Političen list za slovenski narod. f« mM pr«i«HaH T«l)a: Z* oelo leto predplačan 1& rld.« u pol leta 8 fld., u oetrt leu i fid.. M en m^ec 1 rld. 40 kr. f »4aliilitraelji rrejeaan Tel]&: Za eelo leto 13 gid., za pol leta < tld., la četrt leU I glA., 1» en aeiec 1 ild. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leM. Posamezne številke veljajo 7 kr. RareiniHe prejeme epranditvo (adnuniitrscija) io ekipedicija, Semeniške nlice št 4. Nasnnnila (Inseratn le iprejemajo In Telii» tristopna petit-vrsta: 8 kr., 4e se tiska enkrat: IS h ee le iiisa dvakrat: 15 kr., če te tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Sokopisl ie ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja vsAk dan, iivzemii nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. srr. 7 Ljubljani, v torek 2. decembra 1890. LetioiU Preosnova valute in kapitalisti. Nedavno Etno o avstrijskem državnem dolgu dobili uradni izkaz, kt sega do konca junija 1890. leta. Iz tega poročila posnamemo, da ima Avstrija skupnega državnega dolga lepo svoto 5870 milijonov goldinarjev, ki zahteva vsako leto 161-9 milijonov goldinarjev obresti. Razven tega kroži med ljudmi 323 milijonov gld. skupnih državnih not, kar se tudi prišteva državnemu dolgn. Poleg tega ima še Cislitvanija svojega dolga jedno milijardo in 57 milijonov. Dolga se torej državi ne manika, in poleg potreb za vojaštvo gre največ davkov za plačevanje obrestij od državnega dolga. Tudi ta ogromni državni dolg bi mnogo vplival na preosnovo valute, o kateri se toliko piše v zadnjem času v Avstriji. Liberalno časopisje se z velikim ognjem navdušuje za preosLOvo; tudi Ogrska si od preosnove obeta veliko dobičkov, kajti celo budgetni odsek zbornice se je izrekel, da naj se pospeši ta vravnava. Proti taki preosnovi smo že naveli več pomislekov. in vzlasti z ozirom na avstrijske državne dolgove treba je pri tem vprašanji velike previdnosti; zakaj pri zlati denarni veljavi narasle bi tudi obresti za državni dolg, kar bi sevčda težko zmagovali davkoplačevalci. — Veliki kapitalisti seveda živčči zunaj države, ki posedujejo avstrijske državne papirje, ti kajpada bi radi imeli, da bi prejemali obresti v zlatu, ali pa s primernim agiom; za avstrijske davkoplačevalce pa ni majhen razloček 161 milijonov goldinarjev za obresti na leto plačati ali v zlatu ali v papirju. Oglejmo si nekaj vzrokov, ki nam pojasne, zakaj kapitalisti tako tiščč, da se preosnuje naša valuta. — Naša valuta, različna od valute drugih držav, zabranjuje pot špekulaciji v Avstrijo, ker je zunaj države pri menjavanji tujih denarjev z avstrijskimi precejšnji riziko, ker mora špekulant avstrijske papirje plačevati z zlatom, in je agio zelo premen-Ijiv in negotov. Zato se vedno ponavlja stara tožba špekulantov: »Kapital si ne upa v Avstrijo zaradi žalostnih valutinih razmer", torej ue more tako osre- dotočiti v malo rokah denarja, kar bi rad sevčda na škodo revne š h. Drugi vzrok, da ženejo kapitalisti na preosnovo valute, je ta, ker hočejo denarni promet na svetu omejiti ua kovino, ki se nahaja le v mali množini, ter se laglje nadvladuje. Zlata in srebra ne morejo kapitalisti nadvladati. Pri izključno zlati valuti špekulant že mnogo opravi s 400—500 milijoni; sevdda zato treba določenega načrta, ki se izvrši nekako tako-le: Dunajski Rothschild izjemlje polagoma iz avstroogrske banke 100 milijonov; frankfurtski Rothschild isto stori v Berolinu pri nemški državni banki; temu sledita Rothschild v Parizu pri „banque de France" in londonski pri angleški banki. To pomaga. Kupčevalci se prestrašijo, bankam pomanjkuje denarja, zato povišajo obrestno mero. Kurs pada, ' ker špekulanti nimajo denarja, zato rajši prodajajo, nego kupujejo. To pa sega tudi v gospodarstvo ter odjočuje cene pri blagu. Tako se zgodi, da pade cena pri živini, pri žitu itd. Bogata »haute finance" nastavi mreže, kajti le ona ima denar, dobi vse po ceni, in ko je z blagom oskrbljena, poviša istim potom cene ter začne z neizmernimi dobički prodajati. — To se godi sedaj še v malem vzlasti v Avstriji, ker temu nasprotuje papirna valuta. Pri tem ne smemo prezreti še nekaterih vzrokov, ki vzlasti za Avstrijo govore proti vpeljavi zlate valute. Avstrija je kmetijska, agrikulturna država, naš izvoz je vedno večji, nego li uvoz. Tudi sejem za blago in narodno-gospodarske izdelke je mejna-roden. Ako torej danes iz Avstrije pošlješ na Nemško, recimo: v Monakovo, 100 metr. stotov pšenice, dobiš zAnjo blizu 137 86 mark ali 77 20 gld. av. v. Ako zavlada pri nas zlata veljava, dobil boš zdnjo samo 67 93 gld. Kmet bi torej dobival za svoje blago 12 odstotkov manj, kakor do sedaj; davki pa seveda bi se morali plačevati v zlatu, torej več, kakor do sedaj. In kakošno bo vsakdanje življenje? — Kdo bi bil tako kratkoviden in bi mislil, da bodo naši mesarji in peki, naši trgovci s premogom le za jeden krajcar ceneje dajali svoje blago, ako bodo namesto papirnega goldinarja prejemali zlat; ali bodo naši fijakarji in naše železnice za 12 odstotkov ceneje vozile, kolikor je danes zlat goldinar več vreden, nego papirnat? Tega nikdo ne more misliti. Angleška seveda je uvela zlato valuto, ko si je prisvojila bogate kolonije; tam je lahko, ker gre indijsko zlato na Angleško, v Indijo pa angleško srebro. Na Francoskem so uveli zlato valuto za Napoleona I., a zato je nagrabil ta krvoločnik ogromnih svot na Nemškem, Uolaudskem, v Belgiji in v Avstriji; nabiral je zlato in srebro, kjer ga je dobil. Dožna palača v Benetkah, kjer so Napoleonovi vojaki z zidov praskali zlato, glasna je priča zato še dandanes. Kaj da je Nemški pomoglo do zlate valute, nam je znano. Francoska morala je Nemški plačati pet milijard vojne odškodnine, in tedaj seveda ni bilo težko uvesti na Nemškem zlate valute s tolikim tujim denarjem. Avstrija pa nima ni kolonij, mi nismo vojevali bojev, ki nam bi bili donašali milijarde. In vendar hočejo kapitalisti brez potrebnih priprav kar na vrat na nos uvesti zlato valuto na troške ubogih ljudstev. Žal, da je ogrski finančni miuister popolno v oblasti denarnih Židov; upamo tem trdneje, da se trezno misleči Dunajevski ue bo prenaglil, in da bo objavil ob svojem času tudi državni zbor svoje pomisleke proti tako nagli vpeljavi zlate valute. Pred vsem treba, da se Avstrija vtrdi v narodno-gospodarskem oziru, da se zniža sedanja velikanska draginja, da se natanko pregledajo nakane kapitalistov-spekulan-tov ter se jim zabrani odločilen vpliv pri vravnavi valute; tedaj še le polagoma, čez kako desetletje, se zamore uvesti v Avstriji zlata denarna veljava brez občutljive škode za ogromno večino nepremož-nih avstrijskih podanikov. Politični preg'le(i. v Ljubljani. 2. decembra. ;^otraK{e dežele. Pred otvoritvijo državnega »bora pojasnjujejo razni listi politični položaj avstrijski, ki LISTEK. Kmetski listek. Menda me ne bodete že radi tega obsodili, če Vam katero debelo zarobim, g. vrednik, saj veste, da sem jaz kmetski listkar ter ne morem tako fino sukati peresa po gladkem papirju, kakor se znajo po parketu polnokrvniki slovenske narodnosti, ki pravijo cel6 o kmetskih poslancih, da še ne vedo, za kaj se gre in zakaj se zboruje. Pa je res to! Res, da še vedno premalo poznamo slovenske liberalce in živimo v presrečnem optimizmu, da so naši edini odreŠilci. Ce so že prav Bog ve kohkrat povedali, da jim je tudi za vero in ne samo za narodnost, in dostikrat svoje prenaglene besede preklicavali, vendar so v štev. 271. »Slov. Naroda" zopet enkrat priznali, da jim je narodnost čez vse, ali da se prav besedij njihovih držimo, da imajo edino ta greh, da vero prodajo za narodnost. Toda fiegmatična natora nekaterih slovenskih naročnikov ima dober želodec in premlela bode rada tudi to kost, kakor jih je že dosti drugih. Zdaj se približuje konec leta. Navadno so slo- venski matadofji sklepali kake kompromise ali če že teh ne, vsaj časniki so bolj pomirljivo pisali v tej zimski sezoni, saj se ve, da po zimi otroci radi nastavljajo hmanice ptičkom in če se ulovi le eden — dober je. Letos pa nI zima zato posebuo ugodna. Pomislite, g. vrednik, kaj Vam je prišlo na um? Ako imate Vi čisto srce in dobre naklepe, nikar tako ne bobnajte na to! Sedanje stoletje je stoletje fraz — rekel bi g. Stritar, kateremu je »rimski dohtar" toliko lavorikovih vejic potrgal — in še takrat, kadar se kdo nad frazami huduje in khče na stvarni boj, še takrat se pokaže, da se je hudoval nad frazami zgolj frazajist. Le primerite uvodnik »Narodov" »Slovenec iu legalizacija" pa »Slovenčev" uvodnik »O omejitvi prisilnega legalizovanja", in takoj imate očividen dokaz. Poglejte, kaj uganejo celo kmetske buticel Ta nesrečna legalizacija! Kaj je bilo še tebe treba v politiko? Kako hudo kri v glavo spravljaš polnokrvnikom slovenske narodnosti! Naposled bi še kmalu kdo utegnil misliti, da naši »Ivani" tudi »narod" za kaj drugega prodajo, ne samo za svoje katoličanstvo. Saj bodo še otroci začeli po ljubljanskih ulicah nagajati: »Le ga, le ga!" Toda kaj bi legali, kar naravnost povejmo: vsak skrbi za-se, le tega ne moremo pojmiti, kako da kak poslanec go- vori za-se tudi takrat, kadar bi imel govoriti za tiste, ki so ga volili. Veste se kaj, g. vrednik! Kaj neki gospode »Sl. Naroda" tako boli tisti izkaz darov na zadnji plati »Zgod. Danice" ? Ta nesrečna nevoščljivost! Jaz sem mishl, da je doma samo pri kmetskih glavah, a še celo polnokrvniki ji dajo radi duška! Seveda bi rajši videli, da bi se ti novci porabili namesto za »afriške misijone" iu kitajske mašne plašče za pravoslavne misijone in slovenske gledališke kostume. Za enkrat, slava Bogu, smo še zdravi, rekel bi g. Aškerc. Z višjo dekliško šolo imate pa v Ljubljani ravno tak »gaudium", kakor profesor z nalogami svojih učencev. Napis naloge je: „Višja dekliška šola." Vsak članek v „Narodu" in v »Slovencu" pa je izdelana naloga. Samo ta razloček je, gospod vrednik, da so »Slovenčevi" članki o višji dekliški šoli, kakor bi vsi od enega prepisali, z drugo besedo : stali ste vedno na istem stališču, na kakoršnem je stal g. dr. Šušteršič na zboru kat.-pol. društva, iu še stojite, »Narodovi" članki pa so izvirni v tem obziru, da niso dosledni. Moj sosed je v tem obziru glede višje dekliške šole še bolj radikalen, nego 80 ljubljanski radikalci. On pravi, da bi gospodom kale bistTeDe spremembe t bližoji pribodnosti. \i Lvova se namreč vzdržujejo že dlje časa vesti, d» ee namestnik ^f Badeqi r»x^ovtrj|«' s rueiuskiiu vodji zaradi prihoddjib driavno-^orskili T6Iitev},1n' je značilno za sedaj vladajočo notranjo atšo pdl?« tiko. Tlada Taaffejeva si išče nekdanjih zaveznikov prejšnje ustavoverne stranke, da bi Bi ^dobila novo večino v državnem zbora. To nstavoverao stranko 80 tvorili nemški liberalci, veliko posestvo in Rusini, ki so imeli tedaj 17 svojib sastopnikov v državnem ^oni. Najbrže, da vlada topet ittmerja kaj jednaceg«; dasi so le razmere »dajih^ deset let bistveno spremenile. Veliko posestvo bi bilo pač zvesto vladi, toda o nemških liberalc h se ne more nič gotovega sklepati, ker antisemitje in nemški naprednjaki imajo močno stranko za seboj in uprav volitve v prihodnji državni zbor bodo marsikateremu nemško-liberalnemu kandidatu pokazale pot iz političnega v zasobno življenje. — Mogoče je, da se bo vlada zopet potrudila dobiti na svojo stran tudi nemške konservativce; nekaj jih bo pač lahko dobila, toda tudi tukaj pridobiva vedno več tal odločna katoliška stranka, katera se ne nikomur voditi za nos, torej si sedanja vlada nad strankami tndi s konservativci ne bo mnogo opomogla, vzlasti ker jim zaradi nemških liberalcev ne bo smela vstreči v perečem šolskem vprašanji. Dopolnilne volitve v občinski »astop imajo te dni v Zagrebu in Oseku; neodvisna narodna stranka je pri posebnem volilnem shodu postavila kandidata župnika pri cerkvi sv. Marka dr. Stepina Boroša, v Oseku pa dr. Dragotin-Keumanna. Opozicija upa, da bo zmagala pri volitvah, ako je ne bodo podrli pri glasovanji uradniki. Deželni odbornik češki poslanec Zeithammer se je odpovedal deželnemu odborništvu. Zeithammer je bil 12 let deželni odbornik ter je neumorno deloval za deželne koristi. Pravijo, da ima Zeit&Mnmer prevzeti važno državno službo, zato da je odložil svoje dosedanje posle in da namerava izstopiti tudi iz državnega zbora. Velikanskega skladišča na Dunaji, kjer bi kapitalisti delali grozno škodo trgovcem in rokodelcem, vlada vsled pritiska združenih kristijanov ni dovolila. — Tako se najbrže zgodi tudi dunajskim pivovarjem, ki so se naenkrat zmislili, da hočejo podražiti ceno pri pivu, ker za to ni nobenega vzroka in ker je pivo prepotrebna pijača za revno ljudstvo. TmanJ« države. Srbija. Pri nadaljni generalni razpravi o ad-resnem načrtu je pojasnoval poročevalec večine dr- j žavni svetnik Gerzič nasproti očitanju, da je vnanja ' srbska politika nestanovitna, da male države ne , morejo gojiti samostojne politike in se morajo rav- j Dati po okoliščinah, dokler so v notranjem razvoji. Prestolni govor, kakor tudi adresa le toliko lahko opomnite, kolikor dopuščajo okoliščine. Nadalje so se zagovarjali govorniki liberalne stranke, ker se je očitalo, da je ta stranka odgovorna za vojno 1876. | leta ter kriva, da se je osnoval bolgarski eksarhat. i Minister Gjaja je zagovarjal notranjo politiko v ; imenn vlade ter je gled^ na vnanjo politiko opomnil, ; da imajo vse evropske države zaupanje do Srbije, i Naposled se je adresni načrt izročil večini za sklep. — V politiških krogih se govori o približanji radikalne stranke in Garašanina. Nadalje se zagotavlja, da se Garašanin zaduji čas približuje radikalcem. Rusija. „Pet. Vedomosti" pravijo, da bi bilo silo potrebno, pridejati osobju finlandskih oblastev ruske uradnike. In sicer bi se moralo izvršiti to ne j le z ozirom na pospeševanje ruskega vpliva v Fin- j landiji, marveč tudi iz stvarnih razlogov, ker je pri finlandijskih sodiščih le 20 odstotkov tacih uradnikov, ki imajo vseučiliščne študije. duhovnikom naročili, naj bi več soli devali pri krstu na jezike otrdk nežnega spola nego dozdaj. S tem bi bilo najkrajšim in najcenejšim potom rešeno vprašanje o višji dekliški šoli. Toda govorimo bolj po domače, po kmetsko, in recimo po narodnem pregovoru: „Mož je glava, žena pa tava." Bog nas varuj ženske emancipacije! Prašajte tiste, katerim žene hlače nosijo, in povedali vam bodo! Bajši bolj obračajmo svojo pozornost na to, da izobrazimo naše može do tiste stopinje, do katere je potreba, da bodemo imeli več značajnih in zanesljivih mož, ki bodo znali saj podpisati svoje ime v veselje prijateljem naroda in legalizovanja. Nekaternikom je pa res več na tem, da kmet ostani neveden nego olikan, kolikor je za-nj potreba. En sam vzgled! K nekem n „ narodnemu" notarju pride kmet radi neke dedščine poprašat za svet. Notar mu pripoveduje obširno, kaj vse in koliko je treba. . . . Kmet pa pravi: ,Ali se ne bi dalo kako krajšim potem in z manjšimi stroški napraviti?" ter pov^ svojo misel. —- „Kje ste to slišali?" — „Bral sem v Slov. Pravniku." — .Zlodej vzemi tebe pa Pravnika!" Bog v^, če se ni že tudi g. dr. Tavčar po-ke.sal, da je spisal ,Slovenski Pravnik"? Na svidenje ? I. Italija. Italijanski oradoi listi pišejo, da bo Crispijeva večina v priboteji . ^orn ei štela 410 Hdov. trnu ne tj^iirjii'trdi pa,-da sa ta iCiWne iffienuje W-.^avicr'^^ijeva5/Paožaj itaJiUttikli vlade ui nifttkor siji^eg^ laiaf^fečina vlldnib poslancev je neki obljubilsm Volilcem, da se bode piotivila vsakemu noveim^vko, vzlasti pa zahtevala, naj se zmanjšajo troškK^£ armado in mornarico. Vladni krogi so se že neVi^p^ičali, da ne bo mogel Crispi izvršiti, kar je oblj^ii/^^ svojem zadujem govora v Tariao. Ce je tem&']|^o, prišlo bo do navskrižnosti, posebno, ako bo pte^lni govor nazuanil, da se ne bo nalagalo novih davkov, pač pa še porabile iste svote za armado iu mornarico. Za poraz vse opozicije tolažijo se radikalci z mislijo, da ne bode ujih posebna stranka v prihodnji zbornici nič slabša, pač pa morebiti še jačja. Senator Corti je te dni govoril in opomnil, da ni bilo še nikoli tako potrebno združenje vseh liberalcev, kakor sedaj, da se zavrne od dežele žalostna prihodnost, katera jej preti vsled Crispijeve politike. Nova zbornica bo imela kmalu priložnost pokazati svojo slogo v liberalnih načelih, ker dvakrat voljeni socijalist Cjsta že ua Italijansko potuje. Costa, katerega preganja Crispijeva policija, je bil pobegnil na Francosko, ko je bila prejšnja zbornica na Crispijevo prigovarjanje potrdila zapor. Costa m^ni, da je to potrdilo s prejšnjo zborn'co vred ob veljavo, da se more torej brez skrbi podati v Italijo, dokler nova zbornica ne izreče o tem potrdila. Crispi je pa neki že zaukazal, Costo vtakniti v temnico, kakor hitro se bo prikazal v Italiji. Pri tej priliki bo pa nova zbornica pokazala, kaki duh da jo prešinja. Francija. Odlog razprave o izposojilu je bil v francoski zbornici odklonjen z 275 proti 233 glasovom. Sprva se je mislilo, da bode finančni minister zaradi tega vložil ostavko, vendar ministerski svet je opomnil, da ta odlog ne bo dal povoda finančnemu ministru, da bi odstopil, ker ne gre v budgetnem načrtu za nobeno bistveno načelo. Španija. Prostozidarstvo, ta samoješči plevel v človeški družbi, razširilo se je zadnja leta posebno v Španiji. Pa kako bi se ne, ko ga prvi državniki pospešujejo kolikor morejo in znajo. Ministerstvo Sagastovo, katerega načelnik je sam prostozidar, je posebno pospeševalo in gojilo prostozidarstva ne-srečonosno delovanje. Ko sta se torej nedavno dva za božjo čast navdušena duhovnika predrznila z lece spregovoriti o demonstrativnih nakanah prostozidarstva, razkačila sta prostozidarje, kakor da bi bila podrezala v sršenovo gnezdo. Veliki mojster španskih prostozidarjev, madridski vseučiliščni profesor Morajta, ki se je predrznil pred nekaj leti do strašnega bogokletstva, vložil je tožbo proti imenovanima dušnima pastirjema. Povsodi je bilo veliko radovednosti, kako se bo ta pravda rešila. Pokazati se je moralo, ali je v katoliški Španiji dovoljeno, meni nič tebi nič zasramovati krščansko sveto vero, ne pa, ali se sme kazati ljudstvu prostozidarstvo v njegovi pravi luči. Pravda se je vršila v mestu Castellonu iu naposled sta bila oba duhovnika oproščena. Da se je pa ta pravda za katoliško stvar tako ugodno vršila, gre pred vsem hvala vrlemu zagovorniku Nocedalu, ki si je stekel že lepe zasluge za katoliško reč v Španiji. Zato pa ga je zahvalil tudi sam tortoški škof. Iz\4riii dopisi. iz Zagreba, 23. novembra. V „Slcvencu" je bila že omenjena tukajšnja protestantovska šola, katero pohaja do 70 otrok katoliških in pravoslavnih. Šola je seveda nemška, kajti protestanta si pri nas ne moreš misliti drugače, kakor korenitega Nemca, ki Širi svoj ,reich" proti iztoku. Sredstvo za to so mu šole po vseh naselbinah. Žalost za nas je sploh to, da imamo v naši deželi protestantskih naselbin, še bolj žalostno pa je, da so katoliki tako kratkovidni ter pust^ svojo deco v te protestantsko-nemške šole. Cerkev )e strogo zabranila katoliškim starišem v take šole pošiljati svoje otroke celo tam, kjer nimajo drugih šol. Kolika je vendar malomarnost naših katolikov, ki imajo za svoje otroke toliko lepo vrejenih šol, pa jih vkljub temu pošiljajo k protestantom ! ,Obzor" je posvetil takim ljudem dobro ter se cel6 zagrozil, da bode objavil njihova imena, če bode potrebno. Mi mislimo, da to ne bi škodilo, naj se zved6 imena onih, ki tako malo čislajo svojo vero in svoj jezik. Ce že častnici s svojimi otroci to delajo, jim ni toliko zameriti, kajti oni so nestalni, pa zato najrajše svojim otrokom dad6 nemški poduk, in ker pri nas ni drage nemške šole, pošiljajo jih v protestantsko. Pa tadi s tem ni „Obzor" zadovoljen, marveč misli, da naj bi se za take častniške otroke, ki hočejo imeti poduk v nemškem je-siku, zavzelo ministerstvo vojske ter osnovalo šole, ne pa da hodijo v protestantske nemške šole, kajti one ne širijo samo protestantizem, nego tudi nemški duh po naši deželi, a tega nam je najmanje treba. čajeiHO, da su je dosedanji katoliški katehet na tej šoli zahvalil na svojej složbi, in da j« noče nobeden katoliški duhovnik ve6 spriiMi. storili zdaj ioi katoliški stariši, ki Mikaj pošitjjll« svoje (Otroke f šolo??!ilJodo Ii jih pu^tiH bres poduka v'kričanjem natku ? Zakaj ne j^iljajo svojih otrol hrvaške šole, kjer ne bi im«)i takšnih itn08ti)?'Cudn0' glasi tudi vest madjarskegif katoliški lista „Magyar Allama'; da s« fedanji ln^vatski«bbn posebvo za-tlimlje la- prot^tMite m HrvaUkem. Je-li^ftt res iii B«, dozdaj ni' « (filasiigiied občinstva.) Ko se približuje zimski čas in i njim tudi prometne ovire, čujejo se z nekako običajnostjo pritožbe, da slavni mestni magistrat ne izvršuj« povoljno svoje dolžnosti in nekako malomarno postopa v tem jako važnem vprašanji. V tem smo vsi jedini, da je redni, neovirani promet bistveni faktor mestnega'življenja, in da v nasprotnem slučaji trpi prebivalstvo gmotno škodo. To naj bi se pri slavnem mestnem magistratu uvaževalo in bolj energično postopalo, kadar je treba vzdrževati redni promet po ulicah našega mesta. Imamo sieer strogi ukaz, da morajo hišni gospodarji do gotove ure zjutraj trotoir osnažiti, da ne bodo pešci vedno v nevarnosti pasti in se poškodovati. Toda slavni mestni magistrat sam nam ne daje dobrega vzgleda, marveč malomarno postopa. Oglejmo si le trotoir na frančiškanskem mostu in tam, kjer se povprečne ulice iztekajo v glavne, in uverili se bomo, da so naše pritožbe istinite. Glavne ulice, kot: Besljeva cesta. Travniška ulica. Sv. Petra cesta. Kolodvorska ulica itd., so skoro brez tira pri strančh, tako, da morajo pešci v pravem pomena besede gaziti. Kako je pa v pristranskih ulicah, o tem še ne govorimo. Odločno moramo pa zahtevati, da se na postranske ceste, bodisi v mestu, bodisi v predmestjih, bolj ozira. Želimo, da bi te besedice ne ostale brez vspeha v interesu občinstva, v interesu prometa. Ker smo se že prej bavili z magistratnim ukazom, naj nam bode dovoljeno, staviti tudi ponižno vprašanje, zakaj se ta koristni ukaz mestnega magistrata, s katerim se pod kaznijo prepoveduje, seboj jemati pse v gostilne in kavarne, tudi dejanjsko ne izvršuje? Cemu pa potem ukazi? Mislimo, da ima mestni magistrat toliko avtoritete, da more tudi izvajati svoje ukaze. Večini občinstva bi bilo zel6 ustreženo, ko bi se ukaz zopet pouovil, a tudi dejanjsko izvrševal. (Veronank v tržaškem mestnem zborn.) V seji dnč 26. novembra obravnaval se je načrt zakona o šolskem nadzorstvu. Prvi se oglasi poslanec Combi, ki izjavi, da bode glasoval proti predlogu ter razvija vzroke svojega upora. Pobijal je pred vsem Liechtensteinov šolski načrt rekoč, da je z njim zavel nov duh mej šolske zakone. Politični odnošaji po njega mnenju niso ugodni za obravnavo in vpe-, Ijavo zakona o nadzorstvu šol, brez katerega smo j do sedaj lahko živeli. Izjavlja, da je on veren (?), kajti prepričan je, da se vera z vednostjo lahko ' strinja ali v šoli mu je duhovnik zopern! j Večje nesmisli Combi pač ni mogel izreči, kajti, ako j se pripoznava korist in moč vere, treba je pripo-^ znati tudi učitelja iste. Si je pač možno misliti, da bodo učenci postali verni in pobožni katoličani, ako se iz šol izpokajo veroučitelji ? Tako se pač dela v Trstu. Katoliški duhovnik v mestnih šolah postal je peto kolo, isti se zaničuje in zasramuje, posledice se pa vidijo na zloglasni nesramni mulariji, ki tava po mestnih ulicah v sramoto tako omikanemu mestu, kakoršno je Trst. Ako so Combi in njega drugovi zadovoljni s takimi vspehi Luzzatove šole ter si žele od mestnih, tako drazih šol samo tacih sinov — po pravici jim rečemo, da se jim meša; in takim ljudem ni več pomagati. Zakaj se Lahoni protivijo duhovniku v šolah, povedal nam je poslanec Cambon rekoč, da bi se duhovščini ne upiral, ako bi ista bila „ narodna", ali to sedaj ni. Kaj tako zlobnega si morejo izmisliti le strastni Lahoni. Torej narodne duhovščine tirjajo Lahoni, s tem pa razumevajo zgolj take, koji bi mladini vcepali gnjev proti drugim narodnostim ter jo učili sovražiti svojega drugonarodnega bližnjega! V občinskih šolah bi morali biti nastavljeni zgolj Pahorji in drugi enaki duhovniki. Pri teh gospodih je le oni vzoren duhovnik, kdor prisega na zastave italijanizma rectius irredentizma. Predlog Cambona, da se načrt zakona povrne deželnemu odboru, da ga presodi ter predloži v prihodnjem zasedanju, ni obveljal. Gospod namestnik trdi, da se načrt zakona ni predložil z namenom, razširiti moč namestništva, temveč hotelo se je pomagati pravim potrebam tržaškega šolstva. Za predlog dr. Cambona je glasovalo samo 14 poslan-' cev, torej pade. Zbor preide zatem v podrobno debato, j Pri točki, ki govori, da je v šolski svčt tndi vspre-! jeti duhovnik dotičnega okraja, ali, ako ja tam več i duhovnikov, oni, ki ga določi škofijska oblast, oglasi se zopet dr. Cambon meneč, da ta paragraf ruši mestni statut. Določilo gledč bivališča članov kraj-nemu šolskemu svčtu se mu ne zdi umestno, ker po njega mnenju po okolici ui najti ljudij, koji bi bili sposobni za člane šolskega sveta. Nabergoj protesluje proti trditvi dr. Cambona, kakor da ne bi bilo po okolici za ta posel sposobnih ljudij; čudi se, da se gospodje toliko bavijo z okQi'co in meni, da se tudi zdaj šola zadostno nadzorujejo. § 3 se potem vsprejme. V seji dne 28. novembra je pri § 15., ki govori o sestavi mestnega šolskega svčta, stavil dr. C a m b o n predlog, da se število članov, koje odpošlje mestni svet v šoUki sv^t, poviša od pet na sedem; da katoliški duhovnik bodi le izvanredni član in da ima pravico glasovati le pri zadevah katoliške vere. Slednjič, da se določi število okrajnih šolskih nadzornikov na dva. Proti predlogu dr. Cam-bona govori poslanec R. Luzzato, poročevalec d' A ngel i in vitez Rina 1 d i n i. Poslednji poudarja, da šolski pouk je oprt na versko-moralno podlago, verski pouk da je važen in potreben predmet in zato je potreba, da je primerno zastopan v šolskem svetu Ta paragrat so potem vsprejeli po vladni predlogi. Raznoterosti. — Nova postava v Združenih državah določuje 1000 dolarjev globe ali šestmesečni zapor za one ljudi, ki pospešujejo naseljevanje v imenovanih državah ali pa sklenejo s tujci pogodbo za kako delo, da jih pregovorijo k selitvi v Ameriko. Tujcem je prepovedano sklepati take pogodbe, dokler se niso nastanili na ameriških tleh. Vsak kapitan, kateri vede take izseljence prevaža, plačati mora za vsakega 500 dolarjev kazni in jih odvesti v ono pristanišče nazaj, kjer so stopili na njegovo ladijo. Prej ne sme blaga iz ladije izložiti. Kazni zapadejo tudi oni delavci, kateri pregovarjajo ljudi v svojej domovini, da naj se naselijo za njimi v Združene^ države. — Železnica v sveti deželi. Dne 3. oktobra t. 1. so prvič slišali v Judeji žvižgati železnico. Nekaj časa sem grade namreč železnico iz Jafe v Jeruzalem. Tu pa tam je železna cesta že toliko zgrajena, da se prevaža na njej potrebno gradivo. V dveh letih bode železnica dovršena; 1893. 1. se bodo romarji v kupeji pripeljali v Davidovo mesto, kjer si bodo ogledali prostore, kjer je naš Vzveličar Jezus Kristus deloval, trpel in umrl. — Francoska krogla. Iz Augsburga se poroča 21. novembra: Fri operaciji na levi nogi nekega moža, ki je bil v francosko - nemški vojni 1870/71 zadet s kroglo v levo pleče, pokazala seje francoska krogla, ki je tičala v telesu imenovanega moža 20 let ter je prišla s pleč do meče, ne da bi bil mož čutil kake bolečine, če tudi si je v potu svojega obraza služil kruha. — Nesreča na železnici. V montce-niškem predoru je prehitel brzovlak tropo delavcev. Jednega je zdrobilo, jednega pa nevarno poškodovalo. — Na kolodvoru v Dijonu le prijel pridrdravši vlak železniškega komisarja ter mu je v hipu odtrgalo glavo od života. Dunaj, J. decembra. V poročilu o seji najvišjega zdravstvenega sveta omenja predsednik, da so udje zdravstvenega sveta, poslani v Berolin, dovršili svojo nalogo, ter da se je, kakor se je telegrafično sporočilo, poslala Kochova zdravilna tekočina za državne bolnišnice. Po poročilu prof. Weichselbauma o vspehih tega pota sklene najvišji zdravstveni svet, da objektivno znanstveno poskusi Kochovo zdravljenje na vseučiliščnih klinikah in v ta namen prirejenih velikih bolnišnicah. Ti zavodi se oskrbe s potrebnimi zdravili, a so dolžni natančno poročati ministerstvu notranjih poslov o vspehih svojih poskušenj. Najvišji zdravstveni svet je tudi ukazal, da-morajo zdravniki naznaniti politični gosposki, ako hočejo dobiti dovoljenje zdraviti po Ko-chovem navodilu in da se morajo skazati tudi z zanesljivo zdravilno tekočino. Dunaj, 2. decembra. „\yiener Zeitung" ima v neuradnem delu predpis naučnega ministra z dne 5. novembra glede na dolžnost uniformiranja za državno učiteljsko osobje, ki je pod naučnim ministerstvom. Dunaj, 2. decembra. V nižje avstrijskem deželnem zboru se je soglasno sjirejel nujni predlog Dumbasa, čestitati učenjaku in dobrotniku Hyrtlu povodom njegovega osemdesetega rojstvenega godu dn6 7. decembra, ter mu izraziti pripoznanje deželnega zbora z adreso. Na predlog Šuessov je določil deželni zbor podporo izdelovalcem gumb, kateri so zdaj brez zaslužka 6000 gld. in prispevek za osnovni zaklad prodajalne zadruge tudi 6000 gld. V razpravi o tem sta Gregorič in Luegger napadala avstrijsko obrt, a Lind-hauer in Naschauer sta ja odločno pobijala. • Praga, 1. decembra. Mladočehi so zahtevali, naj dr. Vašaty odloži svoj mandat, ker ni sprejel Oervinkovega izzivljanja za dvoboj in ker so zadnjega priče izrekle, da ni zmožen za povoljno zadoščenje. (Gorje narodu s takimi vodniki! Op. vred.) London, 1. decembra. Bržkone ostane Parnell vkljub nasprotovanju vodja irski stranki. Njegov manifest je pa onemogočil spravo z Gladstonom in liberalna stranka bo izvestno izbrisala home-rule iz svojega programa, Gladstone pa popustil svoje politično delovanje. Madrid, 1. decembra. Od severja sem strašno m^te in mraz je zelo občutljiv. — Karlistovsko „Diario de Cataluna" predlaga, naj se začne nabirati denar po vsem svetu, da bi se papežu omislilo brodovje v obrambo interesov katoliške cerkve. Sansibar, 1. decembra. Wissmann je došel. Angleško pokroviteljstvo čez Vitu je bilo razglašeno. Umrli no: 30. novembra. Terezij* Bilina, rokovičaijeva žena, 60 let, Židovske ulice 6, omehčenje možgan. — Ana Marija Terglov, železniškega uradnika hči, ISVs Resljeva cesta 18, jetika. V bolnišnici: 20. novembnt. Jakob Komilo, pek, 31 let, jetika. Tremensko sporo^^llo. je toliko obleke in druzih ttvarij, da sem pogo^' relcem v Radovici pet polnih vreč (žakljev) in sto goldinarjev v denarjih in onim v Brezovdoln štiri vreče in šestdeset goldinarjev, potem pa še za po-, gorelce v Radleku in v Danjeh po dve vreči obleke' in 40 in 35 gld. denarja — torej vsega skupaj IS vreč obleke in posteljnih reči in moke, pa 235 gld, z gotovini poslati mogel. Obdarovani siromaki srčno ganjeni — ne morejo — kakor se mi poroča — najti pravih besed, se za toliko dobrih stvarij dostojno zahvaliti. Sporočevaje o vspehu omenjenega poziva smatram si za milo mi dolžnost v imenu obdaro-vanih revežev vsem blagim darovateljem in darova-teljicam javno izrekati najtoplejšo zahvalo. Mili Jezus povrni njim vsem stotero, kar so usmiljenja vrednim ubožcem storili, na tem in onem sveto. V Ljubljani, dn^ 1. decembra 1890. Dr. Anton Jarc, Predstojnik Vincencijeve družbe. Javna zahvala. Podpisano društvo šteje si v prijetno dolžnost, presrčno zahvaliti tajnika c. kr. kmetijske družbe kranjske g. G ust. Pire a za izvrstni njegov pouk, ki ga nam je podal o gospodarstvu in živinoreji pri shodu dne 26. p. m., potem opernega pevca gosp. Jos. Nolli j a za krasno pelje, gospode pevce ljubljanske čitalnice za sodelovanje in g. P. Loža rja še posebej za spremi jevanje na glasoviru, apaške in šent-lenartske pevce, slavnostnega govornika ter vse druge, ki so po sodelovanju ali s podporami pripomogli, da se je „Ein-spielerjeva slavnost" navzlic slabemu vremenu tako nepričakovano sijajno izvršila. — Tudi posestniku hdtela pri „Sandwirthu", gosp. Simonu, smo zahvalo dolžni, da nam je v ta namen prepustiti blagovolil svoje elegantne prostore in pre&krbel dobro postrežbo, ter priporočamo njegovo gostilno vsem rodoljubom, ki dohajajo v Celovec, najtopleje. V Celovcu, dne 1. decembra 1890. Za katoliško-politično in gospodarsko društvo koroškiii Slovencev: Gregor Einspieler, predsednik. Filip Haderlap, tajnik. a B Cai Stanje Veter V reme •gss e s <« a opazovanja xr»kom.ni T mm toploro.r« po C«liiju 1 7. u. iijut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 743-9 741-5 740-2 -2 0 06 00 brezv. sl. vzh. brezv. oblačno dež oblažno 9 70 snfg dež Srednja temperatura —O b", za I S" pod normalom Dunafska borza. (Telegralično poročilo.) 2 decembra. Papirna renta po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 85 kr. Srebrna „ 5«fc „ 100 „ „ 16* „ 88 „ 90 „ 5* »vstr. zlata renta, davka prosta ... 107 „ 85 , Papirna renta, davka prosta......102 „ 15 , Akcije avstr.-ogerske banke..........983 . — , Kreditne akcije ..................304 „ 90 „ London.............115 „ 15 „ Francoski napoleond.........9 ., 12 . Cesarski cekini...........5 „ 46 „ Nemške marke ... ?>6 . o7'„. fStanje aTHtro-ogerske banke dne 29. novembra 1890. (Brzojavno poroiiilo.) Bankovcev v prometu gld. 442,843.000 (— 2 775.000) Kovinski zaklad „ 844,927.000 (+ 273.000) Listnica „ 179,839.000 (— 3,475.000) Lombard „ 27,534.000 (+ 207.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 8,974.000 (-f 996.000) Javna zahvala. Dn^ 22. oktobra t. 1. sem se za uboge pogo-relce na Dolenjskem bil obrnil z milo prošnjo ua blage rojake na^e domovine. Prošnja moja v iuieuu Vincencijeve družbe imela je ugoden vspeh. Od mnogih dobrotnikov iu dobrotnic kojib skoro večina v prav evansieljskem duhu le hotela popolno neKoznana ostati, došlo ini Družba sv. Cirila in Metoda. Poslale so nadalje letne doneske podružnice: Premska.........10 gld. — kr. Brdska...........4 „ - „ Višnja Gora........ 26 „ — „ Kamniška..........60 „ • „ Šaleška..........24 „ 50 „ Kotmaraves na Koroškem......22 „ — „ Postojinska .... • . . . . 26 „ 90 , Vipavska..........15 „ — „ Vuhredska..........5 „ — „ Smledniška..........18„31„ Novomeška..........10 „ — „ Dornberška .........17 „ — „ Darovali so: Gosp. dr Fr. Celestin v Zagrebu . . . 100 „ — „ prof. Kandernal na Dunaji ... 5 „ — „ Volilo g. Fr Kotnika na Vrdu . . . . 500 „ — „ Gosp. Fran Pik, inžener, v Ljubljani . . 10 „ — „ Nabira v „Nar. domu" na Ptuji ... 10 „ — „ Podpora ljubljanskega me-ta..... 200 „ — „ Podružnice, katere se niso družbi doposlale letošnjih doneskov, in tac h je še trideset, nujno prosim, da to kmalu store, ker se leto bliža koncu. V Ljubljani, dne 30. novembra 1890. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnin« protto 1 Vlsokočastlti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodjn iz čistega srebra, liineškeira srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot monifji^iim^f itd. itd. po n.ijnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se lui je predložil načrt. Slare reči popravim, ter jih v ojeii.ji pozlatim in po.srebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—49j Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostolj Miklavžev semenj 1)0 lotos v torek, dne 9. decembra 1890. v 11] >fmstvo v Litiji, (liio 1. decembra 1890. Župan: 1. r. (3-1' Premija oa svetovni razstavi v Londonn 1862, Farizn 1867, Dnnaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo (taloiiMki krilaHtl klavir, planine (52-46) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Maver na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4&0 gld., 600 gld., 550 gld., 600 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. r Iipoaojllo klavirjev na dsielo pod naj-ngodnejilml pogoji. "VH Prodajilnici In posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, Vil., BurggaitiTl.