svetovno razstavo v San Franciscu leta 1915 in svetovno razstavo v Chicagu pred dvemi leti. Poseb'nost Velikojezerske razstave v Clevelandu je, da je zrastla kot velika goba v 80 dneh, zrastla na obrežju Erie jezera, na kraju, kjer je bila prej grda groblja ali smetišnica, ali kako bi že v slovenščini imenovali tisto, kar nazivajo Američani “dump.” Danes so tam lepe ceste, čedne, četudi samo začasne zgradbe, drevesa, grmiči, cvetlične grede itd., z eno besedo lepo in prijetno zabavišče. Po zaključeni razstavi bo večina razstavnega prostora izpremenjena v park. To bo za mesto velika pridobitev, če pomislimo, da je bila tam prej le grda groblja. Druga zanimivost razstave je, da so graditelji iste posvetili veliko skrb rastlinstvu, to je drevju, grmičju, cvetlicam in zelenim tratam. Na razstavnem prostoru vlada velika čistoča. Po vsem razstavnem prostoru je nameščenih mnogo klopic za počivanje. Na svetovni razstavi v Chicagu je posebno teh počivališč zelo primanjkovalo. Dalje so tukaj tudi številne, proste in jako snažne komfortne postaje. Kdor je bil na svetovni razstavi v Chicagu in je videl tamkajšnje razmere, bo nedvomno pohvalil tukajšnji sistem. In še nekaj je pohvale vredno na Velikojezerski razstavi v Clevelandu. Na prostoru, katere pokrije splošna vstopnina, je mnogo pivnic in restavracij, (Dalje oa 2, atranl) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE V pratiki se pričnejo pasji dnevi šele jutri, toda mi smo jih bili deležni že pred dobrim tednom. Letos so nam s svojim neoficijelnim prezgodnjim prihodom pripravili prav gorak surprise party, če bodo pasji dnev tako pasji tekom svoje oficijelne karijere, kakor so bili tekom surprise party, se bomo še nekaj tednov precej pasje počutili. * Huda vročina, ki je nedavno nad en teden jezdila večino Zedinjenih držav, je nekatere ljudi na čudne načine mešala. V uredništvo Nove Dobe sta na primer prišla vročega popoldne dva moža in sta hotela na vsak način govoriti z doktorjem. In komaj sem jima dopovedal, da takih ptičev ni v tem poslopju. * V starih časih je bilo pivo izključno ženska pijača, kot na primer kamilice. Kaka sreča za nas moške, da so stari časi minili pred hudo vročino letošnjega poletja! * . Iz Danskega poročajo, da site krave napadajo drveče avtomobile. V Ameriki smo vse bolj napredni. Tu dostikrat pijane krave vozijo drveče avtomobile. * Včasih pravimo, da je narava naša najboljša učiteljica, to* da v vseh primerih to ne velja. Posebno glede varčnosti nas narava ne more dosti učiti. Sa-mo pomislimo, kako zapravljivo narava razsiplje z mrazom pozimi in z vročino poleti! Ako bi pozimi prihranila nekoliko mraza in poleti nekoliko vročine, bi nam bilo prijetno vse le to. Po italijanski uradni statistiki je v italijanski osvojevalni vojni v Etiopiji padlo 2,313 italijanskih vojakov, med katerimi je bilo, kolikor se je dalo ugotoviti, okrog 36 Slovencev in Hrvatov. Mnogo Slovencev in Hrvatov pa je še v laški armadi v Etiopiji, kajti večina vojaštva je, kljub oficijelno končani vojni, morala ostati tam, da “pacificira divja plemena.’ V Gorjah pri Bledu se je nedavno pripetila pretresljiva tragedija. Posestnika Jože Kamnik in Franc Pogačar sta imela njivi na hribčku imenovanem Obočnica. Med njima je vladal že več let prepir zaradi mejnika. Ko je občina odredila komisijo, da se ugotovi dejanski stan, je prišlo med omenjenima do prerekanja. Med prerekanjem se je Kamnik hudo razburil, pograbil sekiro in Pogačarja dvakrat udaril z njo. To se je zgodilo tako naglo, do navzoči napadalcu niso mogli preprečiti krvavega dejanja. Hudo ranjenega Pogačarja so za silo obvezali in odpremili na Bled k zdravniku. Zdaj se zdravi doma, a še ni gotovo, če bo okreval. Kamnik se je ve? potrt vrnil domov, kjer je povedal, da se gre v Radoljico javit sodišču. V resnici pa se je podal na njivo, kjer je bil izvršil krvavi čin, ter si je z nožem zadal take rane, da je kmalu izkrvavel. Požig iz maščevalonsti. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je nedavno zagovarjala 48-letna delavka Neža Kregarjeva iz Trebč zaradi požiga. Dne 27. maja je opazila posestnikova žena Neža Kunejeva v Trebčah pri svojem hlevu v listnjaku Nežo Kregarjevo in vprašala, česa išče. Ko je Kregarjeva odgovorila, da išče dračje, jo je Kunejeva zavrnila, da tam ni dračja. Kregarjeva je zagrozila Kunejevi, da bo že kmalu videla. To je Kunejevo razjezilo in je večkrat udarila Kregarjevo. Ko je Kunejeva kmalu nato pogledala v listnjak, je opazila, da v listnjaku gori. Skušala je pogasiti ogenj, kai pa se ji ni posrečilo. Ogenj se je naglo širil ter upepelil gospodarsko poslopje Alojza Kuneja in sosednja poslopja posestnikov Martina Marenčiča in Franca Uršiča. Kunej ima 90,000 dinarjev, Marenčič 50,-000 dinarjev in Uršič 60,000 di' narjev škode. Posestniki niso bili zavarovani. Obtoženka je priznala dejanje in izjavila, da se je hotela maščevati nad Kunejem, ki je njo in njeno hčer dolžil, da sta mu kradli kokoši. Kregarjeva je bila obsojena na 10 let robije in na trajno izgubo častnih pravic.' Porod na pisalni mizi sodnije. V sreskem sodišču v Bosanskem Brodu se je pripetil zanimiv dogodek. Prebivalci vasi Unke blizu Broda so sodišču ovadili neko mlado vdovo, da je pred kakimi desetimi dnevi rodila zdravo dete, katero je baje umorila in zakopala nekje blizu svoje hiše. Vdovo so orožniki takoj zaprli in uvedli preiskavo. Osumljena žena je detomor baje priznala in vsepovsod okrog njene hiše so kopali, da bi našli novorojenčko-(Dalje na 2. strani) Med Jugoslavijo in Nemčijo se baje pletejo prijateljski stiki in Poljska že dalje časa odkrito ljubimka z Nemčijo. Zgodovina kaže, da za nobeno slovansko golobico še ni bilo ko ristno ljubimkanje z nemškim jastrebom, in to bosta pronašli tudi Poljska in Jugoslavija. Da bi ju le preveč ne bolelo! * Listi poročajo, da je Mussolini poslal v Etiopijo armado rudarskih ekspertov, ki bodo \ zasedeni deželi iskali zlato rudo in oljne vrelce. Saj se nam je že od začetka zdelo, da se Mussoliniju ne gre samo za ci-viliziranje Etiopcev! Nekateri dopisniki se zadnje čase oproščajo, češ, oprostite slabi pisavi in packam, vročino imamo 100 stopinj in več, pa je zelo težko pisati. Takim opro-ščanjem stoprocentno verjamem, ker sam skušam, kaj se pravi pisati v teh pasjih dneh. Včasih sem se čudil, zakaj ljubljanski pisatelji, pesniki in časnikarji tako radi pišejo svoje umotvore v kavarnah. Zdaj vem: tam so tekoče inspiracije in hlad. In če vročina kmalu nekoliko ne pojenja, bodo tudi tukajšnja slavna uredništva zapuščena in naši typewriterji bodo klepetali v senčnih zatišjih gostiln, ali, kakor jim tukaj pravimo, tavern. Samo bojim se, da bodo naši, v takih razmerah producirani spisi, brez pravega “kika,” kvečjemu 3.2 procentni. (Dalje na 2, strani) Jr “flo-Va "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J* Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnin• ta Slane 7te letno; ta nečlana $1.B0; ta inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Suwucriptiou for members $.7t per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair A ve. let. V Ameriki je bivala 44 let in zapušča v tej deželi sina in štiri hčere. Rojena je bila v fari Šmihel na Dolenjskem. Po daljši bolezni je umrla v Clevelandu, O., Antonia Seršen, stara 61 let, doma od Mokronoga na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Tratar. V Ameriki je bivala od leta 1902. V Clevelandu zapušča sina in dve vnukinji, v Milwaukee brata, v New Yorku pa sestro. V okraj ni bolnišnici v Painesville, O., je umrl farmer John Petkovšek, star 58 let, ki je preje mnogo let bival v Clevelandu. Zapušča soprogo in 9 otrok. Rojen je bil na Uncu pri Rakeku na Notranjskem in je bival v Ameriki 38 let. ------o------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA VOL. XII. NO. 30 PREDKONVENČNE ZADEVE Članom J. S. K. Jednote in drugim rojakom v Clevelandu IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA JSKJ VAŽNO NAZNANILO Dne 1. julija 1936 je v državi Illinois stopil v veljavo novi zavarovalninski zakon, ki je zelo razširil delokrog bratskih podpornih organizacij. Novi zakon dovoljuje bratskim podpornim organizacijam, da smejo prodajati tudi 20-letne ustanovne certifikate (20-year endowment certificates), ki so pri naši Jednoti znani kot načrt “C” in katerih nam do sedaj ni bilo dovoljeno prodajati v omenjeni državi. Naša Jednota sedaj lahko prodaja celo-življenjske (Whole Life), 20-let plačilne (20-payment life) in 20-letne ustanovne (20-year endowment) certifikate v vseh državah, kjer ima poslovno dovoljenje, torej tudi v državi Illinois. 20-letni ustanovni certifikati so posebno priporočljivi za mladino, ki prestopa v odrasli oddelek iz mladinskega oddelka, zato upamo, da bo tudi v državi Illinois naša mladina z vnemo segla po njih. Pojasnilo o 2C-letnih ustanovnih certifikatih je najti v knjižici “Tabela asesmentov in neizgubljivih vrednosti certifikatov,” katero smo pred časom razposlali na krajevne tajnike. Teh knjižic imamo še vedno nekaj v zalogi, in če jih želi kako društvo imeti kaj več, jih bomo radevolje poslali. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAšNIK, glavni tajnik JSKJ. VSAK PO SVOJE VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) mesečne penzije vsem nad 60 let starim osebam. (Nadaljevanje s 1. strani) * Pripravno bi tudi bilo, če bi bila slavnemu uredništvu na razpolago taka odprta lopa, kot jo imajo rojaki v Gowandi na pikniškem prostoru, včasih za ples, včasih pa za obdrževa-nje društvenih sej. In ne škodilo bi, če bi bila bara vedno dobro založena s primernimi tekočimi inspiracijami. x * O, pa nisem še povedal, da sem predzadnjo soboto absol-viral pol piknika v Gowandi, N. Y. To na gotov način sliči nižji gimnaziji. Cel piknik se tam vije preko dveh dni, sobote in nedelje. Seveda, kdor je odprte glave, mu zadostujejo prvi štirje razredi pikniške realne gimnazije. Jaz sem 'napravil maturo kmalu po polnoči, in zjutraj, malo po peti uri (pred-no je zapel petelin, za katerega so na pikniku vadljali), sem se že vozil nazaj proti Beautiful Ohio. Piknik, katerega omenjam, sta bili priredili skupno društvi št. 89 in št. 222 JSKJ; prvo obstoji po večini iz starejših članov, drugo pa iz tu rojene mladine. Kakor sem videl in slišal, se starejši in mlajši lepo razumejo med seboj in si medsebojno pomagajo. Vsa tamkajšnja slovenska društva skupaj so si uredila lep pikniški prostor, ki ga imajo v najemu za daljšo dobo. Tamkajšnji Slovenci la-stujejo tudi čeden Slovenski dom, ki sicer ni kaka palača, toda njihovim razmeram popolnoma ustreza. Kdor pride med gowandske rojake, se mora domačega počutiti med njimi, saj jih je sama prijaznost in gostoljubnost. To velja za starejše in mlajše. Pa tudi veseli znajo biti in lahko je tudi tujcu biti veselemu med dobrimi in veselimi ljudmi. Zato ni čudno, če mladi Clevelandčani tako radi zahajajo tja v poset. Sebe seveda ne štejem več za posebno mladega, toda tudi tak starejši privesek je dobro sprejet. Videl pa sem tam posetni-ke celo iz Detroita in iz samega mesta New York, ki je oddaljeno nad 400 milj, To dovolj jasno dokazuje, da ima Gowanda veliko privlačno silo, in je tamkajšnjim rojakom v najlepši kredit. Pa se je pripetilo, da sem med pogovori vjel opazko, da je newyorski Palčič prinesel govvandskemu Palčiču—figo! Vpričo takega vsestranskega prijateljstva si opazke nikakor nisem mogel razlagati. Razumel sem šele, ko me je nekdo peljal za Palčičevo hišo in mi je pokazal lepo zeleno mlado figo, ki je bila prinešena iz New Yorka in posajena na vrtu. Kadar sem jaz deležen fig, Dne S. septembra t. L se bo pričela v Clevelandu, Ohio, 15. redna konvencija J. S. K. Jednote, katere se bo udeležilo okrog 150 delegatov in delegatinj ter glavnih in porotnih odbornikov. Za vse te. z izjemo v Clevelandu stanujočih delegatov in glavnih odbornikov, bo moral konvenčni sprejemni odbor preskrbeti stanovanja. Večina delegatov in glavnih odbornikov bo želela stanovati v primerni bližini Slovenskega Narodnega l)oma na St. Clair Avenue, kjer se bo konvencija vršila. V tej bližini ni hotelov, poleg tega pa je znano dejstvo, da naši ljudje po večini rajši stanujejo pri rojakih, kakor v hotelih. Konvenčni sprejemni odbor, katerega tvorijo Anton J. Terbovec, urednik-upravnik Nove Dobe, Louis M. Kolar, urednik angleške sekcije Nove Dobe in obenem 2. glavni podpredsednik, in Janko N. Rogelj, 1. glavni nadzornik, se torej obrača s prošnjo do članov JSKJ in drugih rojakov v Clevelandu, posebno onih, ki stanujejo v primerni bližini Slovenskega Narodnega Doma, da naznanijo temu odboru, da-li bi imeli za oddati kake sobe za stanovanja delegatov in glavnih odbornikov za čas konvencije. Prošeni so, da take podatke sporočijo osebno, pismeno ali telefonično uredništvu Nove Dobe, ali pa kateremu koli članu konbenčnega sprejemnega odbora, katerih imena so navedena zgoraj. Glavni slan konvenčnega sprejemnega odbora je v uredništvu Nove Dobe na H117 St. Clair A ve., zgoraj, in od tam se bo vodilo vse delo, ki je v zvezi s stanovanji delegatov in glavnih odbornikov za čas konvencije. V velikem mestu, kakršno je Cleveland, se ljudje med seboj ne poznajo tako kot v malih naselbinah, in, če se poznajo polom društev in raznih družabnih prireditev, malokdaj poznajo stanovanjske razmere in prilike posameznih družin. Konvenčni sprejemni odbor more torej samo potom apela v listu zaznati za podatke, ki so potrebni s preskrbitvijo stanovanj delegatom in glavnim odbornikom. Konvenčni sprejemni odbor iskreno želi po najboljši možnosti zadovoljiti delegate in glavne odbornike z ozirom na stanovanja. Pri tem pa potrebuje sodelovanja članov JSKJ in drugih rojakov v Clevelandu in se lepo priporoča za tako naklonjenost in sodelovanje. S tem bo veliko dela, zato se ne sme z vsem odlašali do zadnjega trenutka. Clevelandski Slovenci so znani širom Amerike po gostoljubnosti in širokogrudnosli napram zunanjim rojakom, ki pridejo sem na obiske. Znano je dalje, da clevelandski Slovenci pozabijo na lokalne medsebojne spore, kadar se gre za sprejemanje zunanjih gostov, oziroma da jih obdržijo zase. Zato ni dvoma, da bodo svoj tozadevni častni sloves obdržali tudi tekom konvencije J. S. K. Jednote. To bo tem lažje, ker je JSKJ popolnoma nestrankarska podporna organizacija, ki svojini članom ne vsiljuje nikakih strankarskih političnih ali verskih nazorov. ^ Torej, člani JSKJ in drugi rojaki v Clevelandu, O., posebno tisti, ki bivate v primerni bližini Slovenskega Narodnega Doma in ki bi imeli za oddati stanovanjske sobe za delegacijo JSKJ v septembru, izvolite jih brez odlašanja prijaviti kon-venčnemu sprejemnemu odboru! Odbor vas lepo prosi! Boljše je, da je prijavljenih stanovanj preveč kot premalo. ZASTOPNIKI devetih držav so pretekli teden podpisali novo pogodbo, ki daje Turčiji pravico, da ponovno utrdi Dardanele. Omenjena morska o-žina je morala biti glasom pogodb, sklenjenih po zaključku svetovne vojne, neutrjena. Države, ki so pristale na ponovno utrditev Dardanel, so: Velika Britanija, Rusija, Francija, Japonska, Turčija, Romunija, Grška, Jugoslavija in Bolgarija. Sklenjeno je tudi bilo, da Italija lahko podpiše omenjeno pogodbo, ako hoče; pogodba pa bo postala veljavna tudi brez njenega podpisa. V LONDONU je neki George A. McMahon baje naineraval ustreliti kralja Edwarda, ko je pretekli teden na čelu grenadir jev jezdil skozi mesto. Posebni konstabler Anthony G. Dick je namero pravočasno o-pazil in je zbil možu orožje iz rok, nakar ga je s pomočjo tovarišev aretiral. FRANCOSKA poslanska zbornica je z veliko večino sprejela postavo, s katero se podržavijo vse vojne industrije v državi. Druga sprejeta postava postavlja francosko narodno banko popolnoma v službo naroda; dosedaj jo je kontroliralo kakšnih 200 bogatih družin. ITALIJANI obljubljajo primorskim in kraševskim Slovencem srečo v Etiopiji. Po slovenskih vaseh Julijske Krajine so nabiti napisi, v katerih so v lepi slovenščini opisane lepote Etiopije, in naši ljudje so prijazno vabljeni, da naj se izselijo v Etiopijo, kjer jih čaka sreča. Tudi slovenska dekleta so vabljena, da naj se selijo v Etiopijo. Laškim vojakom je prepovedano ljubimkanje s črnimi etiopskimi krasoticami, torej naj pridejo na pomoč Slovenke iz Julijske Krajine. Italijank ne mika E-tiopija. Po dolgih šestih letih se so prvič pojavili slovenski napisi po vaseh Julijske Krajine ,in ti napisi vabijo naše ljudi v Etiopijo. Italijanska vlada namerava na ta način z enim kamnom ubiti dva vrabca: kolonizirati Etiopijo in iztrebiti naše ljudi iz zasedenega slovenskega ozemlja. ČEŠKOSLOVAŠKA se dobro zaveda nevarnosti nemške nacijske politike, ki je zadnje čase dosegla zvezo z Avstrijo, kar pomeni, da bo v dogledni bodočnosti mala Avstrija priklopljena Nemčiji. Obdana od sovražne Nemčije in Avstrije, od sovražne Madžarske in nič kaj prijateljske Poljske, se more Češkoslovaška v slučaju vojne zanašati le na pomoč Male entente in Rusije, s katerima je zvezana. Ruska pomoč pa more priti Češkoslovaški le preko Rumunije, zato Delegaciji 15. redne konvencije JSKJ! Nekateri izvoljeni delegati so se že obrnili na uredništvo Nove Dobe z vprašanji glede stanovanj. Tem in vsem ostalim delegatom ter glavnim in porotnim odbornikom naj bo od strani konvenčnega sprejemnega odbora sporočeno, da bodo vsem pravočasno razposlana gotova pojasnila, obenem s posebnimi polami, na katerih bodo lahko sprejemnemu odboru sporočili svoje želje glede stanovanj in nekaterih drugih podrobnosti. To bo storjeno takoj, kakor hitro bo konvenčni sprejemni odbor prejel iz glavnega urada imena in naslove delegatov. Omenjeno naj bo še, da bo konvenčni sprejemni odbor skuša! po najboljši možnosti ugoditi tistim delegatom, ki bodo izrazili želje stanovali pri njihovih clevelandskih sorodnikih, ožjih rojakih ali znancih in prijateljih. ■----------o------------ Naš mladinski oddelek je tista rezerva, iz katere dobiva J. S; K. Jednota v lem času največ pritoka in mlade življenjske sile. Jz tega vzroka bi morali pridobivanju članov v mladinski oddelek posvečati največjo pozornost,\ društveni uradniki, posebno taj-'i: iki, pa lahko organizaciji mnogo koristijo, če mlade člane ali njih strniše pravočasno opozorijo na ugodnost prestopa prvoimenova-nih v odrasli oddelek. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR a) Izviševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave., Člene* land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK. Ely, Minn. Pomožna tajnica: BARBARA MATESHA, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh./’ • Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair AVB" Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. n 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave, Cleveland, v 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. ^ 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O- 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N- *• 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Mlnn. 4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio- 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Minn. Vs« stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj a« pošiljajo na glavne** denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritotbe in priliv* »»j •* injt b lovi na predsedniška porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov# P„n«f» za zvišanje zavarovalnin« in bolniška spričevala naj a« pošiljajo na vrho*D zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpr»m«i»b'.l>0 slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave.. Clev«1* Jugoclovanska Katoliška .Tcdnota v Ameriki je najboljša jugoslovan»|‘* varovalnica v Zedinjenih drtavah in plačuje najliberalnejšp podpore svojim f”kj0t Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, In * ,j hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva »H P* »■„ piše na glavni urad. Novo društvo se labko ustanovi z 8 člani belega P1 .!,»» , neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota 8prf.j!n- inf, tudi Otroke v staroBti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejb lahko v m1*01 skera oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša UZ-4^' ^ ----------------------------------—--------------------' t8/e£j NAGRADE V GOTOVINI V ------------------------------------- . y # ni e ZA NOVOPRIDOBLJENE C LAN E ODRASLEGA ' H (l MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA ** Tlu GRADE V GOTOVINI. , %■ Za vsakega novopridobljenega člana mladinskeft* V delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. J Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka pa so P' h lagatelji deležni sledečih nagrad: u za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 >lCtd j( !S, za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 naf,r s cenami v tem “inozefl1*’ «, *o mestu,” vašemu poročeval ^ razstavo si bo lahko brez velikih stroškov, ^ kdor hoče videti vse sfo k “zanimivosti” in zabavi^jj- \ e lahko zapravi mnogo de J/ ^ -------o------- ODMEVI IZ ROI^1 W‘e KRAJEV E (Nadaljevanje s l. str*0^.^ vo truplo. Ko pa so o!^^ vdovo privedli v Bosan^1. ^jH' 5 “ee na sresko sodišče, je tak0-1^!' |,°f t vila, da je vse izmišljen0' ^ la je, da je sicer noseča- K fr , Coj ni čas poroda. Odre^ f' t^it zdravniški pregled, in tQ / prišel zdravnik, so vdov ^ ^ padli krči. Kar v sobi s°^ ^ so jo položili na pisal110 ^ in tam je porodila zdra'0 ; ^iel ženskega spola. ^e] k VTISI Z RAZSTAVE (Nadaljevanje a prve strani) kjer dobite hrano in pijačo po zelo zmernih cenah. To se pravi, da so cene skoro natančno iste kot v samem mestu. Razume se, da so v nekaterih “boljših” prostorih cene višje kot v povprečnih gostilnah. Torej, na tej razstavi človeka z ozirom na hrano in pijačo ne ociganijo, če se neče ociganiti sam; tistega pa mu seveda ne branijo. To zmernost v cenah Je vredno poudariti, kajti ni na vseh razstavah tako. Posebnost razstave so Ceste sveta (Streets of the World), za ogled katerih je treba plačati 25 centov posebne vstopnine. Tam so hiše, gostilne, bazarji, delavnice in gledališča več kot 35 narodov sveta. Posebna zanimivost je slog zgradb, ki je skoro pri vsaki hiši drugačen. V splošnem je dobro kopiran po zgradbah, ki so tipične za posamezne narode starega kraja. Tudi zavite in na slepo srečo izpeljane ceste v tem “inozemskem” mestu so tipično starokrajske. V tem 'ce 81 ENGLISH SECTION Of H ttfcfdtgwui.wiiMw wmnr MlmnTWiwwiHKTiODuowp—w—iwhd—womwmwi——aaa v Official 0rg&n V of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Pre-Convention Mole Mother and Father Die Within Two Weeks l'0n SSCU MEMBERS AND OTHER SLOVENES OF CLEVELAND t^»ie 150 delegates, including officers of the supreme and ClQ,'W boards, shall be attendance at the 15th regular of the SSCU, which will be held in Cleveland, >np on September 8, 1936. To the convention reception ytttee falls the task of providing for the out-of-town dele-J*n»d supreme officers a place to stay during the con-I %n. be assumed that the majority of delegates and surf officer8 shall prefer living quarters in the approximate of the Slovene National Home on St. Clair Ave., where, yhall convene during the sessions. Unfortunately, there hotels in this vicinity, a situation which is mitigated e Well known fact that most of our people prefer private to hotels. Jhe convention reception committee consists of Anton J. °l’ec, editor-manager of Nova Doba, Louis M. Kolar, ed-(ot English section of Nova Doba, who is also second su-vice president, and Janko N. Rogelj, first supreme e- This committee looks forward to the SSCU members other Slovenes of Cleveland, particularly those who re-ltl the immediate vicinity of the Slovene National Home, J,formation relating to sleeping quarters that can be made [able for delegates and supreme officers during the con-*on. Those who i provide such accomodations are re-to get in touch with the Nova Doba office either in 0/1 • bg letter or by telephone; or give the information to /V * Member of the reception committee, names of whom are 0 \uhox'e. 'he convention reception committee maintains its head-0i‘^tevs in the office of Nova Doba, 6117 St. Clair Ave. (up-,sl and all arrangements pertaining to sleeping accomo-for delegates and supreme officers shall be made there. P ln o city the size of Cleveland, people as a general rule [j01 enjoy the same intimacy as those residing in smaller Kents. And when they become acquainted through le “nd other local activities, seldom does the acquaintance to include information relating to each others’ living >ners, family affairs, etc. The convention committee there-'•'Ust publish a notice to the effect that it is seeking liv-^nrters for delegates and supreme officers,'so that Slo-tvho have such accomodations available as outlined ,>l<*y get in touch with the committee in charge. convention reception committee shall strive sincerely, , t,} its best ability, to satisfy the delegates and supreme Ce’s in the selection of suitable living quarters. But in *" to do so, it requires the assistance of SSCU members ° in* iO'l J eJ] roj>' jo ie: bii°; jif A iK' 5# Vf' r,t| J* eK*1 if e, sk01 re)' jlC » »tu t! 6 ^omra(*es Commenta-j k contributing article 'ji^v*0f6ar Personal si®na‘ * 'M* writer before it is lij N°va Doba. lili ^ ^Ol)tributors please note: p ^ kitten signatures are in- '5|e The name below the ,0® \ ^st be in the contrib ) handwriting. o ^ ^fjlllUation of “Blood and K be resumed in * s issue. A Editor’s Note What Murphy Thought Mr. Murphy was taking his first flight in an airplane. The pilot was taking him over Dallas, and when they were about 3,000 feet up the plane suddenly went into a nose-dive. “Ha, ha,” laughed the pilot as he righted the plane. “Half of the people down there thought we were falling.” “Sure,” said Murphy, “and 50 per cent of the people up here thought so, too.” Euclid, O. — Members of Lodge No. 132, SSCU, will hold an outing Sunday, July 26, at Vrbic’s farm, and as already decided, each one may bring along their lunch or buy it on the farm. Members and their friends may come along to this outing for entertainment, suitable to both old and young, will be provided. The lodge committee has arranged for a truck to accommodate those who do not have cars. Cost of transportation for each indivdual will be 25 cents. Truck will leave Sunday morning, July 26, at 9 a. m., from in front of the Slovene Lodges’ Home on Recher Ave. Ail members and friends wish’ing to go by truck to the farm should be in front of the Home before 9 a. m. Those traveling by cars may follow these directions: Fol- low Route 84 to 86 until you reach “5 points.” Turn to the right at this point and drive until you come to the fifth farm, which is Vrbic’s farm. A marker in plain view will be posted. Brothers and sisters, attend our outing, and let us get better acquainted. I have been secretary of our ledge for a year and a half, and still I do not know all the members. We invite also our editor-manager, Bro. Terbovec, to come to Vrbic’s farm next Sunday. Members are reminded not to forget to pay their assessments by the 25th of this month. John Tanko, Sec’y. --------o------- Mountaineers Win Davis, W. Va.—Mountaineers baseball team of Lodge No. 106, SSCU, played a CCC team, Camp White of Onego, on the home grounds. The game was played on July 11. and after 13 innings of, fine' play on both sides, the game was called with the score at 4 to 4. On Sunday, July 12, the Mountaineers scored a victory-over the Flanagan Hill team, to the tune of 5 to 4. Frank Kosanic, Sec’y. --------o------- Quite So Professor: Can you give me an example of wasted energy? Freshman: Yes, sir, telling a hair-raising story to a bald-headed man. Breezing Along With Little Stan From the Office of SSCU Supreme Secretary IMPORTANT NOTICE The first special session of the 59th. general assembly of the State of Illinois passed a new act relating to fraternal beneficiary societies, which the Governor approved April 2, 1936. The new law became effective July 1, 1936. According to the new act, it is now permissible for our society to write also 20-year endowment certificates in the State of Illinois. We were not permitted to do this prior to July 1, 1936. In the Stale of Illinois, as well as in every other State where we are licensed to transact business, we are now in a position to write all such certificates as are provided in our By-Laws. The 20-year endowment certificates, which are known among us as plan “C” certificates, are especially recommended for our youth, who transfer to the adult department from the juvenile branch, and we hope that our boys and girls will avail themselves of the opportunity now offered to them. Our 20-year endowment certificates are briefly explained in the “Table of Assessments and Nonforfeiture Values of Certificates of SSCU,” which we forwarded to our subordinate lodges some time ago. We still have a few hundred of these booklets on hand, and we will be pleased to furnish an additional supply to our secretaries upon request. ANTON ZBASNIK, Supreme Secretary. Vesna Club Ely, Minn.—Headlines of dailies throughout the Midwest have been screaming with news these last few weeks—telling of the havoc, damages and deaths which have resulted from the most horrid heat wave in years. Here in the Arrowhead country, old-timers cannot recall any time in the past | when the thermometer reached those recent dizzy heights. In the lower midwest regions, crops—the life blood of the farmers—have been totally destroyed. iStwms brewing up behind the heat wave destroyed. millions of dollars in property. Yet Ely has taken the brunt of the high temperatures, the highest 107 degrees above zero, without a major casualty. True, a few were confined to their beds from the excessive heat, but the major portion of them continued on their daily grind. The 106 degrees is quite a difference from the 48 degrees below zero experienced by tnese same people during the cold spell last winter. It shows you that these rugged Northerners can take it. Perhaps the nearness of the cool lake waters was a big factor aiding these overheated citizens as hundreds drove to the beaches and rolled around in those refreshing waters. Others drove into the forests, where they spent a day lounging about in the cool breezes. F’or ten days the heat lingered on and on. Little Stan was as hard hit as others. Why, some evenings he would take off his shirt, and write the weeks’ news with only his panties. He means pants on, of course! Then a forest fire—about 120 miles from Eiy near Tofte. Press dispatches told us that over 600 men were fighting the blaze. The suction of the blaze caused a cool breeze to blow ! southward. Billows of smoke | were carried in its wake, and : when local citizens awoke the I next morning they found the I city enveloped in smoke. But it was cool, indicating that the record heat wave had been broken. Thunder storms followed the next day, and the day after that. Farms in the vicinity were drenched with rain. |The crops were saved! People living in other parts of the. country would naturally get the impression that Ely is an agricultural town from the way Little Stan speaks of crops being saved and the like. But f far from that. Ely’s main in-t dustry is iron mining. Three , underground mines are work-r ing full time at present, and j row let’s take a peek into this j network of man-made tunnels j to see just what these miners are doing about the heat. We put on the old overalls t and miner’s helmet, jump into j the cage. Two short buzz sig- 1 nals to the operating engineers (J and the elevator cage starts its 2 journey downward into the _ bowels of the earth. To our surprise, a draft of cold air j blows into our faces as we go I down. It seems like we will never reach the end as we pass the first, second, third and fourth levels. But we keep going down, down 1,000 feet to the tenth level. A buzz steps the cage. We hop off. We see Alex Debeltz in these depths, and he has his chuckle of surprise echoing through the tunnels as he sees us. In our excitement we failed to think about the heat. But it was so cool down there that it even caused us to draw our little coats closer about our necks. Now, in the mines the temperatures vary. In some places it is hotter than h—, while in other places you’d think that you were near the arctic circle. Powerful fans drive clean air through these tunnels. Miners sweat—not from the heat, but from work. In the hotter places they wring their undershirts out a couple times each morning. It isn’t any snap, we can see that. But we didn’t go down for sightseeing this time, we just wanted to know how hot it really was. And the places we were at surprised us. It was so cool. Little Stan was seriously thinking about putting the typewriter in Mother Nature’s man-made mine, and really type out his story in this environment. But, of course, that was impossible. Anyway we step back into the cage. It goes up, up, and soon we are again standing on the surface. Little Stan now has a confession to make. He really didn’t go down, but wrote this resume from what the boys told him. Heh, heh! Today a breeze is blowing, and it certainly is nice and cool. Little Stan feels like breezing along, and I guess there are a number of people who feel likewise! August is just around the corner. Then September, the SSCU national convention at Lorain, O.—At the last regular meeting of the. Vesna Club held on Monday, July 6, at the Slovene Home, it was decided to dispense with the August meeting. The next meeting will be held Tuesday, Sept. 8. Plans are being made for a beach party, to be held at Beaver Park, Vermilion, O., on Sunday afternoon and evening of July 26. This pai'ty is for members and friends. Those on the committee of arrangements include: Josephine Eisenhardt, Kathryn Kanoti, Jenny Kumse, Jenny Primožič, Helene Urbas, William Bresak and Andrew Mayak. A public dance will be given Sept. 12 at the Slovene Home. Final plans will be made at the next meeting. A new member, Frank Janezic, was admitted into the Vesna Club. We know that Frank will enjoy being with us. Martha Kumse. Cleveland. Little Stan noticed Bro. Frank J. Progar's little article in last week’s issue. Hints abcut a certain Cupid strike in Cleveland during that month. Little Stan begins to wonder, but, of course, anything might materialize. And again, facts point to nothing as far as Minnesota is concerned (Minnesota, of course, meaning Little Stan and Cupid). Heh, heh! But we shall see what we shall see. Noticeable is last week’s issue In that many lodges who have been consolidated for the purpose of electing a delegate have not yet chosen anyone. Conventions cost considerable money, and a considerable saving would be realized if every lodge came through with their elections per schedule. Juveniles, a word with you. Don’t forget next month’s juvenile page. Souvenirs have been sent. You’ll get them any day now! Now, everyone is preparing for Minnesota’s state Moose convention, which convened here for four days yesterday (Thursday). Several thousands of people will be here, and Little Stan expects that there will be a hot time in the old town tonight. In order to cover this gathering thoroughly, Little Stan has to start immediately. Stan Pechaver, No. 2, SSCU. Gowanda, the Town Full of Sunshine This time the Nova Doba editors traveled eastward. To Gowanda, N. Y., the town of opportunities, genial hosts, lively young ladies, and most important of all, the annual SSCU Field Day, the fifth undertaken by the combined SSCU lodges, Pathfinders and St. Joseph, Nos. 222 and 89, respectively, Bobby Palcic, juvenile writer to the Nova Doba, runs to greet us as we pull into the Palcic estate. Right behind him is Ernie, the big shot of Gowanda. Ernie himself traveled some 425 miles the night before, from Long Island, N. Y., where he works, in order to attend the annual Field Day. The writer was chagrined somewhat when the Cleveland G. W. good-will ambassador, Samson Drobnič, remarked, “I thought you left Cleveland at 10 a. m.” We did leave at that time, but regardless of all explanations, such as stopping on the way for dinner, drinking beer, etc., the boys still got a good laugh merely because some left Cleveland at 12:30 p. m., broke all speed records on the way, and arrived at Gowanda a few minutes before we did. And to climax it all, a local beer dispenser remarked, “When are you starting to walk back to Cleveland?” But we can take it. One thing every visitor to Gowanda always remembers, and that is Mr. and Mrs. Palcic, who with their sincere welcome make you feel at home. Then there is the rest of the family to greet you: Edith, Frankie, Teddie, Louis, Ernie, Philip, Bobbie and Anthony, who recently became a married man (congratulations to both). On to the picnic grounds at Mentley’s Grove. What a grand outdoor dance hall. Confidentially, Louis Andolsek, Pathfinders’ president (he is a real fellow, too), directed the construction. Philip Palcic and his charming wife are at a stand. Helene Straus and Mrs. Andolsek behind the hot dog counter. Mr. Widgay selling refreshment tickets. Then there are the treasurer and secretary, Mr. Sternisha and Mr. Mateko-vich. And juveniles, what real salesmen they turn out to be. Their sales appeal is overwhelming, and they sell you tickets before you realize it. Lou Klancher, accordionist and his banjo accompanist, both provide excellent dance music. And is their rhythm something to rave about! We could go on and on to describe the many attractions, wonders of nature, such as convenient parking spaces for couples, etc. Just ask Mattie Molk, Ernie Palcic, Victor Drobnič and others who viewed the proceedings. The writer met another Louis, this time in the person of Louis Palcic, secretary of the Brooklyn, N. Y., SSCU lodge, and his wife, both ardent SSCU boosters, who make the visitors feel as though they had been in Gowanda all their lives. After many dances, meeting many friends, drinking a lot of good beer, the picnic—well, to make a long story short, even the editors sometimes feel that enough of good beer is sufficient—Ernest Palcic Sr. offers us a place in his home for the night. And how do we welcome some nice, soft pillows, and a bed to stretch our weary bodies. The nexk morning, bright and early, we get up, and lo! and behold, we see bodies everywhere. On the porch, on the couch—while the poor Palcic family, in order to provide accommodations for the out-of- towners, put themselves out. And how the tired visitors do sleep comfortably. But, that’s the Palcic family. Their home is yours when you get to Gowanda. As a matter of fact (so they tell me), the visitors are given preference in Gowanda. At any rate* thanks a lot to all Gowandites for their splendid accommodations, genial hosts, and a fine picnic. A good time was had by all. --------------o------ Two Days in Gowanda With the Electrons By Stan Progar Lorain, O.—Although Fritz is home, his mind is still wandering around Gowanda. And did yours truly enjoy himself? Certainly, for he had a rip-snortin’ time, and Gowanda, I’ll be back again. Arriving at Samson Drob-nic’s residence, my heart was in my mouth as I was informed that Sam had already left with his baby brother. All that was waiting for me was a long letter explaining the situation, and a cross-word puzzle version of instructions as how to get to the East Cleveland train station. At any rate, his broth-er-in-law took me to the station. At train time I started to look for the crowd that was going to make the trip. But lo,! not a familiar face. This time I got angry with Samson all over again until Frankie Une-tich from Collinwood approached me and asked if I was from Lorain, and was I going to Gowanda. We finally got started, with the train 45 minutes late. Frankie explained that a large delegation might greet us at the station, and how we would feel when only two of us got off. However, when we arrived at our destination, not a soul was in sight. We waited about an hour, wondering what had happened. Then we hired three gentlemen to drive us to Gowanda, where we stopped first at the Palcics’ homestead. Here we were greeted by Mrs. Palcic, who informed us that the picnic was about to disband. Just about that time Ernie Palcic returned from Dunkirk, where he had gone to pick us up. At any rate, Louis Andolsek went to pick us up at the wrong station, and that is how we came to arrive so late at the picnic grounds. I had the pleasure of meeting Edith Palcic, Lou Andol-shek, Joe Zummer, Mish Strauss and her sister Helene, who was working behind the refreshment stand. Along came Patsy Krall, Mattie Molk and, yes, Samson, who had a lot of explaining to do. Georgie’s German accordion kept me up until 7 a. m., when Joe Zummer showed us our rooms. Sunday, and dinner at the Slovene Home. We thanked our hosts “too” much, and soon we made a tour of the Gowan da tannery, under the capable direction of Lou Andolshek, one of the big shots at the tannery. Thanks to Anne Yerina of Claridge for those most welcome drops of perfume. Anc here’s one individual who won’t eat jello anymore. Why Ask any employee at the tannery. Then back to the picnic which was resumed Sunday afternoon. Here I made the ac quaintance of Harry’s Leaping Lena. Patsy Krall will tell you all about it. An amateur program followed. There was Georgie with his accordion and his pal Harry with his flute; Miss Salon with her splendid dancing took first prize. And say, Mish, who was [it that yelled his lungs while Springdale, Pa.—As you glance over these lines Julia Yelovchan and Charles Matus will be a happy married couple of about 24 hours’ standing. Yet, it was only yesterday that Chuck and Jule took their final vows to combat life’s troubles together. Only yesterday that the Electrons gathered in a solid unit to shout a lusty cheer in honor of the happy couple. But before going further I must say: “Thanks, Frank, for keeping my scoop intact. It sure was swell of you.” ■ The Electrons now do a rightabout face and point to a couple trying to remain in the background. Here is the scoop. Our star bowler, Joe Yohman, completely won the fancy of a pretty Cheswick lass, Mary Ja-cobsky. Together they will follow the path of John Stavor, Andy Kovach and Charles Matus, when on Aug. 29 they will say, “I do.” Happy landings and congratulations, Joe and Mary. Brother A1 Before this column comments on the fine showing of the juveniles, let us see what a sport flash tells us about an SSCUer that is going places. The Curtisville American Legion baseball team walked away with the Allegheny County championship behind the brilliant catching of this writer’s brother, Albert. Throughout the season his sturdy catching and heavy hitting enabled the Curtisville feam to complete its season with but one defeat. In the two seasons that Albert caught for Curtisville, only three men were able to steal bases on him, and his batting average this season is well over the .300 mark. This past week found the Curtisville team in a' play-off series with the Westmorland County champs of Claridge. he former took the series by a score of 27, to 1 and 11 to 3. Again Brother A1 led the hit-ing attack with a .777 average; or seven hits out of nine rips to the plate. From all indications it seems hat the Curtisville team is leading for the little world series to be played in Texas. Congrats, boys, and keep up the good work, Al. Nice Going Nice going, Rose Marie Patterson. You handled the Will County Centennial like a veteran reporter. Keep up the good work. To encourage you, I am sending you a crisp one-dollar bill. Have a good time with it. Atta boy, Johnny Chacata. If that’s the way you write when it rains, let’s hope for President’s Annual Address Editor’s Note—The following is a continuation of the address made by Honorable William A. Sullivan, Insurance Commissioner of the State of Washington, to the National Association of Insurance Commissioners of the United States on June 9, 1936 during that body’s sixty-seventh annual session held at St. Paul, Minn. Mr. Sullivan just completed his term as president of the National Association. (Continued from Last Week) The reconcile divergent tendencies, to bring about a community of action, to create a semblance of uniformity of conditions and restrictions in the respective states were the necessities which called our national association into being, and by which it will be perpetuated. It has become one of the substantial foundations of a great institution and one which could not be withdrawn without serious consequences. In reading over some of the records of past conventions I was not surprised that many of the problems confronting the insurance commissioners today have been with them for many years. The process of progress in insurance supervision is rightfully evolutionary. Sudden and radical changes are often not to the best interest of an immediate reconstruction of ausiness whose responsibilities are set upon a long term basis. But there have been periods and events which advise the existing formulae. Such an event was the Armstrong investigation of 1905. Such a period was that of the early 1930’s, which demonstrated among other things that most of the codes of insurance laws in existence throughout the United States were both wholly inadequate and archaic. dancing the polka with you? Hope you didn’t mind. I also met the Mr. and Mrs. from Claridge, Pa., namely Rudy and Anne Yerina. Also Frank and Teddy Palcic, and many more too numerous to mention. And where was that hill-billy, Jennie Anderson? I understand that she was in an automobile accident. Gosh, Monday morning already. Only too soon did we have to leave Gowanda. How we hated to say goodby. Mattie, Frankie and I arrived in Lorain just in time for me to rush to work. By coincidence, the first thing I was offered to eat was jello. At this time I want to say thanks to Gowanda for the wonderful time, fine hospitality and pleasant company. To all who made my stay such a pleasant one, I want to say: Thanks! Frank J. Jancar Jr., Rec. Sec’y, No. 6, SSCU. rain all the time. That was a swell report on the Cleveland Expo, Ann Prosen. You forgot to include your age in your article. Keep it up, and see if you can outwrite Florence, your sister. Three more juveniles from Cleveland show us that they are capable of good work. Nice going, Frances Kolar. Keep on playing your violin, and don’t forget to write about it. Atta girl, Sally Hrvatin, get your members to write. Don’t let them lag behind. Between you and Elsie Desmdnd you may get your whole lodge to respond to the juvenile page. From way out West, Aspen, Colo., comes Josephine Oblock, asking us if we cared to be in her cool town. I would be the first to go, if it were possible. Say, Jo, is Matthew Oblock your brother? If so, tell him to write. It’s getting late and I must hurry back to Pennsylvania. Before hitting the hay I must say that it’s nice going, Isabel Erzen. We ought to get together and discuss our different football teams. Remember when Turtle Creek used to beat Springdale by a score of 45 to 0 and such? Pennsylvania gals should heed Ann Rita Gall. She has the right idea. And I’ll bet she was surprised when she received the check. Give us more news of Imperial, Mary Zidar. That’s my old home town. Adah, Pa., sends us a poetess in the person of Caroline Lovrich. Fine work. Let’s have more of it. Once more Helen Previc sends in a nice article. Keep after them to write, Helen, and the more we have to read the longer we can enjoy ourselves. Stan Progar, No. 228, SSCU. There are upon the statute books of my state, and upon those of each of you, laws pertaining to insurance which are subject neither to clear interpretation nor intelligent application to present facts. There still exists a serious lack of uniformity in the means and terms of regulation and the powers and responsibilities of commissioners, despite the constant efforts of us all, and of our predecessors in this organization to eliminate those differences which are most fundamental or extravagant. That a better situation does not exist today in this regard is indicative not of' the failure of earnest men, but rather of the character of the obstacles to be overcome. While all consent that protection of the policyholders is the ultimate aim of supervision, we do not agree just how this end shall be realized. Insurance, despite the simplicity of its underlying principles, is a science of greatest intricacy, and not all states are equally fortunate in possessing facilities for the study and development of sound legislative programs. Progressive changes are often resisted by the companies themselves, fearing some new encroachment or hoping to profit more by present uncertainties, impediments, and ambiguities. I believe it would be a step forward for the National Association of Insurance Commissioners, as such, to provide the funds necessary for an independent expert commission to develop, under the authority of the association, a model insurance code, covering every phase of regulations as it now or should exist, and looking toward its adoption in entirety in every possible state. There is every reason and need for such a program, and ample precedent. Commercial transactions attained interstate uniformity to a high degree through the Uniform Sales Act, and the Uniform Negotiable Instruments Laws, both of which were readily adopted by the legislatures of the great majority of states. Pending the development of such a program for insurance, we will all watch with interest the legislative program being sponsored by Commissioner Palmer of Illinois, and the reconstruction of the insurance code of the great state of New York now under way. New York, because of the number of large companies under its jurisdiction, has served as a testing ground for many years, and the able fashion in which Commissioners Van Schaick and Pink and their associates have executed the responsibilities of their office have, I am sure, spared the rest of us much difficulty during the past few years. Outstanding is the work of rehabilitation of the great mortgage guaranty companies and of certain fire companies, accomplishments which merit the commendation of the insurance and financial worlds. These feats marked not only the advent of a new and practicable large scale legal device for the prevention of waste in reorganization of companies, but as well set a new standard in responsive interstate co-op-eration. lack of proper appropriations from which traveling expense may be met. The importance of the work undertaken here is such as to justify the making of a separate appropriation by the legislatures of each state to provide working capital for this organization and to guarantee yearly the attendance of each member. The meeting of the expenses of this association should not depend upon a limited few but should come from the general funds of each state to which all insurance activities contribute in the form of taxation. During the past year some important questions have come up concerning the proper procedure for examination of companies. It appeared that certain private firms of accountants and actuaries were endeavoring to secure the privilege of making routine and special examinations under con-, tract with the various states. In order to consider the propriety of such arrangements your president brought the matter before several conferences of commissioners. We have been almost unanimously of the opinion that such a practice was not in keeping with the best interests of supervision, and in some instances resolutions were adopted setting forth this view. I feel it proper to bring this condition again before this convention. I believe that I state the opinion of most of you that the function of examination is one of the most important performed by the agencies of public control and one which should be performed by men attached to our respective departments, men who are directly under authority, who have the personal confidence of their commissioner, and who have learned to respect the rules of ethics and the confidences which their duties require. The work that is being and has been done by such men merits continuation. machinery of co-operative ganization. . 1 During the present session Congress the policyholder the nation were confr01’ ^ with a serious possibility ^ proposals to bring a large1 ^ tion of their funds under 8• tion. When news of the Pe j ing legislation came to ^ immediately took counsel' several of the commissi011 ^ and then sent a telegra® ^ Congressman Sam B. ‘ 1 St,, the Ways and Means C°nin JjJ'o tee as follows: 'S Olympia, Washing ^ ■ March 20, 1936-Honorable Samuel B. HiL United States House of Representatives, Washington, D. C. , ^ As National President0 . ^ Association of Insurance . missioners of the United and as Insurance ComntfS . ^ of the State of Washington ^ 1 apve“ as the representative oi ^ million policyholders in ^ State of Washington anc*,|jers sixty-five million policy^0 ^ ^ in the United States I tf0* [j ^ t spectfully call your attent’0^ ^ and ask your considerat^ , that section of a propose u ** in Congress at the present jw which affects insurance c | panies and indirectly icyholders stop according ^ formation received by me 1 ^ pears that insurance comP' both stock and mutual a1® exempted from the Pr°vlf]1ol of the proposed act and > ^ , exempted will bring c ,, ^ conditions in the busineS\(d insurance and vitally effeC ^ ( solvency and stability 0 . 0ji companies and thereby 3 , , 0 ardize the interests of the ^ V: number of policyholder^ ,^*lr only in this state but lV ( . wide stop the proposed t^( de undistributed surplus of ^ ance companies both stock . mutual would if put int° 2 Ms bring about a condition e^e wide which would effect ij’ , vh° ■ T- opinion millions of polio ( A< ers’in the United States Ju National President of sociation of Insurance C° v sioners I urge the necessity ag, squate surplus to be V ^ fc insurance companies boi“ ^ and mutual which is ! thu mount to the welfare 0 j J11 policyholders for the ^ that insurance companies ^ i^ have large surpluses se^ ^ c against conflagration and ^ ^ n trophe perils such as fire_ rji tornado earthquake etcetera for when sud1 j j occur over a wide scope j highly congested value districts the ent|! ^ j sources of the companie' $ ^c* drawn upon to meet thc^, unless this large surP y °d maintained in a large a J s ^ ■0a CU the insurance compand ^ t not be considered in a ij; to meet the unusual obli^1 ^ to their policyholder ^ should this condition ar^%i| ing short of complete ^ u j1 alization and chaotic con ^ would ultimately be the ^ >. t< stop it must be reme^il if(. ^ that all state laws afld j ^ o ance departmental ruliny regulations look to the .i ^ ing up of adequate surP 1 ^ all companies to ITiee^/ 1^ emergencies stop thei’e ^ L 1 would be economically11^ I and unwise to cause t ^ tribution of dividends 0 J. ^ c ance companies as proP^^l L ^ this bill stop I again ^ ( ^ spectfully and sincef®^ ^Ql quest your good offices1 $ ^ inating all insurance cOp ij ( both stock and muWa , jt* \ ^ 1 the provisions of this ^ ^ ^ I will be pleased to ' your advice in the matt > ^ William A. President National As^.y1 Ij^ ? of Insurance Comtf1^ 1 Insurance Commissi0’’ State of Washington ^ (TO BE CONTlNt^ ( The service that this organization can render each of us is dependent upon the extent of our participation in its activities. The w'ork of the association is handicapped by lack of its own funds with which to prosecute its work. Many members do not find it possible to 1 attend its meetings because of In this connection also, this association has provided the average commissioner with an invaluable facility in the form of conference examinations of companies doing an interstate business. The people of each state hold their own commissioner responsible for the practices and solvency of each company doing business within its borders, whether domestic or foreign. The responsibility of the state of domicile to maintain careful watch over its companies is a responsibility which, in cold theory, is worthless to policyholders elsewhere. There can be no recourse against such state or its supervising officials, or judgment in damages to recoup the losses made possible by laxity or incompetence. The hypothesis of supervision is prevention, not punishment. While past experience justifies the expectation that we can continue to place complete confidence and reliance upon the manner in which our brother commissioners will discharge their duties, it is well that the full machinery of prevention be available should the need arise. The conference examination is an effective compromise between the two extremes. It immeasurably increases the facilities of the majority of the states which cannot maintain large permanent staffs of examiners, it lightens the burden upon the companies, it gives the commissioner of the domicile a new perspective regarding his own companies, as well as a tool for the overcoming of local political influences which often handicap proper action. It is in every respect a practical and salutory provision, and one which will undoubtedly continue as an important part of the l2i Je *»t llQj t>f6 Vi ni »j *mi izkaz prispevkov za po povodnji prizadete člane W J. S. K. Jednote i i— nor- U* *!• št. 53 JSKJ. Little Falls, N. Tl.....................S 11.25 Sl toU^tva 54 v Hibbingu, Mlnn., namreč Joseph Kern aX3' , ' Martin Jemec in Stanley Turk po 50 centov, in Peter Stark pfltf* l'!tv»Centt)V; skuoaj .......................................... 2.25 r 0 lv* Jurija, št. 118 JSKJ, Cokedale, Colo....................... 5.00 ie,11 ------- vjt|i Skupaj v tem izkazu ................$ 18.50 eri ajj&T— Prci **kaa»ne*r» ....................$1,105.42 to Vsega skupaj prejetega in izkazanega .............$1,123.92 n 1 11 w NAKAZANE PODPORE: * K.’4 št. 12 JSKJ, tretje nakazilo ......*............,...............$ 9-00 št. 16 JSKJ, četrto nakazilo ................................... 24.76 to'0 st. 26 JSKJ, tretje nakazilo .................................... 9.00 st. 35 JSKJ, tretje nakazilo ........................ fi 00 »° st. 36 JSKJ, tretje nakazilo ................................... ^v° st. 175 JSKJ, četrto nakazilo ................................... 24.76 Skupaj v gori navedenih nakazilih $ 79.52 Prej izkazana nakazila ...........,.$1,044.40 Vsega skupaj nakazanega ..........................$1,123.92 ttie ]'SeGA SKUPAJ JE BILO DRUŠTVOM NAKAZANO V Ljk PODPORAH KOT SLEDI: ^ »it!!1 ^ 12> Pittsburgh, Pa........................................$ 86.00 ^ IštvI* 18» Johnstown, Pa......................v....................... 359.76 inll^ <štvU ^6. Pittsburgh, Pa........................................ 119.00 j H u ?t. 35. Lloydell, Pa................................... ,........ 89-00 * ® C 36. Conemaugh, Pa...........................................v*... 110.40 veral št. 175, Verona, Pa......................................... 359.76 t^ Skupaj nakazanega ................................ $1,123.92 t ZAKLJUČEK: * Uh® ic zadnje poročilo o dohodkih in izdatkih odpomožnega sklada za post ,e in s tem so knjige zaključene. Vse, kar je bilo v to svrho prejemi M Al bil° odposlano na prizadeta društva, kot navedeno v izkazih. II Ct' bi katera društva ali posamezniki želeli v omenjeno svrho še kaj OH 1 »UjU’ »aj takih prispevkov ne pošiljajo več meni podpisanemu, ampak naj , ijill naravnost na katero gori navedenih društev. Naš sklad je izčrpan K**6 s° zaključene. tin1' ^»ključku naj mi bo dovoljeno izraziti iskreno zahvalo vsem društvo« M Ubežnikom, ki so tako velikodušno prispevali v pomoč po poplavah pri c °, i * članom JSKJ. Pri tej priliki sc je pokazalo ponovno, da bratstvo , pol' n»mi ni pras!na beseda. Hvala vsem in pozdravljeni! tO* LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik JSKJ. it »? O--------------- Ifii jtO11' if"° :SS ctft tio Ifj e s 3»' ■A* in^l k o svoje prihodnje zborovanje v nedeljo 23. avgusta v Canons-burgu oziroma v Strabane. To bo zadnje zborovanje pred konvencijo, zato je želeti, da bi vsa k Zvezi spadajoča društva poslala na zborovanje svoje zastopnike. Društva, ki še ne spadajo k Zvezi, pa naj bi poslala na zborovanje svoje opazovalce. Posebej je želeti, da bi se udeležili tega zborovanja vsi delegati naših društev v za-padni Pennsylvaniji, brez ozira na to, če so njihova društva včlanjena v Zvezi ali ne. Člane društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, pozivam, da se gotovo udeleže prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. avgusta, in se bo pričela ob navadnem času, to je ob dveh popoldne. Ako ima kateri članov kakšno dobro priporočilo za delegata, naj pride z istim na dan na seji, ker ta seja bo zadnja pred konvencijo. Nadalje bo treba na omenjeni seji izvoliti odbor, ki bo uredil vse potrebno za prireditev piknika, ki se bo vršil v nedeljo 23. avgusta v tukajšnjem Drenikovem parku. Piknik bo prirejen skupno od društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, in od Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, katere zborovanje se bo omenjenega dne vršilo v Strabane. Torej prosim vse člane in članice našega društva, da se gotovo udeleže prihodnje seje dne 9. avgusta. Pozdrav vsem! Frank Mikec, predsednik društva št. 149 JSKJ. DOPISI Ely, Minn. 0j. -~oNIK seje federacije društev v državi Minne-H - Zapisnikar čita imena [ 5 ^kov uradnic ter od-je°s, l|{ov in odbornic za pravi-'^vzoči so vsi. Tajnik čita filnice društvenih zastop-!v in zastopnic. Zastopana deča društva: št. 1, 2, 20, !°> 54, 85, 107, 109, 112, * *20, 129, 150, 184 in 200. Tisnikar čita zapisnik zad-ki se sprejme z malim in |( jtavkom v točkah 308 in ^°j^ainik prečita poročilo o ^ blagajne in isto tako ie j ^’nik. Nadzorniki poroča-t, 80 dobili knjige tajnika »Vznika v najlepšem re-el ( Pobrat Kern poroča, da sta i^i ^tvi št. 54 in 112 združili P j ifVl^° sprejema društvenih ^ 'J.?^nik°v in federacijskih ^v Hibbingu. ’ ( J^i razprava o pravilih. Ij a 33 naj določa, da glavni ^lora v svr-ho zastopstva ;'fji °^Venciji združiti najbliž-r 4 J^tva v naselbini. l0'j 166, 167, 323, 340 in : ° J , N ostanejo po starem; oi’ j ti 4 Pa naj se črta v ce- eS j °cki 360 in 361 naj ostane-111 “ 8tarem. Točki 365 se do- lu^i 16. do 55 leta.” Točka lItlJ s’ ^avni tajnik da pojasnila ,j(0 ,/lrtninskem in poškodnin-^ J l , 8kladu. Nato sledi odmor, i|jJe Ura dvanajst. S sejo se 0ti ^;'uje ob dveh popoldne. V ^sa^° društvo Razpolaga s svojo blagajni ,hoče. Zopet malo na-' *^ V''1'* 478, Je dosti deba-“jt in razpravljanja, a ji ostane po starem. ’^jl 455. Prestopni listi se jj1 I^Jo kakor sedaj. Točki Caj Se ^r^a- Točka 407 na,: ^ ^ vsakega bolnega r L4 ali članico se mora ob-lllS ^ k' ^Varat na teden. !(,**• Bovitz čita kopije, po-^ V ti! brata Moverna, kako nadzorovati jednotino $ te 0rilica minnesotske fede-$ JSKJ se zahvali obema I«JV lj iVorna za sprejem in poseli Uharicam in strežajkar ^>0^o postrežbo. stavljen in podpiran \ -ie 1)110 sprejeto, da se 117 i,j^ted konvencijo še ena se-CJ L sicer se vrši v mestu Ely, sS!!-1 v ^ne 23, av®usta’in Le ob 10. uri dopoldne. -i|j 'ie bil dnevni red izčrpan ^Rednik je zaključil zbo-ob 4:45 popoldne. — Za federacijo JSKJ društev v Minnesoti: John Otrin, zapisnikar. jo51 be ><0,4 Canonsburg-Strabane, Pa. Ko to pišem, mi pred menoj viseči toplomer kaže 92 stopinj gorkote, in po tem že lahko sodite, da me ne zebe v prste. Ako je tudi v Clevelandu tako vroče, ne vem, kako more sobrat urednik prestajati cele dneve pri pisalni mizi in se pri tem še ubijati, s prepisavanjem in popravljanjem naših polomljenih dopisov. (O, saj ni tako hudo; gorkota v uradu doseže kvečjemu 100 stopinj! Kljub temu včasih nekoliko zavidam pennsylvansko kozo, ki se lahko umakne vročini v hladne gozdne sence, kadarkoli je njena mila in draga volja. Op. ured.) Delavske razmere so tu v Canonsburgu in v okolici take, kakor so menda po večini Zedinjenih držav. Tukajšnji dve pločevinski tovarni delata s polno paro, in delavci, ki so bili toliko srečni, da so tam delo dobili, tudi še prilično dobro zaslužijo. Premogovi rovi pa obratujejo po 3 do 4 dni na teden. Pittsburgh Coal Co., ki lastuje največ premogovih rovov v tej okolici, je začela porabljati stroje za nakladanje premoga. Posledica je, da v večini njenih premogovnikov odpuščajo delavce in jih nadomeščajo s stroji. Premogarji, ki delajo, pa malo bolje zaslužijo, odkar so se spet organizirali. V tem kapitalističnem sistemu so nam delavcem najbolj potrebne delavske in podporne organizacije. Petnajsta konvencija JSKJ se bliža in meseca septembra se bodo zbrali delegati krajevnih društev ter glavni odborniki, da uredijo vse potrebno za dobro in uspešno poslovanje naše J. S. K. Jednote tekom prihodnjih štirih let. Za izboljšanje pravil so največ na delu federacije oziroma zveze društev JSKJ. Kakor je razvidno iz zapisnikov zborovanj teh federacij, je bilo na istih mnogo zanimivih razprav, in sprejetih je bilo mnogo dobrih in za članstvo JSKJ koristnih zaključkov. Nedvomno bo konvencija mnoge tozadevne zaključke upoštevala in sprejela. Vsled tega bi ne smelo biti nobenega društva JSKJ, ki bi ne pripadalo eni ali drugi zvezi ali federaciji, če le ni prav preveč osamljeno in oddaljeno od sosednih bratskih društev JSKJ. Zveza JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji bo imela Calumet, Mich. Četrti veliki sestanek in piknik Jugoslovanov v michiganskem bakrenem okrožju se bo vršil v nedeljo 2. avgusta v Electric parku, pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega prosvetnega kluba. Kakor zadnja tri leta, tako se tudi letos pričakuje veliko množico naroda, posebno še, ker se pričakuj« kot govornika dva najvplivnejša državnika v Michiganu, zveznega senatorja James Cou-zensa in governerja Filipinov Frank P. Murphya, katera je odbor povabil, da obiščeta naše okrožje in posetita piknik. Dočim ob času, ko to pišemo, še ni natančno znano, ako bo Murphy prišel, je pa Couzens pisal, da sprejme povabilo ter bo navzoč, ako ga v zadnjem trenutku kaj nepričakovanega ne zadrži. Eden izmed njih bo gotovo navzoč in mogoče oba, in že samo to bi moralo privabiti številno množico v park. Poleg teh bo nastopil v hr-vatskem jeziku tudi Mr. John R. Palandech, poznani hrvatski novinar in lastnik oglaševalne agencije v Chicagu. Nastopilo; bo tudi par drugih prominent-nih govoimikov. Kakcr l-ečeno, je to četrti piknik te vrste, katerega prireja Jugoslovanski prosvetni klub, ki je bil ustanovljen leta 1932. Ta klub ni političnega značaja, temveč si je nadel nalogo, da združi tukajšne Jugoslovane, oziroma Slovence in Hrvate, v eno kompaktno maso, katera bi ob prilikah skupno nastopala in ne posamezno, kakor je to bilo poprej v navadi. Narod, videč plemenito nalogo kluba, se je sijajno odzval temu klicu, in od tedaj tukajšni Slovenci in Hrvati nastopajo povsod kot Jugoslovani. Srbov tukaj, razun par družin, ni. Ker je torej ljudstvo podprlo klub s tem, da je vsaki shod mnogoštevilno obiskalo, je klub sklenil prirediti vsako leto sestanek in piknik vseh Jugoslovanov v bakrenem okrožju in bivših Calumetčanov, ki žive po drugih mestih. Že takoj pivo leto je bil piknik posečen od več kot dva tisoč ljudi, dočim se je število na ostalih dveh več kot podvojilo. To je znamenje, da ljudstvo odobrava in želi take sestanke, kjer se snidejo znanci in prijatelji, kateri se mogoče že celo leto niso videli. Naj pripravne jši prostor zato je Electric park, ki je kakih pet milj oddaljen od Calumeta, in ta prostor si je odbor izbral tudi za letošnji piknik. Program bo tako bogat, da ga ne bi smel zamuditi noben Jugoslovan iz treh tukajšnjih okrajev. Vstopnina bo samo 10 centov za odrasle, dočim bodo otroci prosti. Za otroke se bodo vršili posebni športi ter se jim razdelile proste slaščice in igrače. Odbor je šel do skrajnosti, da poda ljudstvu nekaj res dobrega in zanimivega, radi tega pričakuje, da se bo narod odzval v tako velikem ali še večjem številu, kakor zadnja leta. V parku se bodo servirale vsakovrstne pijače in “lunch.” Kdor hoče, lahko prinese svoj “lunch” s seboj, kateri se pa nočete ukvarjati s tem, si boste istega lahko nabavili za majhen denar v parku. Iz Chicaga, Detroita, Milwaukee in drugih mest smo prejeli več pisem od bivših Calumetčanov, kateri vprašujejo, če se bo letos piknik vršil in kdaj. Tem se je odgovorilo pismeno, ostalim, kateri mogoče menijo priti sem gori na počitnice isti čas, pa naj služi ta dopis. Zadnja leta smo se sestali z večjim številom bivših Calumetčanov v parku ter upamo, da se bomo tudi letos. Vabljeni ste torej vsi, da po-setite ta piknik v nedeljo 2. avgusta. Onim, kateri ste že bili na teh sestankih, ni potrebno več razlagati, kateri pa še niste bili, pridite gotovo; ne bo vam žal! Za publicijski odbor: Joseph Chesarek, načelnik. Euclid, O. Članom in članicam društva Napredek št. 132 JSKJ, naznanjam da priredimo naš izlet na Vrbičevo farmo v nedeljo 26. julija. Kakor je bilo že na zadnji seji sklenjeno, lahko posetniki prinesejo svoj “lunch” s seboj, ali pa ga dobijo tam proti mali odškodnini. Vsi člani in članice našega društva in vsi prijatelji dobre zabave so. vabljeni na ta izlet. Kar se tiče zabave, je bo dovolj za stare in mlade. Za one, ki nimajo svojih avtomobilov, je društveni odbor preskrbel “truck,” s katerim se bomo skupno odpeljali na piknik. Voznina za tja in nazaj bo samo 25 centov za osebo. Torej vsi člani in prijatelji, ki se hočejo peljati s truckom, naj se zberejo pred Slovenskim društvenim domom v, Euclidu v nedeljo 26. julija ob 9. uri zjutraj, i Za tiste, ki se bodo udeležili izleta s svojimi avtomobili naj velja sledeče navodilo: vozijo naj po cesti št. 84 do ceste št. 86 in po omenjeni cesti do “5 points;” tam naj krenejo na desno do 5. farme, ki se imenuje Vrbic’s Farm; tja bo kazal tudi kažipot. Torej, bratje in sestre, udeležite se tega izleta kar mogoče polnoštevilno, da se malo bolj medsebojno spoznamo. To je res potrebno. Sem že leto in pol tajnik tega društva, pa j še ne poznam vseh članov. Vabimo tudi našega urednika, sobrata Terbovca, da nas po-seti v nedeljo v hladnih sencah Vrbičeve farme. Saj vemo, da gre včasih še znatno bolj daleč na piknike naših društev. Seveda so prijazno vabljeni na naš piknik tudi vsi drugi prijatelji društva. Torej, na svidenje v nedeljo 26. julija na Vrbičevi farmi! Člane našega društva še pri tej priliki opozarjam, da naj ne pozabijo, da je zadnji čas za plačan j e asesmenta do 25. dne v mesecu. Bratski pozdrav! — Za društvo Napredek, št. 132 JSKJ: John Tanko, tajnik. Finleyville, Pa. Posebnih novic od tu nimamo poročati, samo vročina je nenavadno huda. Pa ta muči ljudi tudi drugod, kakor čita-mo, torej ni nič novega. Na redni seji društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ je bilo sklenjeno da priredimo to poletje en piknik v korist društvene blagajne. Piknik se bo vršil v nedeljo 16. avgusta na farmi našega bivšega predsednika Franka Pohleta na Cort-ney. Vsi člani in članice našega društva in vsi prijatelji od blizu in daleč so vabljeni, da nas posetijo na tem pikniku. Za vsakovrstno postrežbo bo skrbel v to svrho izvoljeni odbor. Torej, na svidenje v nedeljo 16. avgusta na Pohle-tovi farmi. — Za društvo št. 148 JSKJ: Frank Pernishek, predsednik. Center, Pa. Kot predsednika društva št. 33 JSKJ me veže dolžnost, da se v imenu društva zahvalim vsem, ki so nas obiskali na dan 4. julija na Center Beachu, kjer se je vršil skupni piknik društev št. 33 in št. 221. Udeležba 11a pikniku je bila velika in posetniki so prišli od vseh strani, kljub temu, da so vremenski bogovi v začetku močno nagajali. Kmalu potem, ko smo bili razložili naše dobrote po policah, se je vreme stemnilo in vlila se je huda ploha. Bili smo kar obupani in nismo vedeli kaj bi počeli, čez nekaj časa pa zagledam prijatelja Franka Mikca, predsednika društva št. 149 JSKJ v Canonsburgu, ki je bil pravkar prilezel izpod velikega grma, kamor se je bil skril pred ploho. Smejočega obraza se približa in mi pravi, da se mi ni treba preveč jeziti na vremenske bogove, češ, da je on prinesel lepo vreme s seboj. In res, kmalu za njim se j[e tudi sonce pokazalo skozi grmovje in vse je bilo spet v redu. Nisem si zapomnil imen vseh, ki so nas obiskali na našem pikniku 4. julija. Vem pa, da so prišli iz Canonsbur-ga, White Valley, Cheswicka, Claridge, Monessena, Pittsburgha in Universala. In kaj mislite, na naš piknik sta prišla tudi urednika Nove Dobe, sobrat Anton J. Terbovec in sobrat Louis M. Kolar; prišla sta nad 150 milj daleč, kar ni karsibodi. Bili smo prijetno iznenadeni, kajti nismo ju pričakovali. -Ako bi bili vedeli, da prideta, bi bili privedli 11a piknik tudi mladega kozliča, kateri je nekaj v sorodstvu s tisto kozo, katero je bil sobrat Terbovec pred par leti podaril Zvezi JSKJ društev v Pennsylvaniji. Sobrat urednik lahko ve, da smo še vedno hvaležni za njegovo darilo, kor se istega še vedno spominjamo, dasi ni zabeleženo v zapisniku. K -sklepu še enkrat: prav lepa hvala vsem, ki so posetili naš piknik na dan 4. julija. Kadar bo prilika, bomo skušali naklonjenost povrniti. Bratski pozdrav! Anton Eržen, preds. društva št. 33 JSKJ. North Chicago, 111 Slovensko stavbinsko in posojilno društvo (North Shore Building and Loan Association) je zaključilo 30. aprila 1936 15-letno delovanje med rojaki v Waukeganu in North Chicagu. Ni naš namen opisovati, kaj je to društvo tekom zadnjih 15 let storilo v gospodarskem in finančnem oziru za naš slovenski narod. Reči moremo le, da potqm tega društva je bilo veliko trdo prisluženega denarja, bodisi posameznikov, ali lokalnih podpornih društev, obvarovano pred izgubo; bodisi da bi bil izgtibljen potom zaprtih bank ali potom drugih vablji- vih investicij, katere so med to depresijo propadle. Pri našem podjetju je dobil vsakdo pošteno vsaki cent, ki je njemu pripadal, s 3 odstotki obresti, to je z obrestno mero, katero s banke plačevale v najboljših časih. Res je depresija uničila marsikoga, tako tudi našim ljudem ni prizanesla, in sem in tja je kdo onemogel pod bremenom depresije, bodisi da je porabil vse prihranke, katere je imel, ali ni mogel posestva ohraniti, in vsled tega je njegovo posestvo prevzelo društvo. Glavno letno zborovanje delničarjev se bo vršilo v soboto 25. julija 1936 ob pol osmih (7:30) zvečer v Slovenskem narodnem domu na 10. cesti. Dolžnost vsakega delničarja ali delničarke je gotovo se tega glavnega zborovanja udeležiti. Res je neprikladno v tej vročini hoditi na zborovanje, pa pridite vseeno, žrtvujte nekoliko vašega prostega časa in pridite na zborovanje, ker vam bo na tem zborovanju natančno razloženo poslovanje v preteklem letu. Te dni vam je bilo po pošti na dom poslano “Naznanilo in pooblastilo” (Proxy) za to zborovanje. Na teh “proxy” je zapisano vaše ime, naslov, kakor tudi številke vaših delnic. Preglejte te številke natančno, in ako zapazite kako pomoto, prosimo, da nam to naznanite, da se popravi. To “proxy” prinesite s seboj na zborovanje, kjer se boste žnjim registrirali in dobili volilne listke. Na ta način se prihrani veliko časa in listanja po knjigah, da se ugotovi vaše delnice. V slučaju, da se iz katerega koli vzroka ne morete udeležiti zborovanja, potem izročite “proxy” kateremu uradniku ali drugemu delničarju, ki se bo seje udeležil. Morate pa pravilno svoje ime podpisati, kakor tudi ime onega, ki mu boste izročili “proxy” in ki bo vas zastopal. To je zelo važno. Na pritožbe zadnjih par let, da kje posamezniki dobijo imena in naslove delničarjev, ter jih potem nadlegujejo za “proxy,” odgovarjamo, da iz urada se take tajnosti ne izda pod nobenim pogojem, in nihče ni dobil nobene informacije. Naj omenimo še, da vsak delničar ima pravico prositi za “proxy,” kakor je tudi vsakega delničarja prosta volja “proxy” izročiti ali odkloniti. Kakor je bilo že omenjeno, “proxy” so vam bile po pošti poslane na dom. V slučaju, da ste se med letom preselili, vprašajte za vaše pismo tam, kjer ste prej imeli naslov, ker poslali smo tja, za kamor smo imeli naslove. V slučaju, da niste pisma prejeli, prosimo, da se zglasite v uradu tajnika ter se vam nova listina izda. Prosimo tora j, pridite vsi na zborovanje, ako pa ni mogoče udeležiti se, pa izročite proxy, kakor že preje omenjeno. To prosimo pa radi tega, ker, ako ni nad polovico delničarjev zastopanih, bodisi osebno ali s pooblastilom, se zborovanje ne more vršiti, in se mora novo zborovanje sklicati, kar pa vzame precej časa in denarja. Torej je vaša dolžnost se zborovanja udeležiti, kakor gori omenjeno. Vsled glavnega letnega zborovanja bo urad zaprt v soboto ves večer. Odprt pa bo v petek zvečer ob navadni uri, v soboto pa le do 4. ure popoldne. Prosimo, upoštevajte to! Za North Shore Building and Loan Association: Math Ivanetich, tajnik. se pri navedbi društvenih zastopnikov nahaja napaka z ozirom na dve društvi. Pravilno bi se moralo glasiti, da sta bila zastopnika društva št. 203 v Cheswicku Jacob škof in Frank Arch, zastopnika društva št. 221 v Centru pa Bertha Knaflic in Lucas Knaflic. Prizadeti zastopniki naj izvolijo ta popravek vzeti na znanje. Jurij Previc, zapisnikar Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji. Greensboro, Pa. Blizu tega mesta je do nedavnega zadovoljno živela šestčlanska družina Charlesa Patricka. Pa je posegla smrt v družino in je pobrala gospodinjo oziroma mater dne 26. junija. Nekaj dni pozneje, nam-rez 8. julija, pa je smrt pobrala še očeta Charlesa Patricka. Za njima žalujejo štirje otroci, namreč Gertrude, Charles, Olga in Mary. Pokojni Charles Patrick je bil član JSKJ okrog 24 let. Prvotno je spadal k društvu št. 47 JSKJ v Aspenu, Colo., dne 15. julija 1935 pa je vzel od tam prestopni list k tukajšnjemu društvu “Our Friends,” št. 227 JSKJ. Bil je prvi član našega društva, ki ga je usoda poklicala k večnemu počitku. Društvo mu je preskrbelo lep in bratski pogreb in ga bo ohranilo v lepem spominu. Pokojna zakonska, ki sta se tako hitro drug za drugim poslovila od življenja, sta bila mnogim rojakom znana tudi pod imenom Mr. in Mrs. Karl Petro-cich. Naj jima bo ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa bodi od strani društva “Our Friends,” št. 227 JSKJ, izrečeno iskreno sožalje! Joseph L. Nickler. White Valley, Pa. V Novi Dobi z dne 8. julija je bil priobčen moj dopis, vsebujoč izčrpke zapisnika seje Zveze JSKJ društev, v katerem Lorain, O. Dne 11. julija sva se bila podpisana namenila popoldne v Amherst, O., v bližini Lo-raina. Sva bila povabljena za 40-letnico najine poroke na večerjo k Mr. in Mrs. Filip Jakopin, najinemu drugemu sinu in sinahi. Tam smo se mudili do 8. ure zvečer. Tretji sin Franki je naju povabil, da napravi klub Vesna za člane in članice, za njih očete in matere prosto zabavo isti večer. Ne veva kedaj je Franki licenco dobil za laži, ker ga nisva tako učila. Ko je bila 8. ura zvečer sin Franki reče: “Pa in ma, zdaj se pa le odpeljimo proti Lorainu, da nas ne bodo čakali pri Vesna klubu. Okoli 9. ure zvečer stopiva v malo dvorano in od vseh strani se zasliši “surprise,” da se je kar dvorana stresla. Ozreva se okrog, in nisva vedela, komu vse to pomeni. Vodijo naju naprej, Frank Losiewicz začne igrati koračnico, mala Miss Patty Ann Losiewicz pa nama je pripela cvetlične šopke. Nato so nama začeli pripovedovati, da je to vse za. naju. Niti besedice nama ni bilo mogoče izpregovoriti, tako sva bila iznenadena. To se še spominjava, da smo skupaj korakali po dvorani do sprednje mize, kjer nas je čakal Louis Balant, nama v imenu vseh navzočih v roke segel in nama čestital ob priliki 40-letnice najine poroke. Voščil nama je tudi, da bi čez 10 let še vsi skupaj praznovali najino 50-letnico. Nato naju posade za mjzo in ko se ozreva okrog, vidiva polno dvorano najinih prijateljev iz Lo-raina; kmalu potem vidiva polno obložene mize in poročni “cake.” Bilo je ko svatba; nikdar si ni&va predstavljala, da imava toliko in tako dobrih prijateljev. Nikdar se ne moreva dovolj zahvaliti. Stolorav-natelj L. Balant je vse pozival, da vsaki svoje mišljenje izrazi. Voščili so nama vse najboljše (Dalje na 6. strani) A —mi mr-rni D [01=30 Knut Hamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) OBOI [O [Ol [OEO (Nadaljevanje) Tega v pismu ni povedala natanko. Da pa je v primeri z našo vaško nekaj velikanskega, sem opazil na tem, da je dobila božična darila in še veliko drugih daril, ne da bi ji bili od plače kaj odtrgali. — Tako, je dejal Izak. — Kaj, ti bi je najbrže ne maral za deklo? je vprašal Brede. — Jaz? je ušlo Izaku. — Ne, hehe, saj sem kar tako vprašal. Barbro naj ostane le tam, kjer je. Toda kaj sem hotel reči: Nisi kaj posebnega opazil zgoraj na telegrafu? — Na telegrafu? Ne- — Ah kaj, odkar sem ga jaz prevzel, je le redkokdaj kaj v neredu. In potem, saj imam na steni svoj stroj, ki mi pokaže, če kaj ni prav. Prihodnje dni pa moram vso progo obhoditi in pregledati. Imam pač silo veliko oskrbeti in en sam človek težko vse ppravi. Pa ker sem že inšpektor in imam to javno službo, jo moram pač opravljati tako dolgo, dokler jo imam. — Izak je vprašal: Pa menda ne misliš na to, da bi pustil? — Ne vem, je odgovoril Brede, se še nisem odločil. Toda ne privoščijo mi najmanjšega miru, zdaj moram spet v vas. — Kdo ti pa ne da miru? je vprašal Izak. — Vsi skupaj. Pristav me hoče spet za sodnega slugo, notar me potrebuje, da bi ga vozil, in gospa pasto-rica je hotela že več kakor enkrat, da bi ji pomagal, če bi le ne bila pot tako dolga. No, kako pa je bilo, Izak, ali si res dobil toliko denarja z.a svoj hrib? — Da, to ni zlagano, je odgovoril Izak. — Toda kaj je Geissler prav za prav mislil s to rečjo? Zdaj pa kar tako leži tam. To je vendar čudno. Tega je zdaj že dve leti. — Izak sam je že večkrat premišljeval o tej uganki, tudi s pri-stavom je govoril o tem, vprašal je po Geisslerjevem naslovu, da bi mu pisal. Stvar je bila res čudna. — Jaz ne vem, je dejal Izak. Brede ni skrival, da ga ta kupčija s hribom zelo zanima: Pravijo, da je še več takih hribov, kakor je tvoj, gori v almendi, je dejal; v njih utegnejo biti velike stvari, mi pa hodimo tod okrog kakor neme živali in ne vidimo. Zdaj sem se odločil, da pojdem nekega dne tja gori in malo preiščem. — Ah tako, ti se razumeš na skale in kamenje? je vprašal Izak. — Da, malo že in tudi druge sem o tem izprašal. In naj bo kakorkoli, nekaj mOram najti zase, z vsemi svojimi ne morem živeti od posestva. K vragu, to je skratka nemogoče. Pri tebi je docela drugače, ti imaš obilo gozda in dobre zemlje. Pri meni pa ni drugega kakor golo barje. — Barje so dobra tla, je dejal Izak kratko. Jaz sam imam barje. — Saj ga je povsem nemogoče izušiti, je odvrnil Brede. . . Toda barja ni bilo nemogoče izsušiti. Ko je Izak prišel ta dan malo niže, je naletel na nove naselbine. Dve sta ležali niže doli proti vasi, ena pa je bila visoko gori med širokim razgledom in Sellanrao — v puščobi so začeli delati vsepovsod, v prvih Izakovih časih pa ni bilo tam žive duše. In ti trije naseljenci so prišli brž ko ne od daleč, zdelo se je, da so ljudje s pametjo; prvo, kar so storili, ni bilo, da bi si preskrbeli denarja in si postavili hišo, nekega leta so prišli sem, izkopali jarke in spet izginili, prav kakor da bi bili pomrli. To je bil pravi način: izkopati jarke, izora-ti, posejati. Aksel Strom je bil zdaj Izakov najbližji sosed, pameten človek, samec, po rojstvu Holandec; izposodil si je Izakov plug za oranje ledine, da bi preoral ž njim svoje barje, in šele drugo leto si je postavil senik in kočo in kupil nekaj glav živine. Njegovo posestvo se je imenovalo Maaneland, Mesečeva zemlja, ker je mesec tako lepo sijal nanjo. Pri sebi ni imel nikake ženske pomoči in delavno moč je bilo na tem oddaljenem kraju poleti le težko, dobiti, toda kakor si je bil on porazdelil delo in ga opravil, je bilo edino prav. Kaj naj bi si bil nemara, kakor Brede, najprej hišo zgradil in potem prišel z družino in s kupom majhnih otrok v puščobo, brez živine ali njiv, od katerih bi lahko živel? Kaj je Brede Olsen razumel o osuševanju barja ali o krčenju puščobe ? Brede Olsen je znal čas zabiti z ničvrednimi stvarmi; nekega dne je res prišel mimo Sellanrae, namenjen v hribe za plemenitimi kovinami! Zvečer se je vrnil, ne da bi bil kaj našel. Samo nekaj znakov, je dejal in zraven pokimal. Pot je mislil kmalu ponoviti in preiskati tudi gore proti Švedski. In res, Brede je spet prišel. Stvar mu je brž ko ne ugajala, izgovarjal se je, da mora pogledati telegrafsko progo, la čas pa so oskrbovali hišo in dom njegova žena in otroci ali pa se dela sploh doteknili niso. Izak je bil Bredovih obiskov kmalu sit in se mu je umaknil iz hiše, kadar je prišel. Potem sta Inger in Brede med seboj prisrčno klepetala. Le kaj sta neki imela klepetati ? O, Brede je bil večkrat doli v vasi in je zmerom vedel kaj novega povedati o tamošnjih imetnikih, Inger pa je spet imela svoje slavno potovanje v Drontheim in tudi prebivala je tam in o tem je lahko pripovedovala. V letih, v katerih je bila z doma, se je naučila klepetati, z vsakomer je takoj pričela razgovor. Ne, ona ni bila nič več tista dobrosrčna, iskrena Inger, kakršna je bila nekdaj. Na Selanrao so še vedno prihajale žene in dekleta, da bi urezale obleko ali pa da bi kakor bi mignil zarobile kak dolg obšiv, in Inger se je pri tem dobro zabavala. Tudi Oline je prišla spet, najbrže ni mogla nič vec izdrzati, da ne bi prišla, kajti prišla je spomladi kakor v jeseni, zvita kakor jegulja in kakor maslo lažniva. _ Morala sem pogledati, kako je kaj pri vas, je dejala vselej. __ In tako se mi toži po tvojih fantih, je dejala, tako so mi prirasli k srcu, ti dragi angelčki, kakršni so bili takrat. Da, da, zdaj sta velika fanta, toda prav čudovito je, koliko moram misliti nazaj, ko sta bila, še tako majhna in sem morala zanju skrbeti. In vi zidate in zidate in boste kmalu pozidali svoj grunt v celo mesto. Ali boste na novi skedenj obesili tudi zvonec, prav tako kakor v župnišču? Ko je Oline- nekoč spet prišla na Sellanrao, je privedla s seboj neko žensko, in obe ženi in Inger so tičale dober dan skupaj, čim več je imela Inger okrog sebe ljudi, tem bolje in hitreje je ravnala s škarjami in šivala na šivalnem stroju; bahala se je, vihtela škarje ali pa likala. To jo je spominjalo na čas v zavodu, kjer jih je bilo vse polno. Inger ni prav nič skrivala, odkod da je imela svojo umetnost in znanje, iz Drontheima jo je imela. Bilo je, kakor da ni tam na običajen način odsedala kazni, temveč kakor da se je šla tja učit: krojačiti, tkati, barvati in pisati. O zavodu je govorila z nekim čutom domovinske ljubezni; toliko ljudi je bilo tam: predstojnik, nadzorstveni uradniki in pazniki; ko je prišla tedaj spet domov, se je čutila zelo osamljeno in prav hudo ji je bilo, da se je morala iz družabnega življenja umakniti. Delala se je celo, kakor da bi se bila prehladila, ko je stala na ostrem zraku, da, še leta in leta po vrnitvi ji sapa in vreme nista dobro dela. Za delo izven hiše je prav za prav potrebovala deklo. — Da, ampak Bog nebeški, je rekla Oline, ti s svojo učenostjo in s svojo veliko hišo, ti bi pa že morala imeti deklo! Bilo je prav prijetno najti tako-le razumevanje in Inger Olini ni ugovarjala. S strojem je ropotala, da je kar grmelo, in ravnala tako, da se ji je prstan na roki lesketal. No, zdaj vidiš sama, je dejala Oline drugi ženski, če ni res, da je Inger dobila zlat prstan? — Kaj ga hočeta pogledati, je dejala Inger in ga potegnila s prsta. Oline ga je pograbila, zdelo se je, kakor da si ni prav na trdnem in je prstan preiskovala kakor opica oreh: tudi žig je poiskala: da, tako je, kakor sem rekla, ta Inger z vsem bogastvom in z vsem, kar ima. — Ona druga je prstan s spoštovanjem vzela v roko in se ponižno smehljala. Pa ga malo podrži na prstu, je rekla Inger. Le kar natakni si ga, ne bo počil! (Dalje prihodnjič) ------------o- dolga 27 kilometrov. V dobi Obrenovičeve vladavine je v svojem mlinu skrival poznejšega kralja Petra ter ga gostil s kačamakom in mlekom. DOPISI (Nadaljevanje s 5. strani) k 40-letnici najinega zakona, mnogo zdravja in vse najboljše za naprej. Vseh iskrena želja' je bila, da bi dočakala še 50-letnico. Potem so nama pokazali novo veliko preprogo, ki so nama jo podarili. V prvi vrsti naj prisrčne jša zahvala sinovom: Anthony, Philip, Frank, John in Joseph, ter hčeram Angela Rovan, Mary Losiewicz, Ann Jakopin, ki so vsi delali za to prireditev. Dalje iskrena zahvala Mrs. Frances Breščak, Mrs. Mary Černilec, Mrs. Mary Primožič, Mrs. Mary Gradišek, 31st St., Mrs. Anne Novak, ki so se za stvar zavzele in pomagale gori omenjenim. Hvala gre tudi Mr. Antonu Rovanu, ki je imel vse tako preskrbljeno z ječmenov-cem, da suše ni bilo v dvorani. Hvala gre tudi Mr. Frank Lo-siewiczu, ki je ravno tako sodeloval z Mr. Antonom Rovanom, da sta vsem navzočim tako točno postregla z raznimi tekočimi dobrotami. Hvala tudi Mr. Frank Anzelcu, ki je igral valčke in polke in vse drugo, da je bilo vse veselo ta večer. Naj gre zahvala tudi tistim, katerih imena bi bila pomotoma izpuščena. Hvala najinim sinovom, ki so več mesecev za vse to vedeli, pa so tako zvesto molčali o stvari. Hvala hčeram, ki so ravno tako pridno delale in molčale, da nisva prav nič zvedela o tej zaroti. Dalje naj velja najprisrčnej-ša zahvala sledečim, ki so naju obdarili s tako velikim in krasnim darom: Mr. in Mrs. Joseph Svete, Mr. in Mrs. John Primožič, Mr. in Mrs. Frank Gradišek, 31st St., Mr. in Mrs. Frank Mejak, Mr. in Mrs. J. Dougan, Mr. John Svet, Mr. in Mrs. J. Plicnik, Mr. in Mrs. Jakob Tomažič, Mr. in Mrs. Frank Jančar, Mrs. Frances Breščak, Mr. in Mrs. Anton Jančar, Mr. in Mrs. Frank Jevec, Mr. in Mrs. Louis Balant, Mr. in Mrs. Frank Zaletel, Mr. in Mrs. Joseph Baraga, Mr. in Mrs. Anton Eisenhardt, Mr. in Mrs. John Omahen, Mr. in Mrs. John Tomsic, Mr. in Mrs. John Kumse, Mr. in Mrs. Joseph Mramor Sr., Mr. in Mrs. Matevž Vidrick, Mr. in Mrs. John Lampe, Mr. in Mrs. Joseph Zaletel, Mr. in Mrs. Frank Zgonc, Mr. in Mrs. Frank Anzelc, Mr. Joseph Škerjanc, Mr. in Mrs. Stefan Kos, Mr. in Mrs. John Kotnik, Mr. in Mrs. John Pogačnik, Mr. in Mrs. Anton Cer-nilec, Mr. in Mrs. John Bucher, Mr. in Mrs. Anton Longar, Mr. in Mrs. Joseph Urbas, Mr. in Mrs. Marsalta, Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Joseph Stem-bal, Mr. in Mrs. Mike Ursic, 33d St., Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, Mr. in Mrs. Joseph Udovich, Mr. in Mrs. Buncich, Mr. in Mrs. John Gambish, Amherst, O. Najprisrčnejša hvala vsem, ki ste kaj delovali, in za lepo darilo ter voščila. V vsakem slučaju sva pripravljena, kolikor nama bo mogoče, povrniti. Torej še enkrat vsem skupaj srčno lepa hvala. Bodite pozdravljeni in nikdar pozabljeni. Spomin na vaša dobra srca nama bo ostal za vedno lep in svež. Mr. in Mrs. Anton Jakopin, 1682 E. 33d St. ODHOD V INOZEMSTVO (Nadaljevanje s Drve strani) naturalizirane ameriške državljane. V zadnjih letih je vlada Zedinjenih držav sklenila posebne pogodbe z, raznimi državami, po katerih se popolnoma priznava pravica naturaliziranih državljanov. Kjer takih pogodb ni, kakor na primer v slučaju Poljske, Italije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Avstrije in Rusije, ameriški State Department svari naturalizirane državljane, ki nameravajo potovati v inozemstvo, in ako so vpoklicani v vojsko stare domovine, nastopa z ostrim protestom. V mnogih slučajih, zlasti za časa miru, imajo ti protesti zaželjeni učinek. Ako gre za inozemca, se ne more protestirati. Naturaliziran državljan, ki potuje v inozemstvo, ima v praksi isti položaj kot turoden Amerikanec, in dokler ima pasport, ki je še v veljavi, ni govora o kakih težkočah ob povratku. Inozemec? pa ne more biti nikdar siguren v tem pogledu in mora vedno paziti na to, da ne ostane predolgo v inozemstvu, če noče zgubiti pravice do povratka kot izvenkvoten priseljenec, pa da najde, da so se mu vrata v Ameriko zaprla.— FLIS. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Nenavadna tatvina. V občinsko pisarno v Resnu so vlomili neznani tatovi ter odnesli vse, kar se jim je zdelo vredno. Značilno je, da je izginila tedaj iz pisarne tudi knjiga, v kateri so bili vpisani neplačani davki. Varnostna oblast je napela vse moči, da bi izsledila tatove. Kakor domnevajo, so bili med vlomilci tudi kmetje, ki dolgujejo večje zneske za davke, pa so zato odnesli knjigo neplačanih davkov, prepričani, da jim sedaj davkov ne bo treba plačati. Rauševe, ki je umrla v visoki starosti 82 let. Najdba je seveda povzročila v Studencih majhno senzacijo in ljudje sedaj živahno komentirajo zagonetni dogodek. Cujejo se razna mnenja, vendar ni verjetno, da bo po 22 letih uspelo pojasniti skrivnostno smrt Marije Rauševe. Obisk uglednih portugalskih zdravnikov. Zagrebški higienski zavod je po zaslugi dr. Štamparja, dr. Borčiča in njunih številnih sotrudnikov matica mnogih zdravstvenih ustanov, ki so zaslovele tudi preko meja Jugoslavije. Društvo narodov je že večkrat poslalo skupine zdravnikov iz raznih držav, da proučujejo delovanje zdravstvenih ustanov v Jugoslaviji. Dr. Štampar in dr. Borčič pa sta sama po naročilu Društva narodov vodila razne zdravstvene misije v tujem svetu. Zdaj se je mudila v Zagrebu tri dni skupina odličnih portugalskih zdravnikov katero je vodil zaslužni organizator zdravstvene službe na Portugalskem dr. Salazar. Med odličnimi gosti je bil tudi glavni nadzornik zdravstva na Portugalskem dr. Jose de Faria. Gosti so obiskali razne zdravstvene ustanove tudi v zagrebški okolici ter se o njih izrazili z naj lepšim priznanjem. Posebno jih je zanimala Šola narodnega zdravja, navdušilo pa jih je tudi delo vaščanov, ki se sami po navodilih te šole vzorno in uspešno posvečajo zdravstveni službi. Hči je najela roparje, da bi oropali očeta. V Azanji pri Smederevski Palanki so pred tedni zakrinkani roparji vdrli v hišo bogatega kmeta Nediča. Kmet se je postavil v bran s sekiro ter enega razbojnika ubil. Zdaj so orožniki zajeli ostala dva napadalca in eden je izpovedal, da je bil napad naročen od hčerke kmeta Nediča, ki je tudi točno opisala kraj, kjer oče shranjuje denar. Z zadevo se sedaj bavi okrožno sodišče v Smederevu. 45 /,0.32; 64 34270 '% : 66 38518 JU, 71 33236 %: 71 36816 „ |4 70 34591 70 78 79 38519 ' 'g34 85 34596 ‘ 110 126 35423 ”, i9 137 144 36375 .,29 145 38542 .04,08 158 35428 ^89 158 34001 gg |8 158 34000 ,4;ci 158 33910 171 33445 ,j(|8 174 34082 3533’ 200 35109 7794 f 204 34671 oo.oO 225 Skupaj 38537 $5^ Total ^ l Anton glavni*^. aWK»! 'i Potnikom v stari kraj nudi"10 skupna potovanja: 1. avgusta CHAMPLAIN na 12. avgusta QUEEN MARY na L 15. av?usta VUI.CANIA na Trst. 19 avgusta NORMANDIE na vri- 2. septembra NORMANDIE na f »n Lahko pa potujete n:i v8»Ke času- parniku in ob vsakem druge i.astopamo vse važnejše linije. jn c Pišite po naš vozni red parni' kart. .» SORODNIKE IZ STAREGA »lij je sedaj v gotovih »lučajih ne pa dobiti. Pojasnite nam svoj suc»j» Uj c bomo odgovorili kaj ae da stori • CENE DENARNIH f*OSILJAT 7,a $ 2.55 10 0 Din Za $ S.OU 2o« ,i( Za 5.00 200 Din Za 17-’“ 30» 1 Zu 7.20 300 Din Za 2G.OO 6{|o Za 1 1.70 500 DinIZu 43.0« j_oO0 [) Za 23.00 1,000 Din] Za 82.»“ g 0»« /m 45.00 2.000 Din|Zu 167 jih Pošiljamo tudi v dolarj Vsa pisma in druge pošiUa^v slovite na: , . LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, jj, 302 E. 72nd Street, New Dve uri pred poroko samomor z elektriko. V Kumboru v Boki Kotorski je bil zaposlen v električni centrali elektrome-hanik 30-letni Miroslav Havel-ka. Nedavno bi se bil moral poročiti z lepotico Rozo, toda pred poroko je obupal. Dve uri prej, preden bi moral z nevesto stopiti pred oltar in ko je bilo za svatbo že vse pripravljeno, se je nesrečni ženin podal v centralo in se ubil z električnim tokom 6,000 voltov. -----------------o-------- Iz urada gl. tajnika JSKJ Posojila na članske certif ikate za meneč junij 1936. Loam on Membership Certificates for -June 1936. Pred dnevi se je ponesrečila v Dolnjih Kamencah, ki so od Novega mesta oddaljene dobrih 30 minut, 80-letna posestnica, Terezija Planinškova. Pred hišo je padla preko lesenega plota in pri padcu dobila tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegla. Pokopali so jo na domačem pokopališču ob mnogoštevilnih udeležbi domačinov in okoličanov, ki so ženo visoko spoštovali. Pokojna Terezija Planiško-va je bila mati Janeza Planinška, znamenitega polarnega lovca, prirodoslovca, zlatoiskal-ca, stezosledca itd., o katerem so ameriški listi že mnogo pisali. Janez Planinšek je živel dolgo časa med Eskimi, se tam poročil z domačinko in izvoljen je bil za kralja Eskimov. Mati Terezija se je do zadnjega vsak dan hrepeneče ozirala po pismonoši v nadi, da bo prejela od svojega ljubljenega sina, o katerem že pet let ni glasu, kake vrstice. Do zadnjega je upala. in s tem upanjem tudi legla na mrtvaški oder. Sin Janez se je zadnjič oglasil 12. avgusta 1931, ko je napravil s svojo družinico, s hčerko Inez in sinom Tonyem v Čolnu 8,000 milj dolgo potovanje z daljnjega severa na skrajni jug. Pismo je bilo oddano v kraju Bahamas Nassau, N. P. Zadnji njegov naslov pa se je glasil: V. R. Do-poe 2629 S. W. 28 Canal, Miami, Florida. Najstarejši človek v Resavi je umrl. V vasi Dubnici je umrl 112-letni Milan Stojadinovič, ki je bil naj starejši človek v vsej Resavi. Milan Stojadinovič se je udeležil kot vojak madžarskega upora leta 1848. Njegovo življenje je bilo vedno borno, ostal pa je do zadnjega nenavadno čvrst in svež. Iz svoje domače vasi je Se pred meseci hodil peš v Svilajnač. Ta pot je ' Krvna osveta v Liki. Pravilo “glava za glavo,” ki je tako močno uveljavljeno zlasti med arnavtskim prebivalstvom na jugoslovanskem jugu, da se od rodu do rodu iz maščevanja izvršujejo uboji, prihaja v veljavo tudi v raznih drugih pokrajinah. Tako je na primer v sporu dveh kmečkih rodbin v Liki v 50 letih padlo že 15 glav. Sodišče v Gospi-ču je nedavno razpravljalo o tej stvari ter o trdovratni maščevalnosti. Obtožen je bil 24 letni Bogdan Čopič iz Zg. Suvaj e, ki je lani iz zasede ustrelil svojo sosedo Marijo Copi-čevo, da bi maščeval svojega brata Stevana, katerega je u-bil Marijin mož. Obtoženi mladenič je na razpravi razložil staro sovraštvo, ki vlada med obema sorodnima rodbinama že 50 let. To sovraštvo je zahtevalo iz obeh domačij že 15 človeških življenj. Na vsaka tri leta pride ena žrtev krvne osvete. Obtoženec je tudi razložil nekatere prejšnje uboje, ni pa hotel povedati, kdo je ustrelil sosedo Marijo. Kot maščevalca prideta v poštev samo on in njegov stari oče. Vse komisije in tudi zaslišanja vseh vaščanov niso mogla razjasniti zavratnega umora. Sodišče je Bogdana obsodilo na 12 let robi j e, ker se je sodnikom zdelo nemogoče, da bi bil dejanje izvršil njegov stari oče. Dr. št. Cert.št. Vsota Lodge No. Cert. No. Amount 1 33603 $ 310.87 2 33280 173.96 2 34721 128.83 20 34759 91.47 20 36947 44.57 20 36946 83.67 21 37957 32.15 25 36932 319.34 25 38513 72.63 27 35671 104.34 29 ; 34162 85.44 31 33539 245.35 31 34176 251.41 36 34507 122.25 36 34509 158.04 37 34204 172.50 45 37616 29.14 ISKOVlNt od najmanj^ do največje # društva in posameznic izdeluje lično moderna slo* venska unijska tiskarna- Ameriška Domovin3 6117ST. clairavE- CLEVELAND,OHIu * Llo % ca W d 4Hi. Kn '^dc foto !‘na v 'Jen; Vi s,] ■jo Piki VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite ko^a iz starega kraja: KARTE prodajamo za vse boljSe parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so s naSiro poar«dovanj«m ▼•dno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v JUGOSLAVIJO v ITALIJO Za $ 2.25 100 Din Za $ 9.00 100 Lir Za 5.00 200 Din Za 17.40 200 Lir Za 7.20 300 Din Za 43.00 500 Lir Za 11.70 500 Din Za 82.80 1,00() Lir Za 23.00 1,000 Din Za 104.00 2,000 Lir Za 45.00 2,000 Din Za 245.00 3,000 Lir Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno bo drugje poslužite, za cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 21(1 West 18 St New York. N. Y. fZ ! ' GLAS NARODA aNl NAJSTAREJSI NEODVj^ li|i SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI j Je najbolj razširjen °' Ust v Ameriki; donate , nje svetovne novosti, w’rZ/r \ii izvirna poročila lz stare a L vine; mnogo šale In romanov najboljših plsa*e« ^ Pošljite $1.00 >> ln pričeli ga bomo poilu* Vsa pisma naslovite GLAS NAROD*, ' 216 W. 18th St., Ne« York. hi i ^ui VSEH VRST TISKOVINE za društva in posameznike Izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio % Pred kratkim je na studenškem pokopališču pri Mariboru prekopaval grobar stare grobove. Ko je prišel do groba Marije Rauševe, ki je u-mrla leta 1914 v Studencih in odprl že napol strohnelo krsto, je opazil v spodnjem delu trebuha okostnjaka zapičene gnojne vile. Grobar je o tem obvestil orožnike, ki so zadevo javili državnemu toži-teljstvu, ki bo sedaj odločilo, ali naj se navzlic zastarelosti vodijo poizvedbe glede skrivnostne smrti pokojne Marije PREČKAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI kla: FICIRANI IŠČEJO SE POVEKJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zane-sljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! ££Č>t>NI AD|?tx AmERiJk ih zA-OVENCE\, VATOV: 156 Fifth Ave. IVAN HLAPIMO Urednik New York,N\