mr

GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, SREDA, 7. XI. 1951
ZASLUGE SE NE DAJO MERITI PO
dvomljivih Številkah, temveč
PO DEJANSKEM USPEHU
ŠTEV. 78 (447)
Izvolimo v kmetijske ustanove pogumne može
Predvolilna zborovanja Kmečke gospodarske zveze
Vedno bolj se bliža dan, ko bodo šli naši kmetje in gospodarji na volitve, da izvolijo svoje zastopnike v važne kmetijske ustanove kot so deželna kmetijska zbornica, okrajne kmečke zbornice in krajevni kmečki odbori. Da se voliloi podrobno seznanijo s tem vprašanjem, je Kmečka gospodarska zveza priredila zadnjo nedeljo prva predvolilna zborovanja, na katerih so zborovalci podrobno obravnavali celotno problematiko volitev. Med drugim so bila taka zborovanja v Bilčovsu, v Selah in v Kazazah. Ponekod so jih morali odpovedati vsled izredno slabega vremena.
Zborovanje v Bilčovsu
Preteklo nedeljo je bilo izredno slabo vreme, ko so se pri pd. Miklavžu v Bilčovsu zbirali kmetje na zborovanju Kmečke gospodarske zveze, da se pogovorijo o volitvah v kmetijsko zbornico. Kljub temu pa je bilo navzočih okoli 70 gospodarjev, ko je zborovanje otvoril Jože Reichmann, pd. Linčej, ki so ga domači kmetje in volilni upravičenci postavili za kandidata v okrajno kmečko zbornico in krajevni kmečki odbor.
n'ato je povzel besedo dr. Mirt Zwitter m najprej poudaril potrebo po skupnosti vseh naših kmetov, ker more razcepljenost koristiti le sovražnikom malega kmeta, tistim, ki so znali to razcepljenost umetno ustvarjati in so razcepili naše vasi na razne stranke in struje Toda ne samo kmetje spadajo skupaj, temveč sta tudi kmet in delavec nerazdružljivo povezana in odvisna eden od drugega. Zato morajo odpasti vsi spori in strankarski prepiri, predvsem pa nacionalno ščuvanje. Prav Bilčovs je najlepši primer — je poudaril govornik —, kako se da vendarle ustvariti medsebojna strpnost in je danes vsakdo prepričan, da zaradi dvojezičnih napisov v Bilčovsu res nihče nima škode.
Dr. Mirt Zwitter je zatem orisal vlogo posameznih strank pri reševanju kmetijskega vprašanja in predvsem nakazal, da je zastopanje kmečkih interesov po OeVP kratkomalo nemogoče, ker , ne moreta imeti veliki OeVP-jevski kapitalist in mali kmet,.ki od njega kupuje drage izdelke, svoje zastopstvo v isti stranki. Na drugi strani pa je jasno, da se znajdejo veliki agrarni kapitalisti s svojimi mogočnimi prijatelji iz industrije.
Govoreč o OeVP-jevski samovladi je govornik poudaril, da na Koroškem ta veleposestniška klika že desetletja stoodstotno obvlada in za sebe izkorišča vse kmetijske ustanove, tako deželno kmetijsko zbornico in okrajne kmečke zbornice, kakor tudi celotno zadružništvo. Žal je borba socalističnega Arbeitsbauernbunda proti tej samovladi veleposestnikov na Koroškem zelo medla, kar pa je do neke mere tudi razumljivo, ker so socialisti po svoji glavni masi volilcev zastopniki delavskih konzumentov.
Govornik je nato nakazal nekatere najbolj očitne krivice in med drugim govoril o razdelitvi krmil iz Marshallove pomoči, o raznih podpornih akcijah in subvencijah, posebno pa o razdeljevanju tako imenovanih ERP-pod-por. Kako je sploh mogoče — je nadaljeval — da si kmetje ria Koroškem pustijo dopasti kaj takega? Brez dvoma je eden izmed glavnih vzrokov v tem, da izkorišča vse kmetijske ustanove peščica šolanih in izkušenih veljakov, medtem ko manjkata našemu kmetu osnovna strokovna izobrazba in upogled. Očitno hočejo OeVP-jevski veleposestniki tudi še nadalje obdržati našega kmeta v dosedanji zaostalosti, ker je vsekakor čudno, da v vprašanju ustanovitve slovenske kmetijske šole ne obvelja pravica 2000 staršev, ki so jo zahtevali s svojimi podpisi.
Samo z zaostalim kmetom je namreč mogoče tako vladati kot delajo to današnji gospodarji kmetijske zbornice v Celovcu, ki imajo
in delajo po nekakšnem principu „špilovcev“: tistim, ki imajo v svojih rokah že vse gospodarske „ase“ ,dajejo poleg tega še ..desetice" raznih odkritih in še več prikritih podpor.
Omenil je tudi celo vrsto novih zakonov s kmečkega podrojčja, ki na prvi pogled izgle-dajo kot napredna podpora kmetijstvu, ob globjji razčlembi pa se izkažejo kot rafinirana metoda obubožanja in tlačenja naših kmečkih ljudi.
Iz teh razmer — je ob koncu dejal dr. Mirt Zvvitter— je samo ena pot: v kmetijske ustanove moramo izvoliti pogumne, za prišepeta-vanje in podkupovanje nedostopne može, ki bodo posvetili v smrad dosedanjega krivičnega gospodarjenja ustanov, ki bi morale biti našemu kmetu v oporo in podporo ne pa v škodo in zapostavljanje.
V Selah
Kljub temu, da je močno snežilo, je bilo navzočih okoli 25 kmetov. Za uvod zborovanja so domači pevci zapeli „Domovina mili kraj“. Nato je govoril tajnik SKZ Blaž Singer, ki je zatem, ko je obrazložil vlogo Kmetijske zbornice in pomen volitev 25. novembra, govoril o težkih posledicah, ki jih je kmetijstvu naših krajev prizadejala ločitev Koroške na večvredni nemški del in na manj vredni jezikovno mešani del dežele. Izrsiz lake delitve je tudi primer pospeševanja kmetijstva in pomoči kmetov v občini Grabštanj na eni in v občini Sele na drugi strani. Grabštanjčani, ki so že
pod nacizmom bili deležni vseh ugodnosti pospeševanja in mehaniziranja kmetijstva, ki imajo dovolj in dobro zemljo ter lepo živino, so v zadnjih letih dobili ponovno pomoč v znesku okoli 160.000 šil.; Selani pa, ki so jih vsi režimi gledali kot črne ovce, ki so spričo naravnih pogojev kmetovanja zelo zaostali v mehanizaciji in proizvodnji in katerih živina je slaba, pa so dobili komaj 60.000 šil. V dokaz, da je Koroška v resnici razdeljena na dva dela, je govornik navedel še vrsto drugih primerov iz področja kmetijstva.
Ko je nato govoril o posameznih strankah, ki se pri teh volitvah potegajo za'glasove volivcev, je dejal, da za to razdeljenost in za izredno ogrožen položaj naših gorskih kmetov nosijo odgovornost poleg OeVP-Buauernbunda in ljudi okoli VdU-Unabhangige Bauern-schaft pravzaprav tudi odgovorni ljudje SPO. SPO ima v Kmetijski zbornici narodnega svetnika Steinerja kot podpredsednika. Deželna vlada, ki ima pravico in dolžnost nadzorovati delo zbornice, sestoja v večini iz socialistov, finančni referent deželne vlade je socialist. Vseh zadnjih šest let niso ne Steiner in ne socialisti v deželni vladi dvignili svojega glasu proti krivični delitve dežele, proti temu, da so gospodje iz OeVP kakor svi prejšnji vlasto-držci v Landeskulturratu in Landesbauern-schafti zavirali kmetijski napredek v tem delu dežele in tako gospodarsko slabili kmete, ki imajo slovenščino za svoj materni jezik.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pestra družba je kovala načrte
Pred nedavnim je zborovala na Dunaju ,,Junge Front", ki se je pod vodstvom dr. Stachwitza odcepila od OeVP, ker v tem okviru ni mogla dovolj hitro uveljaviti svojih niti ne preveč prikritih fašističnih tendenc po vzorcu Dollfussove in Schuschniggove stanovske države, o kateri je znano, da je svojčas pokopala republiko in napravila Avstrijo zrelo za vdor nemškega fašizma.
Časopisi so vedeli povedati, da je prosluli Steinacher poslal temu zborovanju pozdravno pismo. Celovško „Neue Zeit" je to dejstvo zavedlo celo k vprašanju, ali se Steinacher namerava ločiti od OeVP.
Vprašanje je bilo seve preuranje.no. Kajti bivši SA-Standartenfiihrer, ki sicer po lastnem zatrjevanju nikdar ni nosi] NS-škornjev. je slej ko prej najmerodajnejša oseba za gotovi OeVP-jevski krog na Koroškem. To se je znova pokazalo preteklo soboto na zasedanju okrajnega OeVP vodstva v Velikovcu. Tozadevno, sicer skopo poročilo v „Volkszeitung“ ve namreč povedati, da je dr. Steinacher v referatu, ki so ga z veliko napetostjo spremljali, obravnaval gospodarski in kulturni položaj na jezikovno mešanem ozemlju."
, Temeljiti poznavalec narodnostnih problemov" si sicer ni upal propagirati takih načinov vanja narodnostnih vprašanj, kakor jih je prakticiral nacizem. Izjemoma je tokrat zapel slavo ranjki stari Avstriji in njenim izkušnjam v raznarodovanju in zatiranju nenemških narodov. ,,Domovini zvesti" poslušalci pa so si vzhičeni pustili soliti pamet od človeka, ki sicer rad govori o zakoreninjenju v lastnem ljud stvu, a še rajši pozablja, da je nekoč poklicno razpredal pangermanske korenine po vsej Evropi kot vodja veleneimškega nacističnega VDA.
Poleg Steinacherja je imel na zasedanju besedo seve tudi dr. Karisch, ki se prav tako n< more pomiriti z obstoječo odredbo o dvojezič nih šolah.
O tem, kaj sta eden in drugi govorila o ges podnrskem položaju v velikovšem okraju, pa ,,Volkszeitung“ previdno molči. Dvomimo, da
sta se zavzela za popravo škode, la je bila z dolgoletnim zapostavljanjem tega ozemlja prizadeta najširšim plastem slovenskega prebivalstva. Dr. Karisch je sicer tarnal nekaj o tež-kočah v zvezi s proračunom, ki jih bo treba premagati, a je po vseh dosedanjih izkušnjah sodeč imel pred očrni le subvencije za Glant-schnigove in Maierhoferjeve bitke in krave, za Leitgebove in Krautove hlode ter za Hermann von Metnitzeve pašnike.
Pestro družbo je s svojo navzočnostjo počastil tudi državni tajnik Graf, ki je sicer s priznanjem govoril o prizadevanju Jugoslavije za dobro sosedstvo z Avstrijo, a je očividno prezrl, da dobrih medsebojnih odnosov ni mogoče graditi na miselnosti in načrtih šovinističnih nestrpnežev, ki.bi radi ovekovečili gospodarsko n kulturno neenakopravnost slovenskega ljud-tva na Koroškem.
Tito o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo
V navzočnosti okrog 120 tujih in domačih novinarjev je imel maršal Tito preteklo sredo tiskovno konferenco, ki je trajala skoraj štiri ure. Poleg drugih so se konference udeležili člani delegacij ameriških, francoskih in švedskih časnikarjev, okrog 20 tujih novinarjev, ki so bili tudi na mirovnem zborovanju v Zagrebu ter v Jugoslaviji akreditirani dopisniki najpomembnejših inozemskih listov in poročevalskih služb.
Maršal Tito je odgovarjal na celo vrsto vprašanj, ki so jih zastavljali najrazličnejši novinarji. Vprašanja so se nanašala med drugim na odnose Jugoslavije z ZDA in državami Atlantskega pakta, na njene odnose z Italijo, Grčijo, Turčijo, Avstrijo in Vatikanom, na staličše Jugoslavije do oboroževanja Nemčije ter na najrazličnejša področja jugoslovanske notranje politike.
Med pojasnili, ki jih je dal maršal Tito, je bil tudi odgovor avstrijskemu novinarju, zastopniku časopisa „Wiener Kurier", ki se je zanimal za bodoče odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ter Z5j izpustitev preostalih vojnih ujetnikov, la so še v Jugoslaviji. Na ta vprašanja je maršal med drugim dal naslednji odgovor:
Sodim, da so odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo precej dobri in da se vsak dan bolj poglabljajo, ker se gospodarsko sodelovanje razvija v polni meri in na enakopravni podlagi. Kar se tiče vojnih ujetnikov, jih je zelo malo, morda še kakih desetero ljudi, ki so hili obso jeni. Tudi nemške in avstrijske ujetnike postopoma izpuščamo in bodo izpuščeni ne glede na to, da gre pravzaprav za kriminalne storilce, ki so morali odgovarjati po naših zakonih. Dajemo tudi to žrtev, šli bomo preko tega, kar je bilo v preteklosti, zato da hi bili bodoči odnosi med obema državama kar najboljši, da hi pozabili na to, kar je bilo. Vse to koristi ustvarjanju boljših odnosov z Avstrijo.
Primeri prometnih nezgod ne prenehajo
Varnostna direkcija sporoča, da se je mesec« oktobra pripetilo na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem 267 prometnih nezgod. Pri teh nezgodah je bik) 8 oseb mrtvih, 47 težko, 141 lahko in 12 nedoločene stopnje poškodovanih. Osem voznikov motornih vozil je pobegnilo in so pustili ponesrečence brez pomoči. V večini nezgodnih primerov je nastala tudi znatna materialna škoda. Varnostni organi so naložili 4259 kazni zaradi kršenja prometnega reda.
Zagrebško zborovanje v tujem tisku
Zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje, ki je bilo nedavno v Zagrebu, je vzbudilo močan odmev v inozemstvu, kjer ga je tisk že poprej pozdravil kot resnično svobodno tribuno.
Ameriški list „New York Times" posebej poudarja popolno svobodo diskusije, ki je vladala v Zagrebu in opozarja na razliko od sovjetskih tako imenovanih ..kongresov za mir", kjer delegatom servirajo že pripravljene sklepe. „New York Times" poudarja, da je bila osnovna tendenca zagrebškega zborovanja za mir obsodba namena velesil, da se omeji enakopravnost malih držav.
Francoski list „Franc Tireur" ugotavlja, da je poziv nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru omogočil antifašističnim in naprednim ljudem Evrope, Amerike, Azije in Afrike, da se sestanejo v Zagrebu in da iskreno preudarijo važna mednarodna vprašanja in se popolnoma svobod'-o sporazumejo v luč? mirovnih naporov, ki jih osvetljuje primer Jugo-
slavije. List poudarja, da postavlja sprejeta resolucija v ospredje zahtevo, da se napadalcu nudi odpor v okviru kolektivne varnosti in da se izvaja borba za okrepitev OZN.
V istem listu je njegov glavni urednik Geor-ges Altman, ki je bil delegat na zagrebškem zborovanju, objavil članek, v katerem poudarja, da so delegati na tem zborovanju prisostvovali resnično demokratični mednarodni konferenci.
Pariški list „Figaro“ pa piše, da so se udeleženci zagrebškega zborovanja izjavili proti politiki razdeljevanja sveta v dva tabora in proti paktu petih velesil.
Ameriška agencija ..United Press" ugotavlja, da se zagrebško zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje v osnovi razlikuje od ..kongresov za mir", ki jih od časa do časa inscenirajo za potrebe sovjetske kominformi-stične propagande.
Velik odmev je vzbudilo zagrebško zborovanje tudi v ostalem svetovnem tisku.
Novi gospodarski predpisi
Spet grozijo časi nakaznic in obveznih oddaj
Za Vse svete nam je vlada pripravila nova presenečenja. Po večtedenskih pogajanjih ni prišel na dan nadaljnji sporazum o mezdah in cenah, temveč so prišle obljube o znižanju cen ter naredbe, ki pomenijo prvi skok nazaj v vezano gospodarstvo, v sistem oddaj živine in žita ter nakaznic za krmila.
'rva taka naredba določa, da smejo kmetje pr dajati krušno žito (rž, pšenico, koruzo) samo takim trgovcem, ki imajo pooblastilo, da smejo krušno žito nakupovati. Mlinarji smejo kmetom zmleti le toliko krušnega žita, v kolikor ga potrebuje gospodinjstvo kmetije. Prepovedano je tudi predelati krušno žito v alkoholne pijače.
Druga in tretja naredba določata ukrepe v zvezi s pomanjkanjem krmil in mesa od prašičev in telet. Prašičje meso, slanino in teletino smejo mesarji prodajati samo še v sobotah; gostilničarji pa smejo jedila, ki so prirejena iz teh vrst mesa, dajati na jedilni list samo v nedeljah. Vse vrste klavne živine se smejo prodajati samo preko javnih tržišč s klavno živino in mesom. Tudi privatna podjetja (gostilne, menze, zavodi) smejo kupovati živino in meso samo na javnih tržiščih. Za vsakega oddanega prašiča nad 95 kg žive teže, ki ga proda nakupovalcu javne klavnice, dobi kmetovalec nakaznico za nakup pitovnih krmil, v kolikor so ta na razpolago. Nakaznico za krmila dobi kmetovalec tudi za tiste prašiče, ki jih bo zaklal za domače potrebe. Nakaznico mu v tem primeru izstavi okrajno glavarstvo, ki pa lahko prenese to pravico na občine.
Kakor je ob priložnosti teh ukrepov poudaril v svojem nagovoru minister Kraus, je predvideno, da sme vsak kmet, ki je oddal svoje prašiče preko javnega tržišča, računati s tem, da bo za 1 kg teže dobil 3 kg koruze po znižani ceni 1.55 šil. Vendar je gospod minister zelo zaskrbljen, kako bo mogoče priti do potrebnih krmil. V letu 1950 je mogla Avstrija navoziti samo 40% krmil od leta 1937, koruze pa 50%. Letos pa je mogla uvoziti še manj krmil, medtem ko je število svinj doseglo že skoraj predvojno stanje.
mil in ne bodo v stanju kupiti gnojil, da bi si krmila sami pridelali, in ko bo na drugi strani pričela dekrelirana oddaja pridelkov spet mleti njihove kmetije in jih obuboževati.
Vendar, ,,po toči zvoniti je prepozno". Treba bo, da bomo 25. novembra vzeli vajeti kmetijske zbornice v svoje roke. 25. novembra bo vsak kmetovalec naših krajev glasoval tudi o tem, ali mu bodo spet drugi komandirali in mu predpisovali pri oddajah in nakaznicah, ali pa bo tudi po ljudeh svojega zaupanja v krajevnem kmečkem odboru, v okrajni kmečki j zbornici in kmetijski zbornici soodločal o svo- : jih potrebah in o subvencijah svojega gospo- j darstva. Pretekla desetletja so minula v znamenju, da so kmetovalcem jezikovno mešanega |
(Nadaljevanje s 1. strani)
„Ne moremo voliti nobene od vseh treh strank" tako je dejal govornik, „ker bi se s tem vrezali v svoje meso. Zato smo se odločili, da postavimo pod imenom „Kmečka gospodarska zveza" v občinah, okrajih in v deželi svoje kandidate, ki nimajo iz preteklosti umazanih rok in ki s tem, da so nam stali vedno ob strani in se, kjer so le mogli, potegovali za naše pravice in koristi, dajejo jamstvo, da se bodo tudi v teh težkih in odločilnih časih borili vztrajno za to, da ne bomo imeli samo enake dolžnosti, temveč tudi enake pravice ter da bomo deležni enake pomoči, kakor so je deležni drugi kraji. Nobeden kmet naših krajev ne more drugače, kakor da voh „Kmečko gospodarsko zvezo". Njen program je želja in zahteva vsakega kmeta Id svojo zemljo sam obdeluje."
V Kazazah
Lepo število kmetov se je zadnjo nedeljo zbralo na predvolilnem zborovanju Kmečke gospodarske zveze v Kazazah, kjer je zborovalcem govoril g. dr. Tischler. Najprej je govornik orisal gospodarski položaj v južnem delu dežele in poudaril, da postaja gospodarska zaostalost tukaj vedno bolj očitna. Kot enega
ozemlja vsi vladajoči in odločujoči odmerjali ob sorazmerno enakih dolžnostih trikrat manjši del pravic in pomoči.
Če hočemo, da bo v bodoče drugače kot je bilo doslej, čc hočemo, da bomo dosegli svojo enakopravnost in da bo konec šikanam in kri-| vicam pri oddajah in nakaznicah prejšnjih let, potem je na tej poti prvi korak ta, da se vsi kmetovalci naših vedno zapostavljenih in gos- | podarsko oškodovanih krajev združijo v ..Kmečki gospodarski zvezi" in volijo na merodajna mesta kmetijske zbornice ljudi, na katerih ni najti madeža preteklega vladanja in komandiranja, bodisi v kmetijski zbornici ali pa v Landesbauernschafti in Landcskultur-ratu.
glavnih vzrokov za to je navedel dejstvo, da južni del dežele, ki sicer daje Tazmeroma veliko število volilcev posameznim strankam, dejansko nima svojih zastopnikov ne v deželnem še manj pa v državnem zboru. Zato pa bo na volitvah dne 25. novembra tem bolj važno, koga bomo izvolili, da bo na merodajnih mestih, tako v krajevnem kmečkem odboru, kakor tudi v okrajni kmečki in deželni kmetijski zbornici, resnično zastopal interese svojih volilcev.
Govornik je nato prešel na vprašanje gospodarskih težkoč v državi in ugotovil, da jim vlada doslej kljub izdatni pomoči ni bila kos. Za primer je navedel prvo avstrijsko republiko, Id si je znala pomagati s posojilom 220 milijonov, medtem ko je sedanja vlada kljub pomoči ene milijarde in 200 milijonov dolarjev zašla v še večjo zmedo, ko na eni strani pada vrednost šilinga, na drugi strani pa cene vedno bolj rastejo.
Na zborovanju so se pogovorih tudi o težko-čah posameznikov in sklenili, da bodo zastavili vse svoje sile, da bodo izvoljeni v važne kmetijske ustanove ljudje iz njihove srede, kandidati Kmečke gospodarske zveze, ki bodo odločno in nesebično skrbeli za dobrobit našega kmeta.
Izvolimo v kmetijske ustanove pogumne može
Spričo okoliščin, v katerih se nahaja avstrijsko gospodarstvo predvsem v pogledu na prehrano, je pričakovati, da bodo tem ukrepom sledili še nadaljnji in da bomo — radi ali neradi — zaplavali spet v življenje, ki ga bodo krojile od zgoraj — od vladnih vrhov dekreti-rane nakaznice in oddaje pridelkov.
Ob pričakovanju ponovitve vseh pojavov, ki so spremljali avstrijsko gospodarstvo v prvih povojnih letih in ki so vsakomur ostali v zelo slabem spominu, je očitno naslednje: Nešteti milijoni dolarjev in šilingov za utrditev avstrijskega gospodarstva in dvig njegove proizvodnje niso privedli do zaželjenega izboljšanja. Z njimi so se na eni strani obogatili krogi industrialcev in prekupčevalcev, na drugi strani pa so bile velikanske vsote potrošene v neproduktivne namene. Znesek 32'/2 milijona šilingov, ki jih je razmetala OeVP-jevska koroška kmetijska zbornica, so več kot zgovoren dokaz za to. Gospodje prijatelji in somišljeniki ministra Krausa v kmetijski zbornici in kmetijskem oddelku deželne vlade so z milijoni dvignili samo proizvodnjo formularjev in prošenj ter obremenili svoje uradnike s papirnatimi akti in dekreti (za naše kraje z odklonilnimi, to bodi posebej poudarjeno), višjih pridelkov na polju in dejanskega zboljšanja razmer na vasi pa niso znali povzročiti.
Sedaj, ko so prvi znala poloma njihovega „dela in načrtovanja" tukaj, pa vse križem iščejo krivcev, da bi si oprali svoje kosmate roke. Celo knjigo so napisali, da bi za 25. november prepričali volilce o svojih „zaslugah ki utrdili stolčke, ki so se jim začeli majati.
Zasluge pa se ne dajo meriti po dvomljivih, skupaj pometenih številkah, temveč po dejanskem uspehu. Dejanski uspeh pa je danes očitno porazen. Kaj pomagajo vsi ..moderni" magacini brez krmil, brez žita in gnojil, kaj hlevi z najmodernejšimi stropi in zračniki, kaj par sto sodobnih strojev po deželi, ko pa trka gospodi na vest neizprosna resnica, da se pogrezajo desettisoči kmetov nazaj v obupno nevarnost, ko ob vsej pripravljenosti za zboljšanje proizvodnje ne bodo dobili potrebnih kr-
l/dujatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10 Telefon 1624'4 Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtnei Druck- und Verlagsgesellschaft m. b H. Kla genfurt — Dopisi naj se pošiljajo ria naslov Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
Volitve po vsej Nemčiji
Zopadnonemški kancler Konrad Adenauer in njegova vlada sta izdelala načrt v petih točkah za večjo svobodo na sovjetskem okupacijskem področju, kot prvi pogoj za volitve po vsej Nemčiji v ustavodajno skupščino.
Uradno poročilo bonnske vlade javlja, da je vlada zahtevala popolno svobodo v Vzhodni Nemčiji najmanj 90 dni pred volitvami. Poročijo vsebuje nekatere točke ,.volilne procedure", ki jih je odobrila vlada in jih bodo predložili Bundestagu.
Poročilo potrjuje zahtevo Adenauerja po volitvah v vsej Nemčiji pod mednarodnim nevtralnim nadzorstvom, ki bi ravnalo na enak način v obeh Nemčijah. Obenem pa bi morali za 18 milijoonv prebivalcev vzhodnega področja: 1. uvesti popolno svobodo v politični dejavnosti v zvezi z volilno kampanjo in
glasovanjem; 2. odpraviti vse zapreke pri potovanjih; 3. razveljaviti ukrepe, ki prepovedujejo svobodno razdelitev tiskovin in publikacij; 4. javna zaščita pri političnih zborovanjih; 5. uspešna jamstva za tajno glasovanje.
Po sedanjih Adenauerjevih predlogih bi volili po proporcionalnem sistemu poslance v ustavodajno skupščino, ki bi imela tudi začasne zakonodajne naloge, dokler ne bi postavili vlade za vso Nemčijo. Zbornica bi se sestala v Berlinu 30 dni po volitvah.
Ko bo parlament v Bonnu odobril ta vladni predlog, ga bodo poslali Združenim narodom in zapadnim okupacijskim silam z nalogo, da ga predložijo Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji. Verjetno bodo o tem vprašanju razpravljali tudi na glavni skupščini OZN, ki je pričela zasedati včeraj v Parizu.
^Vercno*
Krstna predstava v celovškem gledališču
Pretekli petek je bila v Mestnem gledališču v Celovcu krstna predstava opere „Verena", mladostno delo skladatelja prof. R. Keldorferja. Gotovo beleži Mestno gledališče to kot velik dogodek v svoji gledališki zgodovini, saj ni vsakdanjost doživeti krstno predstavo opere v podeželskem gledališču.
Prof. Keldorfer se nam je predstavil in s tem delom potrdil, da je vešč in vsesplošno naobra-žen glasbenik in da mu ni tuja najvišja oblika glasbenega ustvarjanja, to je opera. Kot komponist nam je pokazal, da zna z veščo roko slikati lirično, romantično in dramatično, ter v vseh mogočih izrazih najlepših barv muzikaličnih stavkov pričarati slike im dejanja, s katerimi bi se vsako največje gledališče lahko ponašalo. On je romantik; lahko trdimo, da je sovrstnik velikega mojstra R. StrauGa, saj vedno in vedno spet začutimo vpliv njegovega načina izražanja v tem Keldorferjevein delu. Komponist se poslužuje najbolj različnih barv muzikaličnih možnosti od pričaranja najlepših akordov do najdrznejših disonanc.
Z rahlo božajočo predigro nas povede v značilno lirično prvo dejanje. S tem dejanjem v pastirski koči se polagoma stopnjuje do lepega zaključka, ki je s prekrasnim jSetveros-pevoin dokaz znanja in smisla za novodobno izražanji
s kontirapunktalno predigro po vzorcu starih mojstrov. Le škoda, da nas ta predigra muzikalično ne povede naprej v bistvo drugega dejala. Predigra in ples v drugem dejanju nam zapuščata vtis, da smo stopili za korak nazaj, da nista logično vpletena ter bistvena, torej realno zgrajena za potefle drugega dejanja. Pričakoval bi, da se ob svečanosti srečata Liese in Vojvoda im tako nudita tkivo za naravni potek naprej? ... Za pravilen in naraven razvoj bi predigra k temu dejanju, kakor tudi ples, lahko zostala. Zaključek prvega dejanja in slika po plesu v drugem dejanju sta muzikalična in v bistvu eno. Zakaj prelom glasbene poti s tem vložkom? Posebno lepo, krasno zveneče je tretje dejanje. Tukaj je dal mladi komponist vso sik) svojega znanja in neizpodbitno dokazal, da mu je lastno operno ustvarjanje in da ume | doseči najširšo obliko te opodabljajoše umet-I nosti.
S posebnim veseljem lahko navedemo, da so j se vsi pevci tega dela znašli v svojih vlogaft. ,iku Liese je s suverenim mirom in glasovno izvrstno ustrezala gdč. Petschaller. Isto je njen partner g. Welz kar najbolje zadostoval. Gdč. Bovvoden je psihološko kot glasovno najtežjo vlogo Verene izvrstno podala. Tudi g. Polke je bil kot neizprosni ..Kanzler" kos svoji vlogi. Zbor je zvenel pomlajeno in nas je presenečil. Jlarmonična izravnanost težkega zborovskega
opernega četverospeva. Drugo dejanje pričenja | (stavka je bala dobro rešena. Pozna se, da kna
Volitve v
Kmetijske zbornice
Po } 45 volilnega reda v Kmetijsko zbornico sme vsaka stranka, ki je vložila pri občinski volilni komisiji svojo kandidatno listo, imenovati za vsako volišče (WahIIokal) po dve volilni priči. Rok za imenovanje volilnih prič poteče v četrtek 15. novembra. Volilne priče mora pismeno imenovati občinski volilni komisiji pooblaščenec stranke, ki je kandidatno listo vložil. Volilna priča je lahko vsaka oseba, vseeno ali ima volilno pravico ali pa je nima. Po imenovanju mora do dneva volitev dobiti vsaka volilna priča od volilne komisije vstopnico, s katero ima na dan volitev dostop v volilni lokal.
Zaupniki in pooblaščenci „Kmečke gospodarske zveze"!
Imenujte pravočasno volilne priče, da si s tem zagotovite nadziranje poteka volitev. Za vsako volilno pričo navedite polni naslov.
Pred imenovanjem ugotovite pri svoji občini ,na koliko mestih se bo pri teh volitvah volilo v vaši občini. Ker je število volilnih upravičencev manjši kot pri drugih volitvah, bo tudi v občini manj volišč.
Že sedaj se tudi zanimajte, v katerem času bodo po občinah volišča odprta in razglasite to med volivci, da bo šel vsak pravočasno na volišče.
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA Volilni odbor
Milano. — Na progi Lecce—Milano sta se iztirila dva vagona v nekem predoru. Žrtev ni bilo.
Washington. — Kakor je javil egipčanski poslanik Kamil Obdul Rahirn, je Egipt odbil predlog o sodelovanju pri poveljstvu Srednjega vzhoda, ker bi s tem Egipt ne zasedle samo angleške, temveč tudi druge čete.
Bagdad. — Zapadne države so povabilo I rak k sodelovanju pri poveljstvu na Srednjem vzhodu. Enako so povabile tudi Jordanijo.
Novi Delhi. — V indijski državi Himachal Pradesh, ki meji na Tibet, so se pričele volitve. V večini drugih indijskih držav bodo volitve šele v janauarju.
Washington. — „Odnosi z Rusijo se izboljšujejo v našo korist" je izjavil poslanik ZDA v Moskvi, admiral Kirk po obisku pri Trumanu.
Washington. — Predsednik Truman je v odgovor na vprašanje nekega novinarja izrazil upanje, da bodo sedanji razgovori med ZDA in Perzijo glede banskega petroleja dosegli dober rezultat.
Tacoma. — Sedem oseb, med njimi en novorojenček, je zgorelo v avtomobilu, ki se je zaletel v ograjo nekega mostu.
Atene. — Venizelos je podal ostavko in Pla-stiras sestavil novo grško vlado, ki je že prisegla. Plastiras si je obdržal ministrsko predsedstvo. Skupno ima Plastirasova stranka EPEK devet ministrov in tri podtajnike, liberalci po osem ministrov in tri podtajnike.
operni zbor veščega zborovodjo. Prof. Eisen-mrger se je vrgel z vso ljubeznijo na delo in ojo vlogo, torej levji del te opere, posrečeno izvršil. Le tu in tam bi bilo želeti, da bi vršil orkester bolj podrejeno vlogo ter nakazal pevcem svojo podrejeno moč, kajti tu in tam je premočno zabrisal pevcem melodije, da so bile ežko razumljive.
Slabše smo razumeli opernega slikarja s prospektom. Tu naj bi se temeljna slika ozadja malo spreminjala odnosno razgibala. Mrtvo je bilo ozadje in vsa tri dejanja isto, stika s konicami gora in temnim oblakom na horizontu. Ze na najmanjših odrih je tehnika tako napredovala, da se ozadja lahko poljubno razgibajo in dovoljno spreminjajo.
Posebne omembe vredno je dejstvo, da se moramo v prvi vrsti zahvaliti za uprizoritev te opere ..Gledališkemu odboru" odnosno šefu prosvetnega oddelka pri deželni vladi. Prepričani smo, da smo na pravi poti, če nas na najvišjih mestih razumejo in omogočijo uprizoritev lovih del. Vsak umetnik je zadovoljen, če lahko uprizori svoje delo in ga pokaže javnosti, ker s tem je v veliki meri poplačan njegov trud, hkrati pa se tudi pospešuje kulturno delo naj večjega obsega.
Gospodu skladatelju želimo mnogo uspeha pri njegovem nadaljnjem ustvarjanju. Opera e ona" naj bi našla pot na vse odre naše domovine in preko njenih meja.	K.
Sreda, 7. november: Janez Gabriel Perb.
Četrtek, 8. november: Bogomir, škof.
Petek, 9. november: Teodor.
SPOMINSKI DNEVI
7.	II. 1867 Rojena v Varšavi Marija Sklodovska-
Curie, ki je s svojim možem odkrila radij — 1899 — Umrl v Ljubljani dr. Janko Pajk, prevajalec srbskih ljudskih pesmi — 1944 — Padel general-lajtnant Franc Rozman-Srane, komandant NOV in POS — 1944 — Predsedniško volitve v Zdrženih državah Amerike, Roosevelt četrtič izvoljen za predsednika.
8.	11. 1817 — Rojen v Kralovcih pri Juriju ob
Ščavnici Davorin Trstenjak, pisatelj in zgodovinar — 1917 Lenin je podpisal prvi zunanje-politični akt mlade Sovjetske zveze — dekret o miru — 1923 — Hitlerjev puč v Miinchnu.
9.	11. 1583 — V Wiirtembergu v Nemčiji so do-
tiskali Dalmatinovo ..Biblijo" — 1799 — Napoleon Bonaparte je postal prvi konzul — 1818 — Rojen pisatelj Ivan Turgenjev — 1918 — Wi!helm II. odstopil, v Nemčiji izklicana republika — 1925 — Po atentatu na Mu-solinija so fašisti naskočili slovenske tiskarne v Trstu in Gorici — 1938 — Začetek pogromov na Žide v Nemčiji.
Slovensko ljudstvo je položilo vence na grobove padlih borcev
Življenje in svojo srčno kri so darovali junaki partizani za pravičnejše in lepše življenje svojega in vseh drugih zatiranih narodov sveta. Številni so grobovi po vsej naši slovenski koroški zemlji, kjer počivajo telesni ostanki naših najboljših. Skupni ali posamezni grobovi so nam svetišča, nikdar pozabljena. Naše ljudstvo v globoki hvaležnosti in v zavesti veličine nepozabnih žrtev, ki so vsem svetal zgled, čuva, neguje in krasi njihove gomile.
Na dan Vseh svetih se je naše ljudstvo povsod, kjer so pokopani partizani v skupnih ali posameznih grobovih, s polaganjem vencev oddolžilo njih spominu. Delegacija Zveze bivših partizanov je polagala vence na skupnih grobovih v Velikovcu, Selah, Borovljah, Železni Kapli, Št. Lenartu in v Št. Jakobu. Istotako je počastil partizanske grobove šef Urada za vezo FLRJ, legacijski svetnik Mitja Vošnjak v spremstvu sekretarja Milana Sameca in položil vence.
V Št. Rupertu pri Velikovcu je delegacija Zveze bivših partizanov, sekretar dr. Franci Zvvitter in organizacijski sekretar Janko Grob-lacher, položila venec na skupni grob 87 partizanov. Slovesnosti je prisostvoval predsednik DFDL dr. France Petek. Tudi v Velikovcu je jugoslovanska delegacija v osebi šefa Urada za vezo FLRJ, legacijskega svetnika Mitje Voš-njaka in sekretarja Milana Sameca položila venec na masovni grob.
Tako sc je slovensko ljudstvo ta dan dostojno oddolžilo spominu svojih nepozabnih žrtev.
BILČOVS
Veseli dogodki. Naša vas je zadnje tedne doživela kar tri dogodke, o katerih lahko rečemo, da so nas spravili do Židane volje. Tako smo bili veseli in poskočni, da moramo o tem pisati tudi našemu listu Slovenskemu vestniku, da bodo po njem z nami veseli tudi čitatelji lista.
Veste kaj je bilo? Kar po vrsti smo se ženili. Prvi je doznal, da bo letos huda zima naš občinski tajnik Juh Fridl. Kmalu po zlomu ti-ločletnega rajha je prevzel posle občinskega tajništva v Zgornji Vesci. Letos pa se je njegov delokrog razširil še na občino Bilčovs. Kot družico za svojo življenjsko pot si je izbral Einspieler Ivanko v Zgornji Vesci, pd. Folta-novo. Dne 6. oktobra t. 1. pa jo je peljal pred poročni oltar pri sv. Jakobu v Bilčovsu. Poročil je č. g. župnik iz Št. lija, v katerega župnijo spada Zg. Vesca, kjer novoporočenca stanujeta. Svatovanje se je vršilo pri pd. Miklavžu v Bilčovsu. Prišli so tudi svatje iz daljnjih Sel, kjer je naš občinski tajnik rojen. Vsi gostje so bili prav zadovoljni, ker smo si segli v roke bratje in sestre iz Sel in Bilčovsa vsi istega duha in srca.
Dne 21. oktobra t. 1. pa se je tukaj poročil Savnik Lori in gospodična Rezika Zupanc. Pridni in marljivi ženin si je s trudom svojih rok zgradil na Potoku novo hišico, kjer sedaj že prebiva z svojo mlado ženo.
Sledeč vzgledu prvih dveh poročnih parov, se je dne 28. oktobra t. 1. podal pred poročni oltar Mosbicer Boštijan, pd. Patrnov v Pugra-du. Ob njegovi strani pa je stala mlada nevesta, pd. Kržejeva Viktorija iz Branče vesi. Mlada nevesta bo sedaj gospodinjila na Patr-novem domu ter razrešila Patrnevovo mamo težkih gospodinjskih skrbi. Tudi zadnji dve svatbi sta bili pri Miklavžu v Bilčovsu, kjer so bili številni gostje lepo pogoščeni.
Vsem novoporočencem želimo, da bi bili v novem stanu srečni in zadovoljni, ter da bi jim njih zarod delal le veselje in narodu našemu čast-	.	*.
BISTRICA NA ZILJI
Po prizadevanju in zaslugi našega gospoda župnika Kuhlinga smo razširili naše malo pokopališče, da bo ustrezalo svojemu namenu, kjer bo končno zadnje domovanje nas vseh. Pokopališče so razširili na prosloru proti župnišču in je pričel v okvir pokopališčnega ozidja tudi spomenik padlim vojakom iz prve svetovne vojne.
Gospod župnik Kuhling je popravil tudi cerkev na skali in je naša cerkev ena izmed najlepše urejenih cerkva na Koroškem. Pomembne so freske v presbirtoriju, ki so pod spomeniškim varstvom.
Predvolilna zborovanja” Kmečke , gospodarske zveze”
V	soboto, 10. novembra:
ob 19. uri pri Čememjaku na Pečnici; govorita Peter Kofler in Blaž Singer, ob 19. uri pri Vavčarju ▼ Štebnu; govorita dr. Franci Zvvitter in Janko Ulbing.
V	nedeljo, 11. novembra:
PODJUNA:
ob '/29. uri pri Šercerju v Šmihelu; govorita Janko Ogris in Tomaž Dumpelnik, ob 11. uri pri Šoštarju v Globasnici; govorita Janko Ogris in Tomaž Dumpelnik, ob 15. uri pri Voglu v Št. Primožu; govorita Janko Ogris in Tomaž Dumpelnik.
OKRAJ CELOVEC:
ob '/žil. uri pri Mežnarju v Kotmari vesi; govorita dr. Franci Zvvitter in Koban Tomaž,
ob 15. uri pri Maleju v Zg. Kotu; govorita Blaž Singer in Florijan Lap uš.
OKRAJ BELJAK:
ob V29. uri pri „Šimeju“ v Št. Jakobu v Rožu; govorita Mirko Kumer in Janko Janežič,
ob 14. uri pri Pušniku v Ratenčah; govorita Reichhmnn Jaka in Kofler Peter, ob 14. uri pri Prangarju v Zmotičah; govorita Kumer Mirko in Janez Mertel. Kmetovalci, pridite v obilnem številu, da spoznate, kateri bodo vaši resnični zastopniki v okrajni kmečki zbornici in v kmetijski zbornici.
loče
V Ločah pri Pušniku smo imeli v nedeljo, 28. oktobra, lepo uspelo pevsko prireditev. Zaslugo za lepi popoldne ima gospod župnik Matej Nagele, ki je patje vodi!. Nastopili so s prav ubranim petjem pevci iz Marije na Zilji, Loč in Pečnice. Koncert so otvorili z našo vedno učinkovito himno „Nmav čez izaro“. Prvo pesem so zapeli skupni zbori in takoj ji je nabito polna dvorana prishihnila in ustvarjena je bila harmonija med pevci in poslušalci. Nato je gospod župnik dr. Ogris Spregovoril nekaj pozdravnih besedi in poudaril, kako velikega pomena je naša pesem za koroške Slovence. Potem so nastopili posamezni moški in mešani zbori. S prav posebnim navdušenjem so poslušalci sprejeli pesem „Ob večerni uri“, „Rožni dol“, „Jez pa moj gvažek“ in pesem o delu kmeta, ki opisuje kmetovo delo ■ celo leto od pomladi do zime. Vihar odobravanja pa je izzval nastop petih loških deklet, ki so zapele „Na planincah luštno biti . S pesmijo „Večerni zvon" so koncert zaključili.
Ob koncu se je gospod župnik dr. Ogris zahvalil pevcem in pevovodji za lepi užitek ter
jih pozval naj vztrajno in z ljubeznijo tudi nadalje gojijo našo lepo pesem, da se ne bo primerilo, kakor se je glasilo v pesmi: „Naše vasice nič več ne vriskajo, ker so utihnile pesmice vse.“
Za odlično zabavo pa je skrbel $ svojimi dovtipi gospod Tevžej, ki je spravil zares vse v prav dobro volje. Ko se je prepričal in mislil, da med navzočimi ni nobenega Pliberčana, si je med drugim privoščil pliberških „šmug-larjev" in pripovedoval zabavno dogodbico. ki se je končala jako smešno. Mogoče bomo do-godovščino za smeh in zabavo kedaj objavili, ker Pliberčani, ki poznajo Tevžeja, mu ne bodo zamerili. Eden njegovih nekdanjih pliberških znancev, ki se razume tudi na čevlje, ga vljudno vabi na kegljanje na ledu, ker se še rad spominja onih zim, ko so skupaj kegljali in potuhtali marsikako smešno.
Med gosti smo opazili tudi jugoslovanskega konzula g. Mitjo Vošnjaka.
OBJAVA
Opozarjamo vse partizanske invalide, vdove »n sirote po padlih partizanih, vse bivše politične pripornike, KZ-larje in zaostale po umorjenih in umrlih žrtvah fašizma, ter vse slovenske izseljence, da je zadnji termin za vlaganje prošenj za izstavitev uradnega potrdila (Amtsbescheinigung) oziroma izkaznice za žrtve (Opferausvveis) po § 4 zakona o oskrbi žrtev fašizma dne 31. decembra 1951.
Vse zgoraj omenjene osebe, ki še mso v posesti teh uradnih dokumentov, naj ne zamudijo tega zadnjega roka in se naj v svrho prijave čimprej zglasijo v Kmcčko-gospodarski zadrugi v Železni Kapli ali pa na sedežu naših organizacij v Celovcu, Salmstrasse 6, kjer bodo dobile podrobnejša navodila in za vlogo potrebne tiskovine.
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške.
Zveza slovenskih izseljencev Slovenska sekcija bivših polit, internirancev in KZ-larjev.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA NAZNANJ\
Tudi v letošnji zimski sezoni bo Slovenska kmečka zveza organizirala po naših vaseh gospodinjske in šiviljske tečaje.
Iz krajev, kjer bi hoteli imeti gospodinjski ali šiviljski tečaj naj svoje želje nemudoma javijo sekretariatu Slovenske kmečke zveze, Celovec, Wulfengasse 15.
JUGOSLOVANSKI KONZULAT V CELOVCU — V VILLACHERSTRASSE
Jugoslovanski konzulat — Urad za vezo Federativne ljudske republike Jugoslavije —, ki je dozdaj posloval v Krivi Vrbi, se je preselil v Celovec, VillachorstTaBe 304, kjer je že pričel uradovati.

11
Prisedli v glavni stan, sc ponudi Tresoglav turški četi 1 voditelja in kažipota v Rožno dolino. Svojo glavo zastavi in življenje, ako ne govori resnice. Mnogo plena in ropa obeta Turkom v tej rodovitni dolinici. Tudi drugih dragocenosti je veliko po katoliških cerkvah in hišah. Da, celo več zalih kristjanskih devic je ondi, kamor jih misli peljati. Njih lepota slovi daleč okrog. Pri teh besedah je Tresoglav seveda mislil na lepo Zaliko.
Pri zadnjem obetu zaiskrijo poveljniku oči. Najljubše hi mu bilo, ako se mu posreči ujeti nekaj lepih kristjanskih deklet. Nje bi vendar mogel, vrnivši se v Carigrad, pokloniti svojemu gospodarju sultanu.
„Ako je vse to istina, kar govoriš," pristavi naposled turški poveljnik, Iskendcr po imenu, „tcdaj si moj zaveznik. Plačilo ti bode veliko in moja prijateljska roka ti ne odreče nobene prošnje.
Ako si pa ogleduh in hočeš našo četo spraviti le v pogubo in nevarnost, tedaj joj tebi! Glavo tvegaš in življenje!"
Oprezni poveljnik Iskender ni hotel sprva verjeti Tre-soglavu. Šele ko mu je ta zastavil glavo za vse neprilike in nezgode, ki bi utegnile zadeti turško četo v Rožni dolini, ga jc vzel za kažipota. Ali svojim četnikom je ostro
| zaukazal, da ne smejo tujca izpustiti iz tabora in izpred svojih oči. Vselej in povsod naj ravnajo oprezno in premišljeno!
Ura je odbila polnoči. Vse je počivalo v taboru, kar ni odšlo na plen. Mrtva tišina je vladala med spečimi vojaki. Le včasi je tu pa tam zahrzal turški konj ali pa zarožljala sablja ponočnega stražnika.
Ob Dravi doli pa so jahale nočne prikazni. Zdaj pa zdaj se je zasvetilo orožje v bledi mesečini. Bila je turška četa, katero je vodil Tresoglav na plen v Rožno dolino, daleč na okrog.
Deseto poglavje
Pri Serajniku ni niti najmanjša neprilika kalila svatovskega veselja in radosti. Vse je bilo Židane volje od jutra do večera. Pravo veselje pa se je šele začelo pozno v noči. Tedaj so se razvedrile svatom glave. Staro rumeno vince iz Serajnikove kleti jim je ogrevalo srce.
V tej radosti ni nihče misli na hude čase, ki so pretili Rožanom. Nikomur niso kalili veselja žali spomini na j vojsko. V vinu so pozabili na vsakdanje skrbi in človeške nezgode. Pozabili so, da je Turek že na gornjem Korc vkem, meneč seveda, da tudi sedaj kakor prejšnja leta, ne obišče Rožne doline.
Le Mirko ni kazal tiste radosti, ki navdaja ženina, sedečega poleg nežne neveste. Le on si je zdaj pa zdaj pogladil nagubano čelo. Če ga je pa Žalika vprašala, kaj tako premišlja, se je nalašč izognil njenim besedam, ji i pobožal rdeče lice, nato pa se zavrtel z njo v kolobarju med gibčnimi plesalci. Tako je, izkušal zadušiti svojo no-j tranjo slutnjo in strah pred Almirinim maščevanjem.
Še ob polnoči so veselo peli in vriskali. Godci so godli, mladina je pa plesala. Daleč tja po Svatnah se je 1 razlegal trušč in hrušč iz Serajnikove hiše.
Tudi na Almirino uho so udarjali mični glasovi srebrnih strun in radostni smeh mladeničev in deklic.
Na klopi v vrtu jc sedela Almira. Nepremično je zrla na nebo, ki je bilo posuto z zlatimi zvezdami. Noč je bila krasna. Luna in zvezde so obsevale zemljo.
Čaroben je bil ta pogled v nočno prirodo. Toda Almira ni čutila te krasote; ona ni občudovala lune, niti migljajočih zvezdic na nebu. Tako jo jc bila prevzela strast in maščevanje.
Njena duša se je tem boli razburjala, čim dalje je trajala radost in ples pri Serajniku. Šla bi bila tja in zapalila hišo in skedenj, da skali ženitovanjsko veselje. Ali ta misel ji ne ugaja; češ, tako se ne maščuje dovolj nad Mir-j kom in njegovo nevesto.
Iz teh in drugih podobnih misli jo vzdrami hipoma klepet konjskih kopit. Almira skoči pokonci. Mimo njenega vrta zdirja kakor besna pošast nočni jezdec.
Skrbno se ozira dekle za njim. Ali kakor bi trenil, ji izgine v vasi za košatim drevjem. Nekaj trenutkov stoji ' Almira vsa začudena in kakor priklenjena na mestu, gledajoč za jezdecem... A kar naenkrat utihne godba in vrisk, petje in ples. Strašen jok in stok udari v hipu Almiri na uho. Vsa svatovska družba zbeži kakor brezupna iz hiše pod milo nebo. Zenske zavpijejo in moii >, otroci jočejo, moški pa tekajo sem ter tja, kričeč: „Bežimo, bežimo! Turki so tu!“
Almiri se je odvalil v tem trenutku težek kamen od srca. Kar je škodoželjno pričakovala, to je bilo sedaj res.
Razkuževanje vode rešuje tisoče življenj
95 od sto primerov boš našel v vodi, ki teče po ameriških vodovodih, klor, s katerim tam razkužil, jejo vodo, ta kar pripisujejo zasluge Charlesu F. Wallace in Martinu F. Tiermanu, ki sta se med prvimi v Združenih državah borila proti nalezljivim boleznim.
To borbo sta Wallaoe in Tierman začela pred 40. leti, ko je v Ameriki umrlo za tifusom 20 tisoč bolnikov na leto zaradi okužene vode. Dane« se je znižalo število teh žrtev na komaj 200.
Dolgoletni poskusi Wallacea in Tiermana so današnjo tehniko obogatili s tako imenovanim aparatom WT (Wallace in Tierman), ki z malenkostno količino klora razkužuje milijonkrat večjo količino vode. Razkuženje vode s to pripravo stane zato le malenkost, vsega nekoliko centov po osebi. Ta uspeh nas spet prepriča, kako podjetnost in iznajdljivost lahko trajno koristita skupnosti. Zdravstveni strokovnjaki splošno priznavajo, da se morajo predvsem zahvaliti razkuženju vode s klorom, da jo od leta 1910 smrtnost zaradi tifusa in tifusu podobnih bolezni v Združenih državah padla za 99 odstotkov. Ta uspeh so dosegli še preden so iznašli novo uspešno zdravilo proti tifusu, kloromicetin.
Naprava za razkuženje vode, ki sta si jo zamislila VVallace in Tierman, je torej zelo uspešna in razmeroma poceni. Izdelujejo jo v vseh velikostih, od najmanjše, ki razkužuje milijon galonov na minuto. Tako imenovani „klorinator“ torej lahko razkuži kotliček za pranje posode ravno tako kot plavalni bazen. Najbolj rabijo ta aparat v industriji, kjer s klorom očiščujejo vodovode od greza in uničujejo mala bakterijska gnezda v papirju, na tkaninah in linoleumu. Iznajditelja naprave za razkuženje vode, Wallace in Tierman, ki sta širila uporabo tega aparata, sta po značaju zelo skromna. VVallace pripisuje uspehe za razkuženje vode bolj tistim, ki so to organizirali in ki izvajajo razkuženje, t j. inženirjem in funkcionarjem krajevnih zdrastvenih uradov in upravi za vodno oskrbo, kot pa svoji napravi. Niti Tierman, ki vodi podjetje, ki izdeluje aparate za razkuževanje vode, si ne domišlja pri vsem tem, da se mu je posrečilo, da je dosegel s temi napravami tako velih uspeh, pač pa se zaveda, da so ti njegovi stroji zelo potrebni.
VVallacea je leta 1940 Združenje ameriških in-dustrijcev štelo med 19 največjih ameriških iznajditeljev. VVallace ni trgovec. On je sicer podpredsednik družbe, ki izdeluje te naprave, toda se ude. ležuje odborovih sej le čisto formalno. Ko začnejo razpravljati o poslovanju podjetja, po navadi kar zgine s pripombo: „Menda me ne boste potrebovali" in odide v svojo delavnico, kjer se ukvarja z novimi iznajdbami. Mož je že prijavil nič manj kot 54 patentov in prav sedaj izpolnjuje še 74 drugih, ki so jih zaupali njemu in njegovim sodelavcem.
Seveda je veliko vprašanje, če bi VVallaceove iznajdbe, predvsem omenjeni „klorinator“, kaj koristile milijonom Američanov brez Tiermanovih gospodarskih sposobnosti, kajti kot finančnik je Tierman vsekakor bolj praktičen kot pa njegov prijatelj VVallace. Na podlagi vzajemnega zaupanja sta VVallace in Tierman razvila in zgradila, kot se zdi, svoje brezhibno sodelovanje. Drug drugega sta spoštovala tako, da je bil vsak od njiju popolnoma samostojen in neodvisen v svojem delokrogu in zasebnem življenju.
VVallace in Tierman sta se prvič srečala leta 1909, ko se je pokazala velika potreba po razkuževanju vode s klorom. Tedaj so le megleno razumeli pomen in koristne lastnosti klora. Poprej so ljudje na razne načine shranjevali, preoejevali, prckuhovali, destilirali, filtrirali vodo ali devali vanjo razne trave in dišave, da bi bila videti lepša in bi bolje dišala in morda včasih tudi zato, da bi bila bolj zdrava.
Leta 1909 je Tierman kot kemik vstopil v kemično podjetje „Gerard Ozone Proces Company‘‘
v New Yorku, ki je skušalo razkužiti vodo z ozonom, neko vrsto kisika. Kot član komisije za pobijanje iifusa v pensivanskem industrijskem mestu Pittburg je Tierman spoznal, da je razkuženje pitne vode ključ za uspešno pobijanje nevarne epidemije. Na svojem novem mestu se je kmalu seznanil z nečakom predsednika družbe, VValla-ceom, ki je v podjetju delal kot mehanik. Oba mlada moža sta delala v istem prostoru in sta po. stala dobra prijatelja.
Leta 1911 je Tierman, ki je tedaj prihranil 1000 dolarjev, piedlagal VVallaceu, ki je imel 800 dolarjev, ustanovitev trgovske družbe z enakimi deleži, da bi sama vodila izdelavo in prodajo naprav za razkuženje vode. Družba se je zelo dobro obnesla. V prvih dveh letih se je temeljna glavnica podjetja skoraj podvojila.
Ravno v tem času so si zdravstvene oblasti prizadevale, da razkužijo pitno vodo s klorom, ki so ga dobivali z apna. Klor je bil sicer dober, vendar so se mučili, da bi z njim pravilno ravnali. Skušali so ga uporabiti v plinski obliki. Tierman je s svojimi vztrajnimi poskusi deloma uspel.
Ko so hoteli razkužiti pitno vodo na področju Jersey City na obrežju reke Hudson nasproti New Yorku, je Tierman predlagal ravnatelju mestnega zdravstvenega urada, naj poskusijo razkužiti' vodo s klorovim plinom. Ravnatelj je pristal, ko mu je Tierman ponudil, da bo v ta namen izdeloval po. seben aparat in je jamčil, da bo ta pravilno deloval. Zaradi izdelovanja te prve cevi za klorno razkuženje pitne vode je tvrdka Wallace et Tierman skoraj gospodarsko propadla. Nato se je Wai-Iace lotil dela, da bi iznašel stroj za razkuževanje vode s klorovim plinom. Pri prvem poskusu mu je aparat razletel pred nosom, tako da je komaj ušel nevarnosti, da ga zaduši klorov plin. Vendar je VVallace nadaljeval s svojimi poskusi.
V začetku leta 1913 so izgotovili VVallaceov in Tiermanov aparat za razkuženje vode. Ko so z njim puščali klorov plin v nesnažni prostor, je videl ravnatelj mestnega zdravstvenega urada, kako se v njem dvigajo plinski mehurčki, je zavohal klorov duh in je potrdil, da je voda pravilno pomešana s klorom.
Kmalu je Tierman dobival številna naročila za novi razkužndi aparat. Mesto Standford v vzhodni državi Connecticut ima vodovod, po katerem ne teče voda enakomerno. Zato je uprava vodovoda hotela imeti napravo za razkuženje, ki naj bi prilagodil oddajo klora menjajoči se količini vode po vodoyodnih ceveh, da bi ostalo razmerje klora v vodi vedno enako. To je dalo VVallaceu povod, da sd je izmislil avtomatično zaklopnico, ki je pripomogla da je „W et T klorinator" sčasoma postal najbolj priljubljena naprava, s katero razkužu-jejo 50 % pitne vode po vsem svetu.
Prvi vzoiec tega stroja so izdelali v treh ali štirih dneh. Stroj žene mali električni motor in šest baterij za žepne svetilke. Že iz vsega začetka je skoraj popolnoma pravilno delal.
Po zaslugi VVallaceove iznajdljivosti in Tier-manove podjetnosti izdeluje zdaj njuna tvrdka neverjetno mnogo proizvodov na 15 različnih področjih. Tako izdelujejo svetilnike in druge svetlobne znake za pomorski promet, zdravila za kožo, hladilnike za pivo, razkuževalna sredstva za rane in mazila za opekline, naprave za konser-viranje pomaranč, ki so zlasti med drugo svetovno vojno bile zelo koristne, in podobno.
Pri vsem tem sta se VVallace in Tierman najbolj proslavila s svojim strojem za razkuženje pitne vode. Upravičena je trditev, da so z njuno napravo rešili že tisoše življenj v Združenih državah Amerike in ostalem svetu.
R A D I O - P R O G R A M
RADIO CELOVEC Sreda. 7. november:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 7.15 Pestra godba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 13.00 Opoldanski koncert — Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 15.00 Šolska odddaja — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert.
Četrtek, 8. november:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko‘ljudstvo — 12.00 Opoldnski koncert — 13.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slbčetiska oddaja — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert.
Petek, 9. november:
5.50	Pet minut za kfnetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za ženo na deželi — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 13.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino — 17.10 Popoldanski koncert — 18.48 Kmečka oddaja.
RADIO LJUBLJANA Sreda, 7. novembra:
5.30 do 7.30 Glasba za dobro jutro — 12.00 Slovenske narodne o prirodi in ljubezni — 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva — 13.20 Popu-
I lama dela čeških skladateljev — 14.00 Pregled I knjižnega trga — 14.10 Pesmi in popevke iz vsega I sveta — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Koncerti francoske operne glasbe — 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.00 Igra Zabavni orke-' ster Radia Ljubljana — 18.45 Narodne pesmi poje J Dana Ročnik, spremlja Avgust Stanko — 19.00 | Diskusija o sodobnih vprašanjih — 19.15 Igrajo mali orkestri — 19.40 Zabavna glasba, vmes objave — 22.15 Glasba za lahko noč.
Četrtek, 8. november:
5.30	do 7.30 Glasba za dobro jutro — 12.00 Opoldanski koncert — 13.10 Iz Slovenije in Makedonije — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 j Melodije iz filmov in glasbenih revij — 17.40 Po ' različnih plateh o različnih stvareh — 18.00 Naši : zbori pojo koročke narodne pesmi — 19.15 Milan j SlaKic tg*a ria harrftohikd —'20.00 Domače aktuaT-j nosti — 20.15 Martinovanje med Slovenci — 22.15 Popularni plesni orkestri in pevci nas zabavajo.
Petek, 9. november:
5.30	do 7.30 Glasba za dobro jutro — 12.00 Pojo slavni pevci — 13.00 Zanimivosti iz naše tehnike — 14.00 Koncert lahke glasbe — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 18.10 Za pionirje nekaj za smeh in kratek čas —
18.30	Valčki iz oper — 19.15 Slovenske polke in mazurke — 21.00 „Svet v satiri in humorju" — 22.15 Skladbe za vurliške orgle in violino.
Sobota, 10. november:
5.30	do 7.30 Glasba za dobro jutro — 13.00 Popularen popoldanski koncert — 14.15 Študentski sekstet igra znane melodije — 15.30 Želeli ste |
—	poslušajte! — 17.10 Vesele slovenske popevke
—	18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta
—	18.20 Hrvatska narodna glasba — 18.40 Igra I kmečki trio — 20.00 Veseli večer.
KINOi PREDSTAVE
CELOVEC
Carinthiac
Dne 7. in 8. novembra:
»Horizont in Flammen" (barvni fiiroj Od 9. do 12. novembra:
»VVinchester 73“
Peterhof
Dne 7. in 8. novembra:
„Die drei Musketier«“ (barvni film)
Od 9. do 12. novembra:
_________»In Fesseln v on Shangri-La“___
KRIVA VRBA
Dne 7. in 8. novembra:
»Opfer einer groben Liebe"
VELDEN
Dne 7. novembra (samo 1 dan!):
»Vogelfrei"
9 .in 10. novembra:
„Die Nacht der Zwolf“
BOROVLJE
Dne 7. in 8. novembra:
»Tromba"
Višje kazni za zločince pod vplivom alkohola
V justičnem ministrstvu pripravljajo spremembo dozdaj veljavnih zakonov o kaznovanju v pijanosti storjenih deliktov in so priprave tako napredovale, da bodo predvidoma v decembru novelo že predložili državnemu zboru. Zločinci, ki bodo izvršili kazniva dejanja r alkoholnem stanju v bodoče ne bodo mogli računati na priznanje olajševalnih okoliščin. Osnutek predvideva le malo rajem od tega po-ostrenja. Kdor bo pod vplivom alkohola ogrožal življenje, zdravje ali varnost kogar koli, bo moral v bodoče računati z ostrejšo kaznijo kot dozdaj. Novi zakon določa za dejanje rz malomarnosti, ki bi povzročilo smrt kakega človeka, zvišanje kazni od enega do dveh let strogega zapora. Kazni za dejanja, ki bi povzročila težke telesne poškodbe, bodo zvišali od šest me-.ecev na eno leto strogega zapora.
Prestopke ali zločine, storjene v popolni pijanosti, bodo v bodoče kaznovali in sicer zločine s strogim zaporom do treh let in prestopke s strogim zaporom do šestih mesecev. Osebe, katerih poklic je združen s posebno odgovornostjo, kakor šoferji, vozniki, babice, lekarnarji, zdravniki itd. bodo v bodoče strožje kaznovani, če bodo v pijanosti ogrožali ali poško-lovall kakega človeka.
Vozniki, ki bi se v primeru prometne nezgode z begom odtegnili zasledovanju in pustili ponesrečene osebe brez pomoči, bodo po novem osnutku krivi prestopka. V primeru pa, da je na posledicah take malomarnosti kdo umrl, bo krivec kaznovan do dveh let strogega zapora. Zdravniki zahtevajo, naj bi pri odmerjanju kazni upoštevali količino zaužitega alkohola. Po mnenju juristov pa je tak postopek nepravičen, ker vsak človek na alkohol različno reagira in se po količini zaučitega alkohola ne more določati enotna stopnja pijanosti.
Prispevajte v
tiskovni sklad
Vsa vesela in zadovoljna se je odpravila nato v hišo, da je nihče ne zapazi na vrtu. Zakaj vsa vas je bila naenkrat polna ljudi.
Le najhrabrejši so še ostali za mizo pri Serajniku, med njimi tudi ženin in nevesta. Radovedni so obstopili nočnega prišleca, Zalnikovega Vinka.
Ves zasopihan in obnemogel je pridirjal mladenič do Scrajnikove hiše. Sapo mu je jemalo od hitre ježe. Zatorej ni mogel sprva nič drugega reči, kakor: »Bežite, bežite! Turki gredo!“
Po teh besedah je stopil v sobo, a tu se je zgrudil na tla. Lice mu je bilo krvavo. Huda rana mu je zevala na glavi.
Žalika vzame hitro vina in vode, mu izpere rano in hladi z namočeno ruto sence in glavo. Ranjenec se kmalu zave. Nato izpije čašo vina in, naslanjaje se ob zid, jame polagoma govoriti:
»Štefan je pustil mene in Davorina na preži pri Beljaku. Tam sva bila, dokler niso prišli Turki in se ondi utaborili.
Proti večeru je sovražnik na vse strani razposlal svoje čete, le v Rožno dolino nobene. Bila sva brez skrbi, toda na preži sva vendar ostala. Ob cestnem grmovju sva privezala vsak svojega konja in se vlegla v rov, ne daleč drug od drugega.
Bilo je pozno v noči. Malo me je že posilil spanec, a kar naenkrat me vzdrami Davorinov krik in klic. Tedaj skočim na konja ter hitim tovarišu na pomoč. Pa v tistem trenutku mi prijezdi turški konjik naproti in me udari s sabljo po glavi.
Devet sonc mi je pri tem udarcu zasvetilo v očeh. Vse se mi je zavrtelo v glavi. Le toliko vem, da sem zagnal svojo sulico sovražniku v prsi, in ta se je zgrudil na tla.
Kakor bi trenil, prihaja več Turkov nad mene. Tedaj pa se obrnem, zbodem konja in le on, le on, moj pram, me jc rešil nagle smrti.
Za seboj nisem čul ne krika ne stokanja. Le konjska kopita so neprenehoma udarjala za menoj, naposled pa so utihnila tudi ta. Tako sem svojim preganjalcem srečno ušel, da vam naznanim pretečo nevarnost. Le eno ali dve uri še — in Turki so tukaj!"
Izgovorivši, omahne mladenič na klop in umolkne. Navzoče izpreleti strah in groza. Kakor da bi švignil | žareč plamen iz strele in pretil vse poslopje s prebivalci vred uničiti, tako so planili moški in ženske iz hiše in klicali na pomoč. Njih tužni glasovi so se razlegali daleč tja po dolini.
Žalika se je oklenila svojega ženina. Kakor z železnimi verigami se je držala mlada žena svojega moža. Vsa
v solzah ga je milo prosila:
»Moj Mirko, moj ljubi Mirko, ostani pri meni! Ti ne smeš od mene, jaz te ne pustim. S teboj hočem iti, s teboj hočem umreti. Bog mi pomagaj!"
To izgovorivši, se zgrudi na tla, oklepajoč se Mirkovih kolen, in omedli.
Oče Serajnik privzdigne Zaliko in jo vzame v svoje naročje, Mirku pa reče:
»Moj ljubi sin, idi. kamor moraš iti! Tis>i vodja vseh
Rožanov. Tvoja dolžnost je, da greš in pomagaš rešiti — sužnosti in stprti — nas in vso okolico.
Tvojo ženo in nevesto pa hočem čuvati jaz kakor lastno oko. Iz tehle starih in velih rok dobiš nazaj svojo Zaliko."
Nesrečna žena ni slišala teh besed. Šele ko jih je bil sivolasi oče izgovoril, se je zavedela uboga nevesta.
Mirko je milo pogledal svoji ženi v solzne oči. Kakor da bi mu z žarečimi kleščami trgali srce iz trupla, tako ga je peklo in bolelo v prsih, ko je pomislil, da mora zapustiti svojo nevesto. Zdelo se mu je, da se loči na veke od svoje Zale. Solze se mu ulijejo v oči, srce sc mu žalosti krči. Še enkrat se z vso močjo goreče ljubezni oklene svo-j je mlade žene in neveste ... ali takoj ga iztrgajo njegovi tovariši šiloma iz njenih rok. In ko je potem z drugimi možmi vred stopal na Gradišče, se mu je zdelo, kakor da so mu izruvali srce iz prsi in da je izgubil v teh trenutkih ves svoj up in srečo ...
Kmalu nato so goreli kresovi na hribih in gričih. Naznanjali so prebivalcem v Rožni dolini, da se naj poskrijejo pred krvoločnimi Turki.
Zdaj pa je vrelo ljudstvo vkup od vseh strani. Vsak je pograbil, kar je mogel, in šel na Gradišče ali v tabor pri cerkvi sv. Jakoba.
Vse je bilo v tej strašni noči na nogah ter skrivalo sebe in svoje. Tudi Serajnik ni miroval, odkar ga je Mirko zapustil. Kar je še imel dragocenosti v hiši, je vzel s seboj. S svojo ženo in nevesto Zaliko se je napotil v pečine pod goro Rožčico, kjer se je bilo medtem tudi že nabralo mnogo ljudi.	(Dalje)