Državni zbor. Na Dunaju, 22. oktobra. Po štirimesečnem prestanku se je 17. oktobra zopet zbral državni zbor. Popraševalo se je, bode li zborovanje mirno? Proti vsem pričakovanju so bile prve seje v fietrtek, petek in v torek mirne. Tega niti ministerski predsednik dr. Korber sam ni pričakoval. Državni proračun za 1. 1902. Precej v prvi seji je predložil finančni minister državni proračun za leto 1902. — Stroški so proračunjeni na 1.685,317.944 K (toraj skoraj 1.700 milijonov kron); dohodkov na 1685,966.357 K. Bi toraj Se preostalo 848.413 K. Navadno pa pokažejo letni sklepni računi drugačen končni vspeh, kakorSen se je predložil zbornici. Stroškov in dohodkov je za prihodnje leto naračunil finančni minister za blizu 44 miliionov več, kakor so znašali za 1. 1901. Nova državna žganjarina znaša 19,200.000 kron več kakor prejSnje leto; blizu 9 miiijonov znašajo obresti od posojila za nove železnice, brambovsko minislerstvo zahteva poldrug milijon več, finančno 5 milijonov več, pravosodno blizu poldrug milijon več, za meljoracijski zaklad, ki je dobival do zdaj 2 in pol milijona, zahteva poljedelsko ministerstvo 4 miIijona kron. Čehi so po dr. Fortu zahtevali, naj vlada objavi svoje carinske tarife, kakor je to storila že Nemčija. Vložilo se je več nujnih predlogov: n. pr. dr. Šušteršič za podporo pogorelcem v Gorenji vesi, kjer je zgorelo 5. oktobra 69 poslopij. Poslanci dr. Ploi, Robič, Žičkar in baron Morzey zahtevajo odpust davkov in podporo za preplavljence po p e s n i š k i d o 1 i n i. 2. seja. Volitev zborničnega pod- predsednika. Dozdajšnji prvi podpredsednik Prade se je odpovedal tej svoji častni službi, ker so ga vsenemški prusaki hndo napadali. Na njegovo mesto je bil v drugi seji zbornice 18. oktobra izvoljen pristaš iste stranke, kateri je pripadal Prade: profesor Kaiser. A mož ne more biti ponosen na svojo izvolitev. Glasovalo je izmed 425 poslancev le 276. Izmed teh 276 oddanih glasov je dobil le 120 glasov Kaiser; 125 glasovnic je bilo praznih ali so se glasile na druga imena. Zidanje železnice preko Kranjskega v Trst. Ko se }e v pretečenem zasedanju razpravljalo o stavbi nove železnične zveze s Trstom, je zbornica soglasno zahtevala in je to železnični minister tudi obljubil, da bojo pri gradnji dobili zaslužek domači delavci. Godi se pa ravno nasprotno. Domačini se odrivajo, delo se je zročilo ptuicem, večinoma židovskim podjetnikom v škodo domačemu prebivalstvu. Poslanec P o g a č n i k je radi tega vložil interpelacijo do železničnega ministra ter zahteval nujne pomoči. Slovanski eentrum. Med jugoslovanskimi poslanci vlada občna želja, da se združita slovanski centrum in jugoslovanski klub. Kakor hitro odgovori jugosiovanski klub na dotični predlog slovanskega središča, pride ta velevažna zadeva v razpravo. Do tistih mal sta sicer obadva kluba po obliki še sicer razločena, vendar je občevanje med članovi obeh klubov najprijaznejše. Predloge enega kluba podpirajo tudi člani drugega. — Po svojih pravilih si mora začetkom zasedanja slovanski centrum zopet izvoliti svoje predsedstvo. V načelnika je bil izvoljen dr. Šušteršič, v I. podpredsednika Barwinski, v II. dr. Gregorčič. V parlamentarno komisijo so pa izvoljeni dr. Hruban, Pihuljak in Žičkar. — Slovanski centrum je sklenil, da bo vsako predlogo, naj že prihaja od vlade ali izmed poslancev, p r e s o j a 1 edino-le s stališča ljudske kor i s t i. Ce je predlog našemu ljudstvu koristen, bojo članovi tega kluba glasovali za-nj; v nasprotnem slučaju proti predlogu. Ta klub bo postopal popolnoma neodvisno. Govor ministerskega predsednika dr. Kčrberja. Precej v prvi seji se je oglasil k besedi ministerski predsednik dr. Korber. V obče je napravil njegov govor na poslance dober vtis. Omenjal je začetkoma, da avstrijska vlada se ne sme naslanjati na katero posamezno narodnost, da se ne more vezati z nobeno stranko, mora biti nad strankami. Zeli pa, naj neha domači narodnostni prepir, dokler niso rešene razmere z Ogrsko in trgovinske pogodbe z zunanjimi državami. Resko se je izrazil proti ogrski državni polovici, ki zahteva od Avstrije le same koristi. Radi teh besedij je nastal po ogrskih časnikih velik krik proti Korberju. Zahtevajo, da se mora odstraniti ta mož, da bo zopet mir. Ta je pa lepa! Ogrska predrznost je že res kolosalna. Ogri nam hočejo nastavljati in odstavljati naše ministre! Kako se napeniajo te žabe! Nove postave. Vlada zahteva tri milijone kron za podporo vsled uim. Potrebna je preosnova tiskovnega zakona (proč s porotniki v zadevi časnikov!). Vpeljala se bo postava proti pijančevanju (gostilničar, ki bo dal piti p i j a n c u , zgubi pravico, zahtevati plačilo). Razpravljalo se bo o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost, predložil se bo načrt postave gospodarske zadruge in v prospeh domače industrije. Dr. Korber želi slednjič, naj se razprava o državnem proračunu za leto 1902 dokonča pred novim letom. Po novera letu imajo zborovati deželni zbori, na spomlad se snide zopet državni zbor. — Dr. Korber je bil precei srečen s svoiim govorom. Razni nujni predlogi. V prvih treh sejah se pa še ni začela obravnava o državnem proračunu za 1. 1902, temveč |se je razpravljalo o raznih nujnih predlogih, in sicer o F o r t o v e m, že poprej omenjenem predlogu glede trgovinske in carinske zveze z Ogrsko in drugimi državami; o predlogu K a f t a n a v prospeh železne in mašinske industrije, o Vychodilovem zastran odprave državnih mitnic. K tej točki je povzel besedo finančni minister, ki se trdovratno brani, predložiti to zahtevo v potrjenje presvitl. cesarju, dokler mu državni zbor ne dovoli novih dohodkov. Znano je bralcem »Slov. Gosp.«, da je vlada predložila postavo o zvišanju davka na železnične vožne liste, da pokrije primanjklej, ki nastane vsled odprave državnih mitnic. Državne mitnice nesejo na leto 6 milijonov kron. Država pa dobi le samo 2 milijona; ostale 4 milijone pospravijo najemniki državnih mitnic. K a ftan je vložil še drugi nujni predlog, naj se podržavijo nekatere železnice. Nemški narodnjaki so po K a i s e r j u zahtevali, naj vlada prepove redovnikom, izgnanim iz Francoskega, da bi se naseljevali na avstrijskih tleh. Sk u p n a z v e za v s e h slovanskiih državnih poslancev. Ker Nemci vedno bolj nestrpni prjhajajo v svojih zahtevah proti Slovanom, se je sprožila misel, da bi bilo treba najtesnejše zveze slovanskih državnih poslancev. A ker se taki zvezi ne bi hoteli pridružiti Poljaki, se od mladočeške strani odsvetuje nameravana zveza.