GORIŠKI SLOVENEC Izhaja vsako sredo in soboto. lUgOSLOVflNSKfl KRUH Toliko v jugoslovanskih kakor | položaj v Dalmaciji, kjer razpušča Uredništvo In Upravnisivo: Via Oardncci št. 10, II. nad. Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L- Ocjlasi: Oglasi nn drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike. tudi italijanskih časopisih čitamo, da jo rešena jugoslovanska kriza. To je pa globoka zmota. Da jugoslovanska kriza nikakor še ni rešena, dokazuje dejstvo, da je moral prevzeti vlado zopet isti Davidovič, ki je odstopil. V ministerstvu se ni izvršila nobena druga prememba razun Bianchinijevega vstopa v vlado. Kriza je hipoma postala nevidna, toda še nevarnejša, kajti do prave eksplozije nasprotstev ni šo prišlo. Nehote se vprašamo od kod vse te težave, odkod to kljubovanje v dobi, ko se bi moral troimeni jugoslovanski narod veseliti svoje svobode. Reforme so gotovo postranska stvar, kajti ako vlada dobra volja, je prav zlahka doseči potrebno število glasov za uveljavljenje novih naredeb. Uzrok krize leži baš v tem, da ni mogoče ustvariti ravnotežja med strankami, ker preži vsaka le za tem, kako se bi mogla povspeti do nadvlade na drugo. Strankarski interesi stoje nad državnimi interesi. Ta razpoloženje mora vstrašiti vsakega državnika, ker si mora biti gotov, da ne zadobi potrebne opore v strankarskih blokih. Zakaj pa je tako nesrečno razpoloženje med jugoslovanskimi strankami ? Ker so ni izvršil še potreben političen preobrat. Kakor pri nas tako silijo, tudi v Jugoslaviji vsi stari diplomati na površje in se hočejo izkazati vslužne svojim pristašem, po drugi plaf* Pa hočejo igrati vsak v svojem kraju samostojne gospode brez nobenega smisla za novo enoto. Recimo na kratko, da manjka jugoslovanskim strankam še čut pripadnosti enotni državi, vsled česar se očividno ne zavedajo gotovih stvari, ki so življenski predpogoj nove države. Med prve pogoje spada pa poznavanje konstrukcije to nove države. Tega naši stari voditelji, kojih mnogo hrvaščine in srbščine niti ne pozna, kakor tudi Srbi večinoma ne poznajo slovenščine, niso zmožni; za to je zmožen le oni mlajši rod, ki so je že sam ob sebi izobraževal v jugoslovanskem duhu in o kojem je danes malo ali ničesar slišati. Tem sliši danes osoda Jugoslavijo in kedar se posreči temu zarodu priti v • ospredje, bodo prenehala nesporazumi jenja med vzhodom in zapadom, med radikalstvom in demokracijo. Toda zginiti morajo preje iz površja izključno strankarske in dobičkarsko osebe, ki so videlo še le v zadnjem hipu svojo rešitev v Jugoslaviji edino iz razloga, ker je Avstrija razpadla. In teh ljudi cči-vld»o mrgoli v Jugoslaviji. T* 80 uzrok vseh V Jugoslaviji nastajajočih kriz, ker nimajo še jugoslovansko vesti. Radi tega jugoslovanske krizo še daleč niso končano. Novic iz Jugoslavije no zajemamo radi iz italijanskih časopisov, kor vemo, da se najraje pobira to, kar S6. ne glasi baš ugodno za Jugoslavijo. oda oglojmo Bj vendar na pr. to, kar posnema «Era nuova» iz «Narodne politike»: «Demokrati se poslužuj,-jo vsakega zakonitega m nezakonitega 9redstva, da ojačijo svojo vlado. Uradniki, ki so nasprotni demokratični misli, se prestavljajo ali pa odsjpvljnjo.. y zadnjem času je bilo razposlanih črez dve sto kazenskih odlokov za banatsko Bačko in Baranjo. Nepopisno je zadržanje demokratov v Dalmaciji. Brez nikakega razloga se razpuščajo občinski zastopi in na čjitiovo mesto se postavljajo kraljevi komisarrji. Celo orožnike, ki niso »dani demokratičnim načelom (kaka f° ta načela ? Op. Ur.) se odslovlja ,z sbižbe. Jugoslovanska (klerikalna) stranka dobiva zaporedoma poročila, 8 asom kojih se izvršujejo pravcati Pškega osobja in zasidranje krai‘U ki jih določi poveljstvo nnnrnž^ePj hr°dovja. Nemška Vlada je trwmfu if’Juf {JOtrdi nemudoma prejem te note in dš odgovor“. Trumbič potuje v Pariz. Iz Belgrada poročajo švicarskim listom® da nese Trumbič, ki odpotuje 23. t. m. V Pariz, jugoslovanski delegaciji instrukcije glede podpisa mirovne pogodbe. WjlscHsove zdravje. Zadnje vesti se glasč, da je stanje Wilsonove bolezni riepremenjeno. Bajč je bolezen še Vedno resna, toda ne več opasna. Baltiški dogodki. General Judenič poroča glede svojih operacij sledeče: Njegove čete so dosegle Pulhovo v oddaljenosti 10 km od Petrograda in nadaljujejo svoj pohod. Zarobile so med potoma mnogo vojaštva in blaga. Dne 19. t. m. se je sestal ministerski svet ruske severozahodne Vlade, da prouči položaj, kise ustvari s padcem Petrograda, General Vladimeroff je bil že imenovan gubernatorjem stolnice. Rudeča armada skuša brezuspešno u-staVljati napi cdoVanje bele armade. Med bolševiškimi četami se konstatuje sveže oddelke, ki so bili odpoklicani iz fin-kmdske fronte. Zasežen je bil neki dnevni red Trockija, ki predpisuje varčevanje s strelivom, kajti izdelovanje postaja Vedno težavnejše in opaža, da dosega ponekod ubežništvo iz armade do 10°/o. Težki izgredi so izbruhnili V soboto v Petrogradu radi pomanjkanja živeža. Tako opisuje položaj Judenič. Druge Vesti se glase, da general Judenič ni napadel trdnjave Kronstadt in da vsled tega ni bilo nikakega obstreljevanja od strani angleškega brodovja. Dozdeva se celo, da pripravljajo rudeči protiofenzivne operacije v desni bok Ju-deničene armade, radi česar pripravljajo manoVracijsko kolono v Pskowu. Rudeča armada razpolaga sedaj V Petrogradu z reserVno armado od kakih 10.000 mož, ki bodo branili mesto do zadnjega. Tovarne so Vse zaprte in delavci so bili •odposlani ha fronto. Za itaiijanskp-jugosiovanski sporazum. Parižki časopis „L’ Eclair“ meni, da med tem, ko se pričakuje pritrjenja od strani Amerike, Francije in Anglije Tit-tonijeveinu načrtu za rešitev reškega v-prašanja, ne bi bilo napačno, ako se bi otvorilo pogovore tudi neposredno med Italijo in Jugoslavijo. „Razgovori v teh poslednjih dneh“, meni „L’ Eclair“ dokazujejo da je v očigled male gotovosti V razmerah osrednje in vzhodne Evrope neobhodno potreben sporazum med Italijo in Jugoslavijo v jadranskem vprašanju. Italija da se je pokazala jako spravljivega duha v zadevi dalmatinskega obrežja in da se. drugače tudi ne more zadržati v sedanjem položaju. „Toda potrebno je, pravi dalje 1’ „E-clair“, da spozna tudi belgrajska vlada, ki se nahaja V velikih notranjih težavah in sporih z romunsko vlado, potrebo prisrčnega sporazuma z Italijo. Velik« poneverb« pri goriškem ženij-skem oddelku. Na podlagi površnih preiskovanj se je posrečilo karabinerjem ugotoviti, da je zakrivil poročnik Peter Rizzi iz Affori pri Milanu kot načelnik gradbenega skladišča goriškega ženijske-ga oddelka in potemtakem kot nastaV-Ijenec pri poveljstvu tretje zone Julijske Benečije poneverbe v škodo državne uprave s soudeleženjem tretjih oseb. Poročnik Rizzi pripadajoč letniku 1893. je odpotoval 11. t. m. na dopust, toda, ko so bili njegovi čini dognani, je bil aretiran v Milanu, odkoder so ga zopet pripeljali v Gorico 16. t. m. Podvržen daljšemu izpraševanju od strani karabinerskega stotnika kav. Valle in spravljen v zadrugo je priznal konečno vse svoje pregrehe. V glavnem se bi šlo za sledeče poneverbe: V prošlem mesecu juniju je dal izvršiti potom državnih delavcev in odposlati na svoj dom V Affori 12 popolnoma dovršenih oken j, 12 vrat s ključavnicami, tri zaboje stekla in štiri vagone smrekovega lesa v izmeri 90 m8, ki ga je imel v svojem varstvu. Pri svojem odhodu na dopust je da! odpeljati 80 jeklenih pil, 144 trioglatih pil, sedem karburatorje.v, dva magneta in en zaboj dragocene kovine. Meseca septembra je prodal sedem kubičnih metrov lesa tvrdki Marega in & v Gorici in sicer poročniku Ulliani od 45. pešpolka za 10.000 lir, dočim je bilo blago vredno 15.600 lir. Dalje je prodal inženirju Italu Keiland V Gorici 178 kubičnih metrov lesa v Vrednosti 29.000 lir. Skupno s poročnikom Bernardino For-narino in s tako zvanim inženirjem Gino Guardiani je poneveril veliko množino litih cevi in železnih drogov v skupni vrednosti 200.000 lir. Konečno je tudi priznal, da je dal popraviti solkansko delavnico in tovarno, za kar je potrosil 5000 lir in to potem, ko je bila delavnica vže odstopljena tvrdki Lenassi v Solkanu. Lenassi pa je kljubu tem popravam odstopil delavnico drugi tvrdki v najem. Rizzi je namreč izvršil omenjena popravila le v nadi, da dobi tovarno on v najem od Lenassija. Namerava! je namreč izvrševati sam mizarsko obrt, kedar. se bi povrnil v civilni stan. Toda ta načrt mu je spodletel. Vsled izpovedeb poročnika Rizzo sta bila aretirana vsled sokrivde poročnik Bernardino Fornarino in Gino Guardiani. Pod kazensko preiskavo pa so prišli Avgust Ulliani ter inž. Keiland. Karabinerjem se je posrečilo rešiti državi še obilo blaga. Tako je bilo ustavljenih 24 vagonov V Casalecchi di Reno, 3 vagoni lesa V Ronkah in zadnja po-šiljatev ne dom v Affori. Vse to blago je seveda zopet prešlo V skladišča že-nijskega oddelka V Gorici. Vrednost vsega materijala, ki ga je Rizzi ali poneveril ali skušal poneveriti se ceni na 500.000 lir. S tem se zaključujejo vse mogoče vesti, ki so krožile že več kakor teden časa po Gorici. V prepiru. V pondeljek proti poldnevu, sla se kregala v skladišču južne železnice vojaka Meren. Giovanni in Spinato Giovanni, oba od 47. pešpolka radi malenkosti. Pri tem se je Spinato tako razvnel, da je pograbil za bodalo in je zadrl tovarišu V trebuh. Napravil mu je globoko, 8 cm široko rano. Na kričanje je prihitelo več ljudi, ki so nasilnega razorožili, karabinerji so ga pa odpeljali v zapor. Ranjenca so naglo obvezali in prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so ga takoj operirali. Upa se, da se ga ohrani na življenju. Zasač«n. V pondeljek zvečer je zasačila na južni postaji karabinerska patrulja V nekem vagonu vojaka, ki je vrtal sod. Dognalo se je, da je vojak zlomil pečat in vdrl v železniški voz, ker ga je strašno žejalo. Toda sreča mu ni bila mila, ker so mu karabinerji rekli, da se to ne strinja z obstoječimi zakoni. Spoznali so V njem Ludvika Tormino, topničarskega vojaka, ki se bode moral zagovarjati radi svoje žeje pred vojno sodnijo. Požar v Volčah. Jedno prejšnih noči je izbruhnil požar ob 11. po noči V hiši gospe Josipine Vrtovec, v Platah pri (Volče), kjer biva sedaj neki Luka Jug. V tej hiši je stanovalo 41 delavcev, ki so popravljati tolminsko cesto, ki pelje v Gorico. Požar je napravil lastnici za 25000 lir nepokrite škode, najemniku Luki Jug pa za 22 tisoč lir, ker mu je zgorelo vse pohištvo in zaloge, zavarovan pa baje ni bil. Podjetje Rangoni, ki je prevzelo popravljanje imenovane ceste je utrpelo do 5000 lir škode, ker je zgorela blagajna z denarjem vred. Tudi delavci so bili skupno oškodovani za kakih 3000 lir. Vojaki, ki so došli na lice mesta, so sicer skušali gasiti, toda v očigled dejstvu, da je pomanjkovaio vode, je bil ves trud brezvspešen. Eksplozije, löletni Ciril Sušmelj iz Grgarja, je gnal kravo past. Medpotoma je zagledal ob cesti železni drog, ki je molil iz zemlje. Poželelo se mu je po železni palici in začel jo je trgati iz zemlje. Pri tem pa je bil tako nesrečen, da je zadel z drogom ob neko bombo, ki je takoj eksplodirala in ranila dečkota posebno po prsih. Edna rana je celo smrtnone-Varna, ker sega do pljuč. Prepeljali so ga v tukajšno bolnišnico Vmiljenih bratov, kjer se nahaja v opas-nem položaju. Napadi Vermiglio Nereo, mož iz Vidma, se je Vračal pred par dnevi proti večeru v mesto po ulici 22. septembra (bivša Via Ponte Isonzo). Naenkrat zagleda pred seboj štiri neznane vojaško oblečene o-sebe, ki so zahtevale od njega mošnjiček. „Eden proti štirim“ si je mislil možak, je premalo in jim je radi tega prijazno ponudil mošnjiček s 16 lirami in 30 stotinkami. — Po Via Orzoni se je vračal domov delavec Fiori Francesco. Bilo je blizo sedme zvečer in Fiori ni slutil ničesar hudega. Toda glej, trije vojaki ga ustavijo in pričnejo izpraševati o tem in onem. Konečno mu svetujejo, naj jim radi lepega podari mošnjiček ali listnico. Fiegl videč, da je Bog visoko nad nami in pravica daleč, je sklenil udati se V osodo in jim izročil svoje trdo prislužene novce, 72 lir, in jo nato hitro popihal od klatežev, da bi jim ne prišlo še kaj hujšega na misel — Ponočni tatovi so Vzeli na piko čevljarno Franceta Mosic na tekališču Vittorio Emanuele in sklenili preiskati njegovo prodajalno. Imeli so srečo, ker so neopaženo odnesli 35 parov črevljev in bicikelj. Lastnik trdi, da je oškodovan za 3000 lir. — Tudi v Vojaški urad Via Morelli so pokukali tatovi in odpeljali motocikelj V vrednosti 1500 lir. Pr«d sodnijo. Taki podjetni ljudje, ki žive radi na račun svojega bližnjega, imajo navadno precej posla pri sodniji. Tako so imeli te dni sodniki po rokah nekega Godniča iz Gorjanskega, ki je špecijahst za kolesa. Zadnje tatvine je izvrši! V Gradišču in Sežani, kjer je ukradel nekemu Paliku kolo ter razne druge kolesarske potrebščine. Sodni dvor mu je naložil 18 mesecev zapora. — Lepše so se izmazale Furianke Fu-lignot, mati in hčere, ki so bile obdolžene, da so ob času vmika avstrijske armade plenile V prodajalni Janeza De-pressi v Foljanu. Na vprašanje sodnika, čemu so se lotile tkanin V imenovani prodajalni, so se zatekle vseh krati k solzam v očeh, meneč, da je bil takrat sodni dan in da so vsi zakoni spali. Sodnikom se je zdelo to verojetno in so obtoženke „en b!oc“ oprostili. — ISletni Siciliani Giuseppe in 191etni Circossa Salvator, oba iz Kalabrije, nista mogla prepričati sodnikov, da sta našla na tleh ovoje, s kojimi so jih zasačili karabinerji pred par dnevi. Karabinerji so dognali, da sta okradla prodajalno Antonije Locar za okroglo 1100 lir. Radi tega sta dobila oba po štiri mesece zapora. Zločin ali ««vednost. 25letna kmetica Maria Aizza iz Terca je bila obdolžena detomora. Obtoženka pripoveduje s solzami v očeh, da je iz nevednosti pozabila pri porodu zavezati otroku popek, Vsled česar je isti izkrvavel. Pripoveduje, da je bila pri porodu popolnoma o-močena in brez uma. Sodni dvor ni mogel najti dokazov za premišljen detomor in ]e vsled tega obtoženko popolnoma oprostil. Odložitev dijaških podpor. Z ozirom na dejstvo, da je naučno ministarstvo vsled bližnjih političnih volitev odložilo rok za skušnje in otvoritev tečajev na kr. vseučililiščih in višjih zavodih do konec meseca novembra, naznanja komisar za avtonomne zadeve goriške dežele V znanje in ravnanje interesirancev, da se Vsporedno s tem odjokom odloži tudi rok za predložitev prošenj za podpore iu ustanove do navedene dobe. Zopet dovoljeni lovi. Komisar za avtonomne zadeve goriške dežele nas zopet obvešča, da je priklicana prepoved dovoljenja za izdajo orožnih listov in lovskih dovoljenj. Kdor je torej strastni lovec, naj se hitro potrudi, ker je število dovoljenj omejeno. Ustanovitev uradov za namešfanje d« lavcev. Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo je poslal vsem civilnim komisarjem političnih okrajev V Julijski Benečiji okrožnico, s katero poziva, naj se ustanove na deželi na podlagi raznih predlogov, ki so prišli tukajšnjemu generalnemu komisarjatu, uradi za nameščanje brezposelnih delavcev. V to svrho bi se mora! v vsaki občini ustanoviti sličen urad, ki bi sprejemal prošnje in ponudbe za delo in bi poskrbel za namestitev V soglasju z okrajnim uradom, kateri bi bil V zvezi s centralnim uradom. V interesu političnih oblasti je, da podpirajo omenjene organe in urade, katere morejo ustanoviti samo lokalne oblasti in delavske zveze. V okrožnici so navedena še podrobna navodila, ki bi bila potrebna, da bi novo ustanovljeni uradi dobro uspevali; novi uradi bi se lahko podredili kakšnemu zavodu, ki že obstoja v posameznih občinah. V občinah, v katerih je delavsko gibanje zelo majhno, bi se ustanovila le komisija za posredovanje pri bližnjem uradu za nameščanje delavcev. Generalni civilni komisarijat prosi civilne komisar!jate v Julijski Benečiji, naj sporoče svoje mnenje glede ustanovitve teh uradov in naj prosijo e-ventualno podpore za uspešno delovanje goriomenjenih uradov. Dunajski odbor za varstvo interesov prebivalstva iz ozemelj, zasedenih po Italijanih, jsporoča potom svoje tukajšnje podružnice naslednje : Odbor za varstvo je predložil v zadnjih dneh ponovne prošnje vojnemu ministrstvu v likvidaciji, da izve kakšno stališče bo zavzemalo omenjeno ministerstvo glede odškodnine vpoklicanim za izgubljene civilne obleke. Ministerstvo je naznanilo, da se za sedaj ne more dovoliti nikakršna odškodnina za izgubljene civilne obleke, shranjene v skladiščih, pač pa da je potrebno čakati na tozadevno odločitev mednarodne komisije V likvidaciji oziroma posameznih narodnih držav. Ko bo odločitev narodnih držav znana, se sporoči prizadetim strankam, pri kateri oblasti dobe odškodnino. Za unic«nj« smrekovega lubadarja. Tukajšnji civilni komisarijat nam sporoča : Ker predvidevajo izvedenci v prihodnji zimski dobi velik naval smrekovega lubadarja, se pozivajo vsi lastniki smrekovih gozdov, naj obirajo in uničujejo skrbno gosenice smrekove^ä lubadarja, ki se V mrzlih dnevih zberejo v večje gruče in vise na smrekovih vejah. Uničenje se mora izvršiti do konca tega leta. Vsa dela glede uničenja smrekovega lubadarja, katera bi lastniki zaradi malomarnosti ali nasprotnosti ne dokončah do 1. januarja 1920. izvrši tukajšnji komisarijat prisilnim potom na račun kršiteljev, ki zapadejo strogim kaznim. «GORIŠKI SLOVENEC» CIVILIZACIJA IN KULTURA „Bog nam odpusti gi ' i'\ smo vzkliknili ko smo zagledali v pondeljčni „Edinost“ izvleček iz nekega članka V „Slovenskem narodu“, v kojem se raz-pravIjaoTuIfuri. Ko smo čitali članek, smo zadobivali namreč vtis, da st skuša „pisatelj“ vstva-i'iti ^.ojm o civilizaciji in kulturi in Vpo-rabljn istodobno priložnost, da bi vcepil drugim pravilno pojmovanje o kulturi in civilizaciji. Pa mu je Vendar še nejasno. Pomagati mu je treba nikoliko iz javnih ozirov, da se ne navzame naše ljudstvo krivih pojmov. Z definicijami ne more m V trpinčiti naših ljudi, toda s par zgledi se stvar lahko dobro pojasni. Naše današnje družabno življenje je plod civilizacije in kulture. Kedar govorimo o civilizaciji, razumemo pod to besedo oliko našega materijelnega življenja, našega občevanje in sredstva za olajšanje življenskega boja. Ako pridemo v puščavo in srečamo nage ali polunage ljudi, ki bivajo v glinastih kočah, ki se nasičajo z neslanimi in surovimi jedmi ter spijo na golih tleh, porečemo, da ti ljudje ne poznajo civili- do take stopinje, da je vsakemu človeku mogoče posvetiti se svojemu opravilu in so se ljudje razvrstili v stanove, se je ustvarila baš v civilizaciji prava podlaga kulturnim delavcem, ker so jim drugi odvzeli skrb za dovažanje živeža, izdelovanja obleke i. t. d. Grozna bedastoča je Vsled tega trditi na pr.: mi Slovenci imamo višjo kulturo nego Srbi, Srbi pa višjo civilizacijo, ker imajo nekaj Več mostov ali železnic nego Kranjska, razlika obstoja le v teni, da imajo Slovenci nemško kulturo in civilizacijo, seveda V svoji lastni izdaji, Srbi pa samostojno, na koji se pa poznajo sledovi orijentalske civilizacije in kulture. Ako smotrimo srbske slovstvene proizvode, njihove narodne pesmi, bi bili skoraj poskušanj trditi, da je srbska kultura višja od kranjske, ako odštejemo namreč popolnoma primorske Slovane. Nesmiselno pa je trditi, da je ruska kultura največja v Evropi, ker ima Rusija nekaj dobrih pisateljev. Pomisliti je pač, da šteje ruski narod kakih 150 mi-Ijonov ljudi in je med temi pač lažje najti sto ženijalnih ljudi nego med poldrugim miljonom Slovencev, ki so se TTTTTiiTiTrnnTTnmTniTr zacije. Take nazivljamo divjake. Še da- komaj probudili. Za svojo precej staro nes gledamo s studom človeka, ki trže pri jedi meso z rokami ali se vsekuje brez žepne rute. Pomilujemo ljudi, ki se ne umivajo in čistijo telesa kakor tudi one, ki se branijo občekoristnih novotarij. Vsem tem pravimo še danes, da jih je premalo „oblizala“ civilizacija. Prijetno pa smo iznenađeni, ko stopimo v čedno mesto, kjer nas pričakujejo v hotelu vse možne udobnosti modernega življenja: od stroja, ki nas dviga v poljubno nadstropje, pa do vzorne kopalnice, kjer so nam na razpolago vse mogoče vode in dišave. Tu stojimo na Višku civilizacije. Glavni plodovi civilizacije pa obstojajo v tem, da se vsled olajšave življenskega boja človeški zarod v civiliziranih deželah množi in krepi. Z mnogobrojnimi potrebščinami, koje je ustvarila civilizacija, se je zajedno tudi zaposlilo nebroj ljudi in so postale tovarne, raznovrstna prometna sredstva in trgovina sama nositeljice civilizacije. Stopinja civiliziranega naroda se sodi torej po potrebščinah naroda, po razvoju njegove trgovine, prometnih sredstvih, obrti in izdelkih. Sicer pa se tudi ne sme pozabiti, da ni civilizacija stoprav enolična ali tako absolutna, da bi nfogli govoriti o enotni civilizaciji. Kitajci in Japonci imajo isto tako svojo posebno civilizacijo .kakor Moslemiiii ali Mehikanci. Naša civilizacija je evropejska in se dä tudi razvrstiti v vzhodno in zapadno, ker je precej razlike med življenskimi običaji v Arhangelsku ali v Perpignanu v Pirenejih. Ko je Španje Cortez odkril Mehiko, je tam našel civiliziran narod, ki je jedel človeško meso. Istotako je naletel Piz-zaro v peruanski državi na razvito civilizacijo. Kot prvo stopnjo civilizacije bi lahko smatrati vporabo ognja, kot naj višjo pa vporabo nepotrebnih toaletnih predmetov. Kultura se pojavlja pri človeku v primitivnem stanju kot verski čut. Res pa je, da se razvija ta čut vsporedno s civilizacijo. Kakor stoji evropejska civilizacija vrhu vseh drugih, tako je tudi evropejska kultura višja od vseh drugih. Civilizacija in kultura ste torej tesno zvezani in se spopolnujeti ena drugo. Vzemimo na primer izdelovanje stolice. Stolic kakor tudi drugih izdelkov ni mogoče izdelovati brez risanih načrtov. Evo Vam toJej potrebe razvijati risarsko obrt. Isto zahtevajo tudi stavbe. Notranje stene lepih stavb žele življenja in evo vam ljudi, ki slikajo. Trgovina zahteva poznanje jezikpv in pisave. Brodarstvo zemljepisja in astronomije. Kakor napreduje civilizacija tako se dviga tudi kultura in ž njo čustvovanje in negovanje duševnih zmožnosti. Kaj naj dela izobražen človek sredi Sahare s poznanjem vse človeške tehnike in vseh modernih jezikov! Nič, ker ni civilizacije, ki bi mu ustvarila podlago za razvoj njegovih duševnih zmožnosti. Civilizacija odpira pot kulturi, ker zahteva duševnega dela in jo množi, ker ustvarja nebroj razumništva, ki nastopa kot činitelj civilizacije. Kamorkoli dojde torej j civilizacija, tja prinese seboj tudi kulturen napredek, kajti civilizacija zahteva neprestanega razvoja, telesnega in duševnega napora. Potem, ko se je dvignila civilizacija zgodovino in velikansko obsežnost ozemlja so Rusi dosedaj v kulturnem oziru prav malo storili, ako se z njimi primerja Angleže, Francoze in da ne imenujemo še drugih. Sicer pa ne obstoja kultura edino V tem, da se pojavljajo med narodom dobri pisatelji, kje je pa ostalo umetniško življenje ? koliko se vdeležuje narod kulturnega življenja ? Dalje ima tudi vsak narod svojo lastno kulturno zgodovino, v koji se zrcalijo duševne zmožnosti in lastnosti posameznih narodov. Smešno pa je kar trdi pisec „narodovega“ članka, da znači Tolstojevo delo „Vojna in mir“ nekako nizko pojmovanje sklicujč se na francoskega romanopisca Flauberta. Ravno tako se nam zdi, kakor da bi kaka baba obsojala našega pesnika Aškerca. Predno pa zaključimo ta članek, moramo povdarjati, da je V zadnjem stoletju dospela evropejska kultura do takega Viška, da je postala takorekoč mednarodna. Kedar se torej govori o kulturnih stopnjah posameznih narodov, se misli to vedno relativno to je z ozirom na o-stale. Že v srednjem Veku se je govorilo o „republiki učenjakov“ in dandanes se smatra kulturo kot mednarodno stremljenje, V kojem prenehajo Vsi narodni pomisleki. Visoka kultura ne trpi plemenskih sovražnosti, kajti vsak, kdor je pre-šinjen od prave kulture, ne more pojmovati gotovih narodnih ali družabnih predsodkov. Kultura ustvarja v človeku baš ono poželjenje poznavati duševne proizvode, vseh narodov, razširiti si obzorje in biti pravičnim težnjam drugih narodov. Kultura je tudi edino sredstvo za Vzdrževanje narodnega obstanka, kajti zgodovina nas uči, da so živeli narodi tim dalje, čim večja je bila njihova kultura in da so naj kulturnejši narodi držali vedno prvenstvo med narodi. Čim večja pa je ta gotovost samostojnega nastopa v kulturi, tim hitreje pada nestrpljiv nacijonalizem, oče Vsega zla na svetu. Upamo, da priplovemo kmalu v ,ono dobo, V koji bo beseda „nacijonalist“ psovka, ki se je bode vsak bal. Ako hočemo našemu narodu koristiti, dvignimo ga v kulturi in učimo ga „z uma svitlim mečem“ tekmovati z ostalimi narodi, s hujskanjem narodnih čustev pa bodemo „ulomkom“ našega naroda izkazali prav slabo službo. To naj dobro pomislijo oni, ki so „poklicani“ voditi narod. Izdajatelj: JOSIP PETERNEL. Upravitelj in urednik: Karol JuSiž. Tiskarna G. Juch V Gorici. & m ZOBOZDRAVNIK ROBERT BERKA GORICA, ULICA DA8STE 4» Mnogo kt asistent pri Dr. PIKI ZobozdraviTsiški afteäje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne Sori, Corso G. Verdi il !if . mmmfi Perib, manufaktur« in izvršen« obkke irranTiMiTirniTnniiT m !BAZAR! Ns Verdijem tekališču Corso Giuseßfi« Verdi 13 £9 gl S« nahaja bogata zdoga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov. Prodaja se vse na drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Abadie“ S cenama ne mere nihče konkurirati. Leopold Zakraisek Orazietti m Angelini Velika zaloga črnega in bekga vina KÖNKURENĆNE CENE Na Piacuti (Plazma K Tomrnaseo) nasproti cerkva. Zobozdmniški atelje Dr. Herkulej Fernseher edini medicinski zobozdravnik v Gorici Corso Vitt. Em. III. št. 14. flUlje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne, POZOR! Išče in kupuje se vsako množino divi za kurjavo in plačuje sg dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega r—. .mm.■■■ ——>111 ITI 11 !■ mi Slovenca“. /ss s,-.‘/s//1-s ss/s//s//;.'s/s/,S/ 1 Naznanjam, da s«m zač«l str«-hokrilno obrt v Cjorks (Largo Nicolö Pacassi 3 in 5) in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakovrstnih načrtov in stavbenih proračunov. Maksimiljan Poberaj arhitekj- L Borovaz & (Medani GORICA, Riva Castello št. 4 Zaloga maiuifaktiiFnega blaga na debelo k -jr-»» lar- Z n E R H E CENE JA, G. Temil - Gorica Via G. Garducci št. 1 i! nasproti Montovi hiši m lioža^msa! im brusilnic» na električno gonilno silo. Bogata zaloga vsakovrstnih rezil. Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja in se jamči za izvršeno delo. Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju kirurgičnih in drugih sličnih orodij. i ■ Prodala tudi toa'etüs« pp&dmet* 6______________ Il JAKOB ŠULIGOJ tl d ms # mmGšk - U!£HR - CORiCA Gosposka ulica št. 19. Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih preciznih švicar-:: skih ur po najnižji ceni! :: Jamčnma od enega do 5 let. Ai/ /S/S/S* S SS/S S/S/S S S s s/s/ss///s s<5 dobi v papirni trgovini AUTORA PERTOT GORICA - Corso G. Verdi 19 - GORICA filjalka, Via Municipio 4 je bogato založena z raznovrstnimi >isamiškimi potrebščinami, šolskimi knji-fami i. t d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela. Ws//S SS^S&SS>SsStxM&/f/!K'Š/>/7SS>S'-/