Poštnina plačana \ gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. 2?. - Leto XX. — Kranj, dne 4. julija 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon st. Ti .Gorenjec' izhaja vmako soboto. Dopita sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi ae ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletno 40 Dih, polletno 20 Din, čeirilsta* 10 Din, posamezna številka 1 Din. Llšt za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Rešitev prometnih in tujsko prometnih vprašanj Že v prejšnjih člankih smo opozarjali, da stoji Kranj zopet pred zelo usodnim prometnim vprašanjem, ki ni veliko manj važno kakor je bilo tedaj ono, ko se je gradila mimo Kranja gorenjska železnica, - kje naj gre njena trasa. Takrat sta si stali nasproti dve mnenji eni so boleli imeti izpeljano traso ob Savi, drugi pa tako železniško traso, da bi stala železniška postaja na kranjskem polju. Da je zmagalo mnenje trase ob Savi, ki je v mnogem oziru za Kranj ncprikladna, se pripisuje delovanju kamnogoriškega rojaka poslanca Thomana, ki je hotel imeti železnico kolikor mogoče blizu svojega domačega kraja. Ako bi se v 70 letih zgradila železniška postaja na kranjskem polju, bil bi brez dvoma razvoj Kranja vse drugačen, kakor je danes, Danes stojimo tik pred gradnjo velike internacionalne avtomobilske ceste. Generalni načrt je odobren. Po tem načrtu naj bi se preložila državna cesta skozi mesto Kranj na črto od mosta preko slavnega kopališča, ki ga občina gradi že tretjo leto do Perivnika. Jako bi šel velik del prometa mimo našega mesta. Našim zastopnikom se je po dolgem prizadevanju sicer posrečilo, da je sekcija napravila drug projekt, po katerem bi se preuredil Jelenov klanec in dosegla le 6%> vzpetost, toda treba bo še mnogo skupnih žrtev in vstrajne-ga dela, da se bo ta novi projekt v ministrstvu tudi odobril in izvedel. Pripravljeni pa moramo biti na vse. Ravno iz tega ozira smatramo za nuino potrebno, da se z izgraditvijo Kokrškega mostu v sredini mesta pritegnejo in približajo okoliški kraji z lažjim dostopom, kakor ga imajo dosedaj s Kranjem. Posebno velja to, za vse savske vasi na levi strani Save, pričenši od Čirčič, a tudi Šenčur ter vasi Voglje in Voklo. Z novim Kokrškim mostom bi se iste mestu znatno približale, ker bi vsaj ves lažji promet šel na novi most, medtem, ko bi dosedanja cesta služila le bolj prometu s težkim: vozili. Važna posledica novega mostu bi bila tudi ta, da bi se odprla stara opuščena cesta, ki vodi skoraj v ravni črti čez Planjavo na Komendo in bi postala z malenkostnimi stroški izvrstna avtocesta za zvezo s Kamnikom. V vseh teh in še mnogih drugih prometnih vprašanjih zamore mesto Kranj doseči uspehe le tedaj ako sporazumno, roko v roki. dela z okolico. Rešiti pa se mora še več drugih prometnih vprašanj, med katerimi je nujna zveza Kranja s Struževem, ki postaja vedno bolj predmestje Kranja. Asi stanovalci novih hiš v Struževem. kakor tudi ostali vaščani se poslužujejo za dostop v Kranj skoraj izključno poti ob Savi skozi stari drevored. Dolžnost kranjske občine je, da napravi tu primerno cesto. Potreba po boljši zvezi je postala toliko nujnejša, odkar je Majdičeva elektrarna zvišala jez in je dosedanja pot pri vsaki količkaj večji vodi poplavljena. Regulacija te poti je postala nujna zadeva in poživljamo vse mero-dajne činitelje, da ji posvetijo primerno pažnjo. Mnogo se je pri nas razpravljalo o vprašanju, če Kranj more postati tudi letoviški kraj. V zadnjih letih so nastopali nekateri gospodje, ki so enako kot za nacionalizem, vzeli tudi patent za tujski promet. Vendar je bil ves e-fekt njih govorjenja le v besedah, kar je razumljivo, če se pomisli — da so hoteli stavbo graditi pri strehi in ne pri temeljih. — Tudi mi smo mnenja da je naše mesto zelo prikladno za letovišče, vendar šele tedaj, ako bo imelo vsaj najprimetivnejše predpogoje, ki jih more zahtevati tudi skromni leto-viščar. Prvi predpogoj je, da ima leto-viščar vsaj pitno vodo in svežo vodo ob vsakem času v svojem bivališču. Veliko smo že pisali o nujni potrebi razširitve kranjskega vodovoda in ugotavljali, da bi z denarjem, ki ga je kranjska občina v zadnjih letih izdala brez vsake koristi, kakor za Prevolo, kopališče etc., prav lahko imeli že izpopolnjen vodovod, vendar so bili naši opomini brezuspešni. Sreča je le, da je sedanja ba-novinska uprava vzela vprašanje kranjskega vodovoda energično v svoje roke, zato upamo, da bo to vprašanje vendarle v kratkem času zadovoljivo rešeno in da bo potem res mogoče tudi iz Kranja napraviti letovišče. Ker je industrija po večini razvrščena ob savski strugi na periferiji mesta, — žal z eno orecej veliko izjemo, — ker ie trgovina in obrt koncentrirana skoraj popolnoma v središču mesta, ker se na severu mesta vendarle razvija počasi vrtno mesto, je razdelitev mesta tako ugodna, kot malo kje. Čim bo pa zgrajen novi most iz središča mesta na Hu-ie in dobimo v neposredno bližino mesta lep gozd, ki se da spremeniti v park, potem so podani vsi predpogoji, da se Kranj razvije v prav lepo letovišče. Z razmeroma malimi stroški bi se dale potem na Hujamskem polju koncentrirati vse naprave, ki bi služile tujskemu prometu. Kopališče za katero bi dovajal vodo povečani vodovod — športni prostori, igrišče za odrasle in otroke — ter obširen park — itd. Največja prednost teh naprav bi pa bila, da bi se nahajale na ravnini, da bi bile dostopne od vseh strani v senci in ležale skoraj v središču mesta. Že tretja (!) JNS ..Pomlajena in prerojena" JNS zopet zbira ., j ugosloveii.sk e" elemente. Že tretjič v par letih kot kameleon se barva in vnovič vstaja pred nas. V koliko je pomlajena, vidimo jasno po ljudeh, ki bodo vnaprej vlekli zavoženi voz Svoje tiranske poliiike iz umazanega blata, kamor BO morali priti s svojimi nasilnimi in prolidižavnimi metodami. Kakšna ponilajenost je v njihovih vrstah, pokaže najbolj glavni odbor te prerojene stranke, ki jo bodo t udi v bodoče na čelu vodili znani slarokopitni kalibri, kot so senatorji Banjanin, Kramer, Zec, — zdaj le z mladostnim pudrom prevlečeni. Ali so (o novi vodniki ali stari, to naj odgovore naši ljudje. Ali so imena novih doslej neznanih in mladih ljudi, to si lahko odgovori vsak na glas, ali na tihem. Z drugimi vred so to odpadniki vseh mogočih sirank. največ Pribiče-vičeve, ki naj pod tiaciolnalno zastavo po svoji železni navadi vladajo narodu brez naroda, v resnici pa hočejo reševati le svoje osebne zatonele barke. skrili so se pa zdaj za generala Živ kovica. Ti mogotci imajo pač veliko smolo. Vedno zbirajo raztresene ude, a kakor da jih ne morejo zbrati. Zbrati jih niso mogli, ko so pet le| komandirali z ministrskih stolčkov in uživali vse predpra-vice in denar za strankarske posle. Še bolj pa tarnajo sedaj, ko so oblast izgubili iz svojih državniških rok. Tožijo, da se sedaj organizirajo v zelo težkih političnih razmerah. Njihovih jeremi-jad kar ni konca. Hudo pa jim je pri vsem tem samo zato. ker se jim je o-blast izmuznila iz prstov. Tako se godi vsakomur, kdor ne zna peljati in voditi svoje barčice! Dovolj in preveč časa so imeli, da bi uredili in pomirili naše notranje razmere. Ali glej spaka, nezadovoljstvo ie v narodu rušilo boli in bolj, čim bolj so ljudi zapirali, čim bolj so se gromadile denuneiaci je, čim bolj so vestni uradniki zgubljali službe ali pa morali proč od svojih družin v dalj-nje kraje na vzhod in jug, čim bolj so bili sami enotni, večja je bilo splošna zmeda in razdor. Ker so tako vzgajali in vodili narod k ljubezni do države, so tudi doživeli „blagoslov'* svoje politike: doživeli so krah. In nič drugega jih ne čaka v »pomlajenih frontah", ako se niso nišesar naučili iz preteklosti. Kar pa se tiče „j ugoslovenskih" elementov posebej, pa naj uredi enkrat državna oblast. Ali nas poštene Slovence, ki nas je ogromna večina, res smejo neprestano in direktno žaliti, kot da v nas ne bije odkrito jugoslovansko srce? Ali bodo še dolgo smeli sebi prisvajati edini „jugoslovenski" patent, ki so ga sami najbolj umazali? Zdi se nam, da mora biti že enkrat konec tega cirkusa. Če hinavsko nismo trkali na prsa in vpili v preteklih časih in deklamirali o državotvornosti, ko smo morali trpeti in prenašati krivice, ali naj nas zato kleveta jo kot manj vredne? Če po raznih krajih ti nacionalisti sploh niso dopuščali, da državne praznike praznujemo po naših prosvetnih društvih, ali je to jugoslovanski patriotizem bivših državnih krmarjev? Vsake pesmi je enkrat konec. In ta se mora že skoraj nehati. Če so oni toliko umazani, da se drznejo neprestano metati to ogabno blato na nas, potem jim povemo, da smo mi tega blata in umazanarije siti. Najmanj pa si bomo dovolili, da lažejo o nas. Tega je že čez glavo preveč. Zdaj torej stopa ta »pomlajena" JNS spet na plan. Prerojena. Kako pa se je preporodila in kako zamišljajo preporod, bomo videli po njenih delih. Mnogo novih del od nje ne pričakujemo, to kar odkrito povemo. Preveč nam je še v spominu njena ljubezen do svobode, ki so nam jo delili z brezobzirnimi nasilji, z ječami, preganjanji in tlačenjem vseh državljanskih svoboščin. Danes govore, da hočejo svobode. Kako so pa to svobodo razumeli in izvajali, svedo-čijo mnoga njihova dejanja, s katerimi so jo izmaličili tako, da v to „zlato" svobodo razen njih nihče ne verjame in verjeti tudi ne more. JNSarsko stranko danes sami proglašajo za ljudsko stranko. A še vedno se niso ohladile krivice, ki so jih ti elementi vršili nad Slovenci in Hrvati. Tako ljudska ie stranka, da letos še niti pri enih občinskih volitvah niso upali na dan pod imenom JNS! In kako so ljubili svobodo ljudstva in uradništva. naj pokažeta sledeči dve uradni okrožnici, ki vam jih spodaj serviramo in ki sta našli pot v naše uredništvo: OKROŽNICA vsem državnim, pogodbenim in pomožnim poštam Agitacija za volilno abstinenco. D. pov. štev. 180/55. Kraljevska bansku uprava dravske banovine nam sporoča v dopisu pov. 11/2 N. 275/1 od 25. t. m. sledeče: ..Ministrstvo za notranje posle je sporočilo kraljevski banski upravi s telegrafsko depešo z dne 22. februarja t. 1. pod strogo pov. I. br. službeno, da se raz[X)šiljajo iz Beograda neka navodila v katerih se nasvetuje volilna abstinenca. Navodila, ki nosijo podpis „MiUin'\ so razmnožena s pisalnim strojem. Po naročilu ministrstva se naprošate, da izdate nalog podrejenim poštnim uradom, da se taka slična navodila na diskreten način zadr. že na pošti." Poštam naročamo, naj na predmetne in slične poštne pošiljke prav posebno pazijo in naj jih — v primerih, če jih ugoiove — ne odpravljajo niti dostavljajo, marveč pristojnim policijskem oblastvom oziroma sroskim načelstvom izročajo. Ljubljani, <'"e 24. februarja 1935. V. d. direktorji« pošte in telegrafa: Dr. Tavzes s. r. OKROŽNICA vsem državnim, pogodbenim in pomožnim poštam Udejstvovanje državnih in samoupravnih uslužbencev pri nedovoljenih akcijah. (D. Pov. štev. 265/35). Gospod ban Kraljevske bonske uprave dravske banovine nam je dostavil dopis Pov. S No. 55/1. od 18. t. m., ki se glasi: „Gospod minister za notranje posle mi je dostavil naslednji razpis: Obavešten sam, da izvesni državni i samoupravni službenici saradjuju pa čak i lično učestvuju u agitacionom i drugom nedozvo-ljenom radu izvesnih subverzivnih i opozicionih elemenata i struja, čiji je zadatak rušenje da-našnjeg poretka u državi i njenog autoriteta. Takvini svojim radom oni, protivno svom položaju i svojoj službenoj dužnosti, nanose velike štete državnoj i nacionalnoj politici u opšte, a sem toga idu protivu nastojanja Kraljevske Vlade da putem smirenja političkih strasti i kanalisanja ekstremnih želja, izvodi nesmetano svoj program na podizanju duhovne i materijalne kulture naroda i jačanju narod-nog i državnog jedinstva. Ovakvi činovnici i službenici ne mogu se trpeti u državnoj i samoupravnoj službi, več se iz iste moraju odmah uklanjati, jer svojim radom idu protivu državnih i narodnih interesa, koje su baš oni u prvom redu pozvani da čuvaju i štite. Molim Vas, gospodine Bane, da šefove nadle-štava van opšte uprave upozorite: Da su dužni zavesti najozbiljniju kontrolu rada i kretanja svojih činovnika i službenika u službi i van ove, i da u svakom konkret-nom slučaju imajo odmah udaljiti sa dužnosti i staviti pod disciplinski redovan sndski postupak one, koji svojim radom idu protivu državnih interesa; i Da u pogledu ovoga zla budu u stalnom kontaktu sa Vama, kako bi se sa te strane bla-govremeno otklanjala svaka opasnost po državne interese." Dovoljiujera si Vas glede na to naprositi, da izdate potrebne ukrepe, da se v kali zatre vsako protidržavno delovanje podrejenega Vam nameščenstva. v kolikor bi se pojavilo. Pri izvajanju teh ukrepov Vas bom, ako bo potrebno, podpiral in sem vsem svojim podrejenim oblastvom izdal nuvodilo, da tudi ona Vas od-nosno Vaše podrejene organe pri tem podpirajo, ako bo potrebno in ako bodo za to na. prošeni. V kolikor bom uradoma zaznal za kakšne primere gori omenjenega udejstvova-nja Nam podrejenih nameščencev Nas bom o tem obvestil." Vse podrejene uslužbence opozarjam, da se V lastnem interesu čuvajo sodelovanja in podpiranja subverzivnih in opozicijskih elementov in take agitacije, predstojnike posameznih naših edinic pa vabim, da na navedene nedo-statke prav posebno pazijo in vsakega uslužbenca, ki bi jih zagrešil, podpisani direkciji takoj prijavijo. Ljubljana, dne 22. marca 1935. V. d. direktorja pošte in telegrafa: Dr. Tavzes s. r. O organizaciji kranjskega krila sramežljive JNS bomo še poročali. Za delegata so določili ..mladega" izkušenega gospodarja g. Lončarja iz Tržiča, v bel-gradu pa je naše mesto zastopal Fran Sire. Po receptu glavnega odbora JlNS za vso državo pa bodo gotovo postopali tudi pri nas, tako da bodo v prednje in borbene vrste tudi v našem mestu stopile ..mladostne" preiskušene sile in znane iz diktatorskih let preteklega časa in iz orjunske predpreteklosti. češ. Raj na zemlji Celemu svetu je že zdavnaj znano, da sovjetski agitatorji za propagando ne izbirajo ne načina in ne sredstva. Ne samo na svojili forumih, s svojimi agenti poskušajo povsod, da tudi v drugih organizacijah pridejo do znželjenegn cilja. Ko so bili pri nas objavljeni dokumenti o ilegalnem sovjetskem delovanju, o nastopih komunističnih agen- tov na posameznih shodih, o njihovih provokacijah na univerzah — da, žal še celo po nekaterih srednjih šolah —, leda j šele se je dobila popolnoma jn-na slika o veliki prepletenosti komunistične akcije. \ agitaciji so se poslužili največjih falsifikatov. Tako so sovjetski listi nedavno slavili psihozo grozničane aktiv- STRAN 2 »GORENJEC« nosti. Tudi tuji listi so poročali o tej veliki sovjetski delavnosti in podjetnosti na vseh straneh. Mogel se je dobiti vtis, da so na vidiku veliki rezultati. Deviza jim je: po vsaki ceni ustvarjati, pred vsem doseči cilj brez ozira na sredstva. Proslavlja se borba in zmaga materiali/ma nad duševnim ustvarjanjem in napoveduje se vsemoč moderne tehnike. Da bi dosegli tako aktivnost, ki naj začudi ves svet, niso v Sovjetski Uniji upoštevali niti ozirov humanosti niti ozirov osnovnih človekovih pravic. Ustvarjajo se nemogoči pogoji. ..Staha-novski" pokret izrablja ljudsko energijo in življenje brez ozira na neizogibne strašne posledice. Rekordi in samo rekordi naj popravijo kvalitativno stran izdelkov. In kar je glavno, to tekmovanje na življenje in smrt naj bi pokazalo vsemu svetu, kako so delavski sloji naklonjeni režimu. V resnici pa so namreč delavci le iz strahu pred pre- f;anjanjem primorani, da delajo preko izične zmožnosti in sposobnosti. Jasno je, da tak sistem zelo kvarno vpliva na vsakega poedinca. Ubija mu dostojanstvo, ubija njegovo življenjsko moč, tako da nima nobene prilike več, da se izobrazi, da izpopolni svojo duhovno in intelektualno obzorje. Če tako zastraženi delavci dobijo diplome in o-dlikovanja! ali more vse to nadomestiti izgubljeno zdravje in izgubljeni živ-ljenski cilj? Mogočniki so si ustvarili delavca-avtomata, pri katerem eksploa-tacija ne pozna nobenih meja. Vse to ni niti malo pripravilo v ne-priliko mogočne voditelje, čeprav je vse to v osnovnem nasprotju z idejnimi krilaticami komunističnih ideologov, ki ne poznajo niti vere niti Boga. Gre stvar še dalje! Propaganda, ki je stopila v službo komunizma, naj napove nove velike projekte, kateri naj po vsem svetu proslavijo moč in zavednost sovjetskega delavca. Belo morje se mora zvezati z Baltiškim morjem. Kanal, ki naj veže obe morji, naj bi bil spomenik in triurni sovjetske tehnike. Toda kako izgleda ozadje tega spomenika? Vsa dela na izgradnji kanalov in cest so prešla od prometnega komisarijata in sedaj pripadajo komisarijatu notranjih zadev. Če se vzame v obzir poleg tega še način, kako se najemajo delav- ci za te vrste impozantnih del, potem je gotovo, da bo komisarijat notranjih zadev lažje preskrbel ceneno delavno n >č kot pa prometni komisarijat. Kdorkoli namreč ni bil po volji režimu, kdorkoli je ostal zvest svoji veri, kdor je le smatral družino kot osnovo človeške družbe je postal sumljiv in se kot tak kmalu znašel izza bodeče žice v koncentracijskem taboru, kjer so si sovjetski mogočniki preskrbeli brezplačno dejavno moč. S to brezplačno močjo gradijo Viez-končne kanale in velikanske tovarne. Na ta način se ustvarja hiperprodukci-ja, ne radi pomoči domačemu prebivd stvu, temveč da se z dumpingom poveča brezposelnost v drugih državah in s tem ustvarjajo kaos, v katerem naj se posebno izkažejo komunistične metode v boju proti vernemu in bogaboječemu človeštvu. In ti delavci - jetniki umirajo zaradi »velikana", čigar graditev bo gotovo molčala o žalostni zgodovini izgubljenca mladega življenja marsikaterega delavca v katerem še ni zamrlo dostojanstvo človeka. Ali ni vse to dovolj jasen dokaz, kako lažnjive in puhle so fraze komunistov, ki hočejo ustvarjati na zemlji raj. Ne po načelih ljubezni do bližnjega, po Kristusovih načelih, ampak po načelih Marxa, Ljenina in Stalina. Tedenske novice KRANJ Gg. novomašnika Malovrh Franc in Puhnr Leopold prideta domov v nedeljo, dne 5. julija s popoldanskim vlakom pred 5. uro. Pred žup-no cerkvijo bo sprejem novomašnikov, na to bost« v župni cerkvi oba gg. novomašnika podelila svoj novomašniški blagoslov. G. Leopold Pnhar bo imel svojo novo mašo na Brezjah, v ponedeljek 6. julija, g. Malovrh Franc pa v Kranju slovesno v nedeljo, dne 19. julija. Osebne spremembe na sodišču. Iz. Kranja odhaja sodnik, dr. Benedik Valentin k okrajnemu sodišču v Ljubljano, na naše sodišče pa prihajata sodnika gg. Poljane France od okrajnega sodišča v Višnji gori in Peterca Franc od okrajnega sodišča v Črnomlju. Turistična sekcija društva prijateljev Francije v Belgradu priredi 1. VIII. in 2. IX. 1936 potovanje v Francijo preko Ljubljane, ki se jih lahko udeležijo člani vseh francoskih krožkov v Jugoslaviji s sorodniki. Pismena navodila in program potovanja so na vpogled v knjižnici kranjskega franc. krožka v gimnaziji. Načelnik za ljudske šole v prosvetnem ministrstvu g. Maričič Ilija se je ustavil v ponedeljek za kratek čas v našem mestu, potem ko je zastopal prosv. ministra pri Slomškovih svečanostih v Mariboru. Nad lepoto naše Gorenjske je bil zelo vzhičen. Pogreb. Ta teden so pokopali Mohorjevo Nežo. Kdo je ni poznal od tistih, ki so v prejšnjih časih zahajeli v Marenčičevo trgovino pod me- stom? Vljudno in uslužno je vedno postregla vsakomur, pa vneto pomagala revežem in podpirala cerkve. Dobro in zlo je delila dolga leta z omenjeno družino. Končno ja je rešil najvišji Sodnik dolgoletnega trpljenja. Naj počiva v Bogu, ki ga je tako zelo ljubila. Klub S. K. akademskega starešinstva v Kranju se v lepem vremenu zbere prihodnjo sredo 8. julija na Sv. Joštu. Ob devetih dopoldne bo gori sv. maša, potem pa bomo razpravljali o aktualnih problemih današnjega časa, o katerih bodo poročali naprošeni govorniki. Tem potom vabimo na Sv. Jošt vse inteligente Gorenjskega kota. Posebno pa so vabljeni naši akademiki, teologi in abiturienti iz Kranja in Škofje Loke. VSE GOVORI, da se pri Hinkotu poceni dobi! Glejte oglas! Rop v roženvenski cerkvi. V sredo zvečer ob 6.15 uri je prebivalce okoli roženvenske cerkve prestrašil močen pok. V prvem trenutku se ni nihče zavedel, kaj bi to moglo biti. Ker so pa nekateri vedeli, da je v cerkvi nastavljena past vlomilcem, je bilo jasno da je moral priti v cerkev vlomilec, ki je z odpiranjem pušice vžgal nastavljeno petardo. Ga. Cimermanova je takoj pritekla s ključi od cerkvenih vrat in srečala na vratih vlomilca, ko je ravno nameraval uteči. Njeni prisotnosti se je zahvaliti, da je vlomilec ujet, ker ga jie porinila nazaj v cerkev in isto zaklenila. Medtem sta prišla mestna stražnika, ki sta preiskala vso cerkev toda vlomilca nista mogla dobili. Še nekaj sosedov je moralo priti na po- J/RJCLbdcot moč in tedaj so končno našli v zvoniku skritega mladega fanta. Izpovedal je, da je doma iz Škofje Loke in da je bil že prej kaznovan. Fant bo prav gotovo dobil občutno kazen. 100 lepih sončnih dni j(e predvideval proračun za gradnjo in amortizacijo kranjskega kopališča. Kako točen in realen je bil ta proračun, najbolj kaže sedanje vreme, ko ni bilo v Kranju še niti *'.ega lepega sončnega dne. Če pa je kateri dan tudi še bil lep je bila Sava tako umazana vsled deževja, da se gotovo nebi nihče kopal. Zdi se, da je kranjski „vre-menski prerok" merodajen le za mrtve črke in lepe načrte, s pravim vremenom pa menda nima nobene zveze. Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju objavlja, da se vršijo sprejemni izpiti kandidatov za I. letnik dne 1. IX. 1936. od 8.30 ure dalje. Popravni in razredni izpiti se prično 26. VIII. 1936. ob 8. uri. Vpisovanje dne 5. IX. 1956. ob 8. uri. Občni zbor društva prvih hišnih posestnikov v Kranju se je vršil v četrtek 20. t. m. v hotelu „Stara pošta" v lovski sobi. Udeležil se je obč. zbora g. Frelih, predsednik Zveze hišnih posestnikov v Ljubljani, g. Dr. Šem. rov in zastopnik društva novih hišnih posestnikov g. Klemene. Moške svilene srajce Že po D. 28'-, 30*-, 35'-, 48-- v največji izbiri pri IVAN SAVNIK, KRANJ Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) „Možje in fantje! Danes smo se zbrali v Domžalah, da molimo pri maši za voditelja slovenskega naroda in ga s svojo številno udeležbo počastimo. To smo storili. Pokažimo, da smo vredni somišljeniki našega velikega voditelja in se zato mirno in disciplinirano razidemo. Za zaključek mu vzkliknemo še trikrat živijo!" Ni bilo četrt ure in množica se je prepevaje razšla in je bilo vse mirno. Kapetan Meštrovič je nekajkrat dejal: »Zanimivo, na poziv misijonarja Godina so se takoj razšli." (Torej je on vse organiziral). Meni je pa bilo veliko na tem, da ni prišlo do nikakih prestopkov proti zakonu. Dr. M. Natlačen, ki je bil menda predsednik pripravljalnega odbora za dr. Korošteve proslave, mi je namreč naročil, naj pazim, da se ne bo nikjer nič protizakonitega naredilo. Tega njegovega načela sem se strogo držal pri vsakem udejstvovanju. Proti koncu meseca maja so že začeli policijski avtomobili pobirati ljudi in jih voziti v Ljubljano. V Domžalah so napravili nenadno preiskavo pri g. akademiku Lazarju, ki je imel veliko zvez z Grobljami. Ker je bil ravno pred drugim državnim izpitom, sem v ponedeljek, dne 31. maja šel z njegovim očetom na policijo intervenirat, naj ga spustijo vsaj k izpitu, in pogledat, kako se mu kaj godi, da bi mu eventuelno pomagal, če kaj potrebuje. Na policiji so mi rekli, da naj grem k g. svetniku Pistevšku. In šla sva oba (z očetom Lazarjem) na hodnik pred sobo tega gospoda. Bilo je tam že nekaj žensk in nekaj dijakov. Morda sva čakala že kake pol ure, kar pride k meni prijazen gospod in mi na tihem reče, da gospod upravnik (Kerševan) pravi, da naj bi jaz ostal na policiji. Najprej sem mislil, da hoče z menoj govoriti in se informirati kaj je resnice na raznih dogodkih v naši okolici, zlasti še, ker sva se poznala iz dni zasedbe Prekmurja, ko je prišel v policijski službi v novozasedeno ozemlje. Ko mi je čez nekaj časa rekel isti gospod (bil je to policijski agent g. Pavlic), naj stopim v predsobo poleg svetnika Pistevška, sem takoj uvidel, da sem v pasti. Z nasmehom sem rekel: »A to se pravi, da bom tudi jaz tu ostal!" in sem začel na ta račun zbijati šale. Ker sem imel pri sebi nekaj pisem za ugledno osebo, sem hotel na vsak način ta pisma oddati, ker sem vedel, da me bodo preiskovali. Prosil sem, če bi smel iti k meni v predsobo oče g. Lazarja. Ko je prišel notri, sem mu povedal, da sem v istem položaju, kot njegov sin in da naj gre sam notri (h gospodu Pistevšku). Ko sva bila nekaj trenutkov sama, sem mu izročil vsa pisma in še nekatere druge stvari ter ga naprosil, naj v Grobljah pove, kako je z menoj. Ko sem že ure dolgo čakal, sem začel zahtevati, n!aj me pustijo h gospodu Kerševanu. Od začetka so mi rekli, da me ne bo sprejel, potem pa, da je rekel, da danes nima časa. Že je minilo poldne, kar me pokliče k sebi gospod Vrečar, da me zasliši. Na mizi je imel velik kup papirjev v ovitku. „Ali je vse to radi mene?" »Vse, vse!" je odgovoril. In je takoj začel: »Včeraj (30. maja) ste bili na Čemšeniku. Zakaj ste prišli gor, kdo je šel z vami, kdo je ta izlet organiziral itd." Odgovarjal sem, kakor je bilo res, saj se nisem zavedal, da bi bilo v vsem kaj protizakonitega. Preveč sem se držal dr. Natlačenovega načela, da ne smemo storiti, ničesar kar bi bilo proti zakonu. Ze dopoldne sem zahteval, da me pustijo, da grem k zdravniku, ker sem bolan in sem tisti dan prišel v Ljubljano tudi radi tega, da bi šel k zdravniku. Okoli pol dveh me peljejo v pritličje. Tam opazim na hodniku zdravnika dr. Avramovi-ča v beli halji. Gospod ni bil neprijazen. Zmeril mi je toploto, pokazal sem mu jezik, trkal in poslušal je po hrbtu itd., kakor sem to vajen pri zdravniških ordinacijah. Ko konča, pokliče agenta, mu izroči neko pisano polo in se poslovimo. Ko gremo po stopnicah navzgor, prosim, naj mi pokaže, kaj je zdravnik napisal: »Temperatura normalna, srce zdravo, .... za zapore sposoben!" Zadnje tri besede sem glasno in smeje prebral, da so slišali tisti, ki smo jih srečali ter se vsi smejali. Gospodu Vrečarju sem rekel, da če me bo gnal policaj v zapore po ljubljanskih ulicah, jim bom napravil škandal. Ves čas bom držal roke skupaj, kakor da bi bil vklenjen in bom vsakemu povedal, da me ženete radi dr. Koroščeve proslave v zapore. »Ne, ne, saj Vas bo v civilu eden spremljal" me je miril gospod Vrečar. »Pa pri kosilu še nisem bil. Prej moram iti nekam kosit." Domenili so se, da me naj pelje na Miklošičevo cesto mimo Uniona in naj greva v restavracijo. In sva šla. Pač nihče ni slutil, da greva v zapore. Pred Unionom me dohiti gospod Kušar iz Papi-rografije. Takoj mu rečem, da grem v zapor, da je ta gospod, ki gre z menoj policijski uslužbenec. Ker je poznal tega gospoda, mi je seveda toliko lažje verjel. Gospod Kušar se mi je pridružil in sva se še domenila o trgovskih poslih tiskarne. Pred Unionom srečava g. dr. Voršiča. »Živijo, kam pa?" „ V zapore!" »Hudika! Dajte mi takoj pooblastilo" in je potegnil iz aktovke polo papirja ter sem naslonil papir na steno in se podpisal. V LInionu sem zase naročil kosilo, spremljevalcu pa pivo. Med kosilom se prikaže naš brat iz tiskarne med vrati in mi s prstom kaže, naj grem ven. »Jaz ne morem, pridite Vi sem." Povedal mi je, da so tiskarno zaprli, napravili preiskavo, on da je ušel in mi prišel povedat. Rekel sem, da jo bodo že odprli in naj kar lepo naprej delajo. Zapori so bili na sodišču. Ko vstopiva skozi močna železna vrata, greva po hodnikih in se ustaviva pred policijskimi zapori. Ko še tam vstopiva, me vsega preiščejo in mi spraznijo vse žepe. Nato me peljejo v drugo nadstropje, odklenejo močna vrata in vstopim v veliko sobo, kjer opazim vesele in znane obraze: g. (takrat župnika) Škerbca, kaplana Jerašo, Pogačnika in Plati-šo. Najprej pozdravi, nato pa povpraševanje, kako je zunaj, kaj je novega itd. G. Jeraša me je ljubeznivo vpeljal v vse navade in predpise v zaporu . . . Čez nekaj dni sem bil zaslišani, kar je trajalo dopoldne in popoldne. Zasliševal me je gospod svetnik Kokalj v prisotnosti enega agenta. Razkazoval mi je notese, v katerih sem imel zabeležene razne stvari, ki sem si jih v teku leta zabeleževal, o režimu, o strankah o tem in onem. Pokazal mi je fotografije domžalske proslave, kako o:\v'ivA\i nastopajo proti ljudstvu. »Čemu ste to fotografirali?" »Jaz se s fotografijo že dolgo bavim. Meni je fotografija šport." O fotografiranju tudi pišem v liste. Umevno, da sem foto grafiral take zanimive prizore s proslave v Dom Žalah." Čez nekaj dni nas odpeljejo v Belgrad. »GORENJEC« STRAN 3 Nikar se več ne muli. Delaj tako kakor delajo druge mamice, ki se tudi takrat, kadar perejo, ukvarjajo s svojimi otroci — vzemi za pranje Schichtov Radioni Saj pere Schichtov Radion perilo brez vsakega truda! In kako preprosto je to: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj! 5 minut. Nato izperi perilo najprej v topli, potem a v mrzli vodi - in peri- o bo belo kakor snea TiP **»r> RADION pere vse Zal, da je bila udeležba mala. Predsednik g. Gorjanc je v svojem poročilu omenil, da se je odpravilo že nekaj krivičnih uredb iz prejšnjega časa, posebno znani paragraf 7. Ostalo je pa še vedno neenako obdavčenje novih hišnih posestnikov, tako da so oni, ki so zidali leta 1929 obdavčeni mesto 30/e, kakor bi morali biti, po 6°/o; oni pa, ki so zidali po letu 1930 in pozneje, pa celo po 12°/o mesto po 3°/o kar ravno zadeva najbolj male hišne posestnike, katerih je največ v našem kraju. Gospod Frelih je v svojem poročilu pojasnil, da je ta naredba vslcd tega, ker se je v velikih mestih mnogo zidalo v špekulativne namene, kar pa gotovo v Sloveniji ne pride v poštev, posebno ne v manjših mestih, kakor v Kranju, kjer se zidajo najlveč delavske hiše. G. dr. Semrov, narodni poslanec, je navajal, da je samo v složnem in skupnem delu mogoče kaj uspeti pri višji oblasti ter je tudi povdarjal. kako nujlno potrebno bi bilo, da se združita obe društvi, novi in stari hišni posestniki, ki imajo skupne interese. Podal je tudi sliko kako je n. pr. obdavčitev v raznih krajih. Kranj na pr. plačuje vseh davčnih doklad skupaj 129%, Ljubljana 122%, Zagreb 70%, Belgrad 28%. G. Frelih jle z veseljem pozdravil misel za skupni nastop in združitev obeh društev, ki naj si na prihodnjem občnem zboru svobodno volita skupno svoje predsedstvo in načelstvo. Iz njegovega poročila povzamemo, da je glavni cilj obeh društev enotno obdavčenje, kakor predpisuje zakon in dosego znižanja obrestne mere, kar najbolj) teži hišne posestnike, posebno one, ker se je skoro vsakdo zadolžil, ko si je zidal hišo a neenakomerna obduvei-tev je največje breme novih hišnih posestnikov. Odbor je dobil od več strani pritožbe, da se je mnogim hišnim posestnikom zgradarina 1 •-tos višje ocenila, kakor lansko leto, kar je razvidno iz obvestila in plačilnega naloga ra zgradarino, katerega so prejteli pred tednom hišni posestniki. Ker je tukaj precej nejasnosti, se je sklenilo, da napravita novo in staro društvo hišnih posestnikov skupno predavanje o davčnih zadevah, ki bi ga imel strokovno verziran predavatelj iz Ljubljane. Ob tej priliki bi se morda napravil tudi dogovor radi enotnega postopanja in morebitnega združenja. Na to predavanje se opozarja vse hišne posestnike. Pri volitvah se je izvolil sedanji stari odbor. Fantovskim odsekom! V nedeljo 3. julija se vrši v St. Vidu proslava 70 letnice Blaž Potočnikove čitalnice. Pozivam vse okrožne fantovske odseke, da se proslave v čim večjem številu udeleže. Okrožni predsednik. V četrtek ponoči je umrl ključavničar g. Jože Štirn. Naj v miru počiva! »Gorenjski rejec malih živali v Kranju", obvešča vse člane in prijatelje malih živali, da se vrši v nedeljo dne 5. julija ob 9.30 uri važen reden članski sestanek v društvenem prostoru, pri g. Lukežu, Glavni trg. Vsi brez izjeme vljudno vabljeni. Odbor. Konec šole. Prenehal je živžav naše mladine, ki je obiskovala mestne šole. Z Vidovim dnem se je razkropila na vse strani, da se odpočije za čas, ko bo morala zopet k knjigam. Konec šole je dal tudi našemu mestu svoj pečat: nekam onemelo je mesto, zaspano je postalo. Dobili smo v roke Izvestje kranjiske gimnazije za prav končano šolsko leto 1935/36. Naš zavod številčno raste, letos je imel 627 dijakov koncem leta. Da se veča število dijakinj, pade takoj v oči. Deklic je bilo letos dobro tretino: 216. Profesorjev je na zavodu 26, vseh oddelkov po razredih pa 17. Cesto smo slišali med letom, da ima kranjlska gimnazija premalo učnih moči. In kakor pokaže Izvestje, je številu profesorjev treba prišteti še 10 učiteljev, ki so pa vsi dodeljeni našim srednjim šolam po drugih mestih. Ali se nebi dalo izhajati brez dodeljenih, zavodu pa dati potrebno število pravih in resničnih učnih učiteljev? Na Vidov dan se je letos na gimnaziji vršila posebna slovesnost. Kot je nerodno povedal razrešeni mestni župan ob tej priliki, se je Franc —• Jožefova gimna- zija prekrstila v Aleksandrovo. Tej svečanosti, ko so v avli odkrili dve črni marmornati plošči, so prisotvovali zastopnik dvora g. major Ivan Oblak iz Škofje Loke, prosvetni inšpektor g. prof. Dolenc v imenu prosvetnega ministrstva in predstavniki domačih in cerkvenih oblasti. G. direktor gimnazije je imenoma pozdravil poleg teh še gg. sres. načelnika, predsednika občine, starosto Sokola, ne pa tudi navzočega g. dekana, kar je vzbudilo mnogo pozornosti. Ali je tudi pri takih prilikah za g. direktorja merodajno le osebno razpoloženje? Ali javnost ni bila preveč vzhiče- na nad tako taktnostjo. Po odkritju plošč se je vršila prigodnostna akademija. Če so šli otroci na odmor, pa starše objemajo na drugi strani skrbi, kam z mladino, ko je tako težko za službo, naj bo to privatna po raznih poklicih ali pa državna. Senzacijo bo doživelo naše mesto v soboto zvečer ob pol 9. uri. Nastopila bosta znana urtista z motociklom na žici, ki bo napeta od občine čez glavni trg. Predstave bodo še v nedeljo ob 4. uri in ob pol 9. uri in v ponedeljek ob pol 9. uri. trgovine: Svilene "I3""1 kombineže Moški klobuki od 33-nap. Slamniki Din 10'- Din ■«* 3 pare ttgtm — Din Hinko Podjavoršek, Kranj prijfarni cerkvi Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. Oalejte si krasno izložbo! Kupujem staro zlato in srebro. Ivan Levičnik, - urar KRANJ JESENICE Kdor zida hišo. sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko sveh vrst. Prepričajte se - prihranili boste! Hlebš - Kranj PROSVETA Knjiga o Škofji Loki Te dni je izdal razstavni odbor za obrtno razstavo v Škofji Loki jako pomembno knjigo z naslovom: škofja Loka in njen okraji v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Za uvodom, v katerem proglašajo škofjeloški obrtniki svoje težnje in namen knjige, sledi pesem Tinetn Debel Jaka o Škofji Loki. V trajni luči nnm ta pesem razodene mesto Loko: v večerni, vaški idiličnosti; v dnevni, življenjski borbi in v vzvišenosti nočnih, sumostanskih molitev. Ves ostali del knjige pa je izpopolnjen s poljudno znanstvenimi članki, ki so jih napisali naši domačini, sami strokovnjaki. Najiprej podaja dr. Pavle Blaznik zgodovinski pregled loškega freisinškega gospostva do I, 1803. Kako vse drugače razumeš sliko današnje Loke in obeh sorskih dolin, če prebereš ta kratek, a temeljit članek! Iz njega izveš razne podrobnosti današnjega mesta, o prebivalstvu in gospodarstvu loškega ozemlja, naseljevanju tujcev, uredništvu, kmetih in kajžar-jih, obrtih in fužinah itd. Dr. Rudolf Andrejka, ki vsako leto prihaja v Selca in v kruljestvo Katitovca, je prispeval dva članka: o škofjeloških cehih in o tujskem prometu. Obrtniški cehi ali cunfti so bili v Loki tako važne ustanove, da še danes, po stoletjih srečujemo polno spominov nanje. Obrtniki tudi še hranijo njihovo ostalino — skrinjice, listine, vrče. Razvoji, delovanje in pomen cehov je dr. Andrejka natanko osvetlil. V svojem drugem članku p- nam razlaga pogoje za razmah tujskega prometa in s tega stališča raz. motriva posamezne točke vsega loškega okraja. Janez Veider, ki izborno pozna umetniške spomenike, posebno pa cerkve loške dekanije, je v knjigi priobčil spis o umetni obrti. V njem govori o stavbarstvu, kiparstvu, slikarstvu, mizarstvu, kleparstvu, zlatarstvu, vezenju, slikanju na steklo itd. Povsod navaja vse polno vzgledov, mimo katerih hodimo vsak dan, pa jih ne vidimo in. ne poznamo. Ta članek je tako bogat in pester, da lahko rečeš vsakemu: loškega okraja ne poznaš, če tega članka nisi prebral. Najbolj specialno - obrtniški v vsej knjigi je prispevek Franca Planine o obrtnosti loškega okraja v letih po svetovni vojni. Na znanstven, geografski način so nam z diagrami in zemljevidom prikazane obrtniške razmere. Posebno so povdnrjena tri obrtniška središča: Loka, Zi- ri in Železniki. Članek je za obrtnike nadvse zanimiv. Ostala dva članka sta izpod peresa dr. Tineta Debeljaka. V prvem razmotriva, kako je prišlo do loške pasijonske procesije in kako se je vršila. Ker se pripravljajo obrtniki, da bodo ob priliki razstave pokazali tudi ta starinski loški pasijon s posebno prireditvijo na prostem, je ta članek za obrtniško knjigo posebno primeren. V drugem zelo pestrem in krasnem članku o kulturnih delavcih nam pa Debeljak odkriva, kako velik doprinos je dala Loka in obe dolini v zakladnico slovenske kulture. Malo je krajev v loškem okraju, iz katerih ni izšel noben znamenit mož. Posebno poljanska dolina je lahko ponosna na svoje velike roja-c. Vsaka kulturna ustanova, posebno še vsaka šola v loškem okraju si mora nabaviti knjigo že samo zaradi tega članka, da more svoje gojence opozarjati na znamenite rojiake in kulturne razmere najožje domovine. Knjiga ima 46 skrbno izbranih slik. Prvo stran krasi Jakčeva slika Nj. Vel. kralja Petra II. Vse ostale slike pa so razvrščene med besedilom, kjer je ravno govor o tistem predmetu. Med njimi sta dva zemljevida in dva diagrama. Na platnicah pa je natiskana dvobarvna naslovna slika domačina Franca Koširja, ki predstavlja nekdanje znamenje nu Glavnem trgu kot nekak simbol loškega mesta, izza njega pa se kažejo najznačilnejši obrisi Loke. Knjigu obsega 80 strani besedila in 28 strani oglasov, ki so za obrtniško-kulturno knjigo po svoje tudi jako zanimivi. Za knjigo je določena cena 15 dinarjev. S tem je plačan samo tisk in papir, ki je najfinejše knjižne kvalitete. Kar pa je vsebine in ilustracij, vse to poklanjajo obrtniki brezplačno svojim prijateljem, od katerih pričakujejo, da bodo v svojo lastno korist in zadovoljstvo v kratkem času in obilnem številu posegli po knjigi. Toliko naj bo podrobno rečeno o knjigi. Na splošno pa moramo ugotoviti še dvoje dejstev. — Prvič: Malo je slovenskih krajev, ki bi imeli tako temeljito in kulturno zanimivo studijo o svoji preteklosti in sedanjosti. Zato je ta knjiga prvovrstna kulturna pridobitev zu Loko. ki bo dolga desetletja služila za informacije o zgodovinskih, gospodarskih in kulturnih razmerah Loškega okraja. Drugič: Lo-čanom je treba častitati, da imajo toliko agi!-nih kulturnih delavcev, da izmed njih lahko izbirajo sodelavce - strokovnjake /a tako pomembno delo kot je knjiga o Loki in njenem okraju. M. r. »GORENJEC« Lepe poročne prstane, krasna darila za vse prilike dobiš le v prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem, Vsa popravila zlatnine, ur in očal izvršim točno, strokovno in s primerno garancijo. US zlatar in sodni cenilec v KRANJU V zalogi imam veliko izbiro vsakovrstnih ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal toplomerov, barometrov itd. Prepričajte se pred nakupom o ceni in kvaliteti. Nakup starega zlata, srebra in denarja po največji dnevni ceni. Wanderer lahko motorno kolo, modeli 1936, športna oblika, pravkar dospeli Motor 100 cein Sach9, a/4IIP, Tank 71, športno krmilo, clftjiJtr. razsvetljava, lepo zeleno lakiran, pornbt ca 21 bencina na 100 km. Brzina 60-65 km na uro. Takse prosi - kompl. C. 6000 IVAN SAVNIK - KRANJ KRIŽE " Par "nAoč ljudi se je zbralo lansko leto na veliki | dobrodelni prireditvi Krajevne proti- tiuserfiulozne lige na Golniku. Ogromna večina oi. JiinfiBlrii s. Ti! ... . * v. obiskovalcev m ohranila najlepši spon:in 1.1 to prireditev! Tako pestrih, impozantnih in dostojnih javnih prireditev je bilo v našem o- kfaju še jjraVi malo. tudi letos se bo taka p*ir,eb 3> :urri .popoldne na Golniku, v slučaju slabega K)h'mowa pa 1°. t. in. Igrala bo naša odjičpa, tržijo* godba, okoliški pevski zbori pa bodo zapeli nekaj narodnih in umetnih pesmi. Novost bo vprizoritev gledališke igre Ta^>r7)stcniT'Tmeditelji so pripravili še celo vrsto zabuvniii jtočk. Večer bo zaključen ' u-IIH HMMj^J" x zdraviliškem parku. Pi'iraP^^^BpP' poskrbeli, da bodo gostje še mlfHHRpHpu/110*1' >e cenejše postreženi tego lani. Organizacija prireditve je v rokah zdraviliškega šefa g. dr. Neubauerju, opravite. ja 'z^rAvjfišva g. Čcplakn in asistenta g. dr. [''iirhjpvt,. Totjiiia^n jamči, da bo odlično izve- lenai Vstopnine ni. ^SrVll^H^rVij V^Vit* r e d t- k protituberkulozne lige t ^lji&^.dvi^pada že po dveh letih obstoja ned najmočnejša kuritativna društva v Slovenji, dokazuje, kaj zmorejo Gorenjci, kadar rre za pošteno javno stvar. Kmetje, obrtniki n tlelaVči "so"ustvarili dobrodelno društvo, ki *leJf/5*J psdJiOO članov. Tako društvo, je naš Kinos, je* vredno vsestranske pomoči in vpo-itevanja! Zatd K nedeljo 12. t. m. vsi na Gol-lik, rin M puoteno pozabavamo in damo mlademu društvu poguma in pomoči za nadaljno <>Ri. da se pn Hinkotn po-'jtc oglas! MOŠNJE Dne 30. junija dopoldne je tu močno grmelo in v marsikatero drevo treščilo. Strela je udarila tudi v Miklavčcv (Janežičev) hrast na Dobrempolju ter zanetila ogenj v bližnjem kozolcu, ki jo zgorel s senom, ječmenom in poljskim orodjem vred. Posestniea žul ni bila zavarovana, GOLNIK Prebivalci v okolici Golnika se obračano n" pristojno oblast s prošnjo, da blagovoli za tre ti preobilno pijančevanje okoli zdravilišča. Mladi ljudje prihajajo po noči domov vinjeni iz Goric celo ob 2 uri. Doma nastane po-tem prepir in nemir. Za življenjske potrebe tožijo ljudje, da ni denarja, za nepotrebno pijačo pa gu je dosti. Ko gredo po noči domov iz. gostilen se kali nočni mir. da izletniki ne moremo mirno počivati. Naj bi zato merodaj-na oblast strogo kaznovala prekoračenje poli. eijske ure in pijunčevnnje omejila, oziroma gostilničarjem, ki se ne držijo odredb odvzela pravico točenja. Orožništvo nuj bi tudi ivojo dolžnost vestno izvrševalo. Leioviščar. TRSTENIK Uprava ..Gorenjca sporoča, da se bo odsedaj naprej dobival ..Gorenjec" pri organistu g. Antonu Maroltu. VSE GOVORI, da sc pri Hinkotu poceni dobi! Glejte oglas! Dražba posestva Dne 16. julija 1936 ob 8.30 uri bo pri sres-kem sodišču v Kranju v sobi št. 7 izvršilna družba posestvu vlož. št. 908 kat. obe. Kranj, ležečega v Kokrškem predmestju ob Blejski cesti. Posestvo obsega hišo s tesarsko delavnico, pralnico, drvarnico, greznico, cementno jamo za apno, cementni vodnjak s čistilnikom iu vodnjah brez čistilnika, nadalje hišo z gospodarskim poslopjem in drvarnico, vrt in njivo. Cenilna vrednost posestva je Din 295.535.—, najmanjši ponudek Din 156.690.— Zdražitelj lahko plača večji del največjega ponudku z vložnimi knjižnicami Mestne hranilnice v Kranju in Podružnice Ljubljanske kreditne banke v Kranju. Pojasnila dajeta ta dva zavoda. iifi oflbiioe i rtawfloq o£P i š t v o r t n -oqiloqie hq onbsv rnerWov predpis za učenje vseh vajencev V mcfciBOU- jrptjju je izšla uredba ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, ki je spora-Izahni*-z KsigttaSlb. obrtno in industrijsko zbornico določalo, točno število vajencev, ki jih zaposlovati vsak obrtnik ;>ii tr-knkTH^tiidi industrijo kjer se izvršujejo Podlaga za to je. število zaposlenih pomoč-mlT(7v.'l\ončno"1(' vendar uzakonjeno pravično merilo, naraščaja, ki naj razmeroma primerno VhnHbVjflje^Vokodelski in trg. stan. Dogajalo 's'e Je. rfti! s\r';nekateri podjetniki zaposlovali 5 — 10 vajencev, pomočnikov pu samo 2 — 3, .Jurn-seveda .liii.v ni kakem razmerju z ozironi >qa>tpnsoljrtoi sušenje vajencev. Pa se vprašujemo iokaj' tiaiko zakotnih mojstrov? Odgovor . naprej, mojster pa ne sine toVltto či\'sa vzeli novega vajenca, da sc razmerje s^^iniičniki ne ujema. Zato imajo 'združenja s(rog nalog, da pazijo, ^laj^se njihovi člani drže tega predpisa, Va!"no je namreč, da to spoznajo tudi starši, ker bi se vajenci, ki bi se učili na nedopusten način, ne pripustili k preiskušnji ter bi se jim urna doba štela le od časa sklenitve pogodbe, ki je bila podpisana pri združenju; mojstra na bi v tem oziiu zadela občutna kazen. Zato je važno da vsi mojstri točno prijavljajo \ se po močnike, ki so pri njih zaposleni, ker bi bile drugače težkoče pri Sprejemanju vajencev glede njih zaposlitve. Važno je tudi to. da oni mojstri, ki imajo samo 1 vajencu, torej oni, ki delajo sanici z enim pomočnikom, lahko vzamejo v uk novega učenca 6 mesecev prej pred-no je pivi prosi. S tem je podana možnost, da ne nastane prevelika vrzel v številu učencev. I redita določa tudi za one. ki začenjajo obrt, da 6 mesecev od začetka ohrtovanja ne sinejo vzeti v uk več kot enega vajenca, pa če bi prvih 6 mesecev vzeli tudi tO pomočnikov, Nadalje določ,, uredba, da vsako združenje lahko določi tudi manjše število vajencev, večje pa ne kot se ta določba glasi. Skupno združenje obrtnikov \ Kranju, je na svoji zadnji skupščini že določilo in odobrilo koliko vajencev sme imeti vsuk mojster. In sicer je določajo na 5 vajence največ. To pa točno po tej uredbi, dasiravno še takrat združenje ni vedelo, da bo izšla. Vso to pu iz razlogov, du se ne dela prekomernega števila pomočnikov, ki potem šuštnnrijo, ker ne dobe zaposlitve. Je pa tudi v tem razlog, da se vajenci pri večjem števili: pomočnikov bolje izučijo. Radi te važne spremembe, je sklenilo obrtno skupno združenje, vse to objaviti, da sc na tu način obvaruje delodajalce mojstre, kakor vajence, težkoč in kazni. Odbor skupnega združenja v Kranju. Kmetijstvo radio predavanja v mesecu juliju in Avgustu. 3. VII, Dolinar: Hmeljarstvo v Sloveniji. 12. VII. Okorni Prevažanje čebel na pašo. 19. VII. Kmetijski nasveti. 26. VII. Strekelj: O prijateljih in sovražnikih v našem vrtnarstvu. 9. VIII. Ing. Mikuž: O poskusili z oljnatimi rastlinami in njih pomen za Slovenijo. 15. MU. Kocjan: Nalezljive in najbolj pogoste bolezni perutnine. 16. Mil. Puš: Varujmo kmečke šege in na-vude. 23. VIII. Ing. Muck: Dvorišče na kmetih (I grča). 50. VIII. llumek: Spravljanje sadja z. ozirom na zahteve sadne trgovine. Gos podarsf vo RAZGLAS. Glavni oddelek finančne kontrole v. Kranju 8t. 1. 994/36 V Kranju, dne 27. junija 1936. Zganjekuha iz suhega grozdja (rozinov) prepoved. Vsem županstvom! Minister financ je z nnredbo od 20V6. 1936. štev. 40.533 odredil, da se takoj izvrši popis zalog suhega grozdja (rozinov), namenjenih za predelavo v žganje. Do 1. avgusta 1936 se smejo rozine (suho grozdje) predeluvati v žganje samo pod stalnim nadzorstvom finančne kontrole. Zato naj vsakdo tako žganjekuho prijavi predhodno. Po 1. avgustu 1936 se smejo rozine preku-havati v žganje samo v industrijskih špiritnih tovarnah. Pridobljeni alkohol pa bo zatroša-rinjen kot špirit. Po 31. juliju 1936 je vsaka zganjekuha rozinov strogo prepovedana, taki destilu-ti bodo plačali trošarino kakor na špirit. Kazni za tihotapstvo s trošarino na špirit so zelo občutne, zato izvoli županstvo na te iz-preinenjene predpise prebivalstvo vsaj dva. krat zaporedoma obvestiti z javnim razglasom. Starejšimi glavnega oddelka višji poverjenik Torkar TURISTI in TURISTINJE dobijo pri JAZBEC-U hlače, voterne jopiče, klobuke čepice, športne srajce in vse druge potrebščine po konkurenčnih cenah. Se priporoča ALBIN JAZBEC v KRANJU m H L I OGLHSI Za vsako besedo v malih" oglasih se plača 0 50 D. Najmanjš' znesek je 6 D'n Otomane, divane, modroee in vsa v to stroko spadajoča rlela vara nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. DEKLICO (UČENKO) pošteno, dobro vzgojeno, lepega vedenja sprejmem v trgovino stekla in porcelana. Biti mora iz Kranja ali najbližje okolice. Sprejem po dogovoru, nustop s 15. t. m. FERD. HLEBŠ - KRANJ. Vina POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz nujboljšega, suhega jesenovega lesa s t rok o v n j ji šk o, trajno in poceni. Dolenc Jože, kolar STRA2IŠCE pri KRANJU, Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega doma. Kupim vsako množino samo prvovrstnega jesenovega lesa. Važno! Modroee! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Zgubila se je drobna zlata vratna verižica z obeskom Marije od Stare pošte do župne cerkve. Pošten najditelj se prosi, da isto proti nagradi odda v trgovini Rangtis. Več delavcev dobi delo v gramozni jami v soseski Struževo pri Kranju, biti morajo v tem poslu vešči. Lepo črno omaro zu jedilnico in črno raztez-Ijivo mizo radi preselitve v inozemstvo ugodno prodani. Naslov v upravi lista. dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopauska ulica 11. Prodam dve hranilni knjižici v znesku Oi:i 20.000 Tržiške hranilnice s 10°/o popustom. Naslov v upravi. flHs3 Stavbeno okovje kupile ugodno — velika izbira pri P. Majdič „Merkur" - Kranj (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Krunju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.