5L09EN m Hala dolžnost Slovenski protikomunistični begunci so v glavnem že dobili svoj novi dom v raznih demokratičnih deželah tostran železne zavese, za katero trpi naša do¬ movina. Prilično tri četrtine si je iz¬ bralo Argentino za svojo novo domovi¬ no, po več stotin se jih je naselilo v Združenih državah in v Kanadi, manjše skupine pa so odšle v Avstralijo, Vene¬ zuelo, Chile, Peru, Ecuador, Brazilijo, Paraguay ali pa so se odločile, da osta¬ nejo v raznih zahodno - evropskih državah. Povsod, kamor so protikomunistični Slovenci prišli, so se kmalu uveljavili. Domačini jih cenijo kot izobražene, zmožne in delavoljne ljudi, ki so vred¬ ni spoštovanja in zaupanja. Naloga slo¬ venskih naseljencev je, da s svojim de¬ lom in življenjem pokažejo kdo in kaj so in da na ta način neprestano dviga¬ jo ugled našega trpečega in malo po¬ znanega naroda. Več kot s številom mo¬ remo koristiti svojemu narodu s kvali¬ teto. Slovenski naseljenci v Argentini ima¬ jo poleg tega še posebne naloge, ker jih je tu največ, imajo tudi večje dolžno¬ sti. Ni naš namen, da bi v Argentini organizirali slovensko' “narodno manj¬ šino” in nam to po državnih postavah tudi ni dovoljeno. Vsakdo, ki pride v Argentino, mora pristati na to, da se vključi v tukajšnje življenje, to je, da postane Argentinec. Vendar nam ni za- branjeno, da ne bi še dalje ljubili' svo¬ je prave domovine Slovenije. Španski naseljenci so tudi še Katalonci, Anda- luzijci, Gažegi in Baski; italijanski pri¬ šleki so še vedno Genovežani in Sicili¬ janci in Kalabreži; Francozi, Švicarji, Nemci, Nizozemci itd. se tu še vedno zbirajo v svojih krožkih, ne da bi zato bili manj dobri Argentinci. Tako delaj¬ mo tudi mi. Malo nas je! V Velikem Buenos Aire¬ su je med tisoč prebivalci komaj eden, ki je protikomunistični Slovenec. Ven¬ dar nas nikjer ni toliko skupaj kot rav¬ no v Buenos Airesu. In vseh starosti in stanov. Slovenija v malem. Akademiki in starešine, raznovrstni inteligenčni poklici, duhovniki, dijaki, obrtniki, kme¬ tje delavci. Premnogi so morali v novih razmerah svoj pravi poklic opustiti, vendar to, kar je v glavi, se ne izgubi. Če sam zase ne morem uživati sadov svoje izobrazbe, morem pa vsaj nekaj storiti, kar bo koristilo narodu v domo¬ vini. Zdi se mi, da se zlasti slovenski in- teligenti ne zavedamo dovolj, koliko pri¬ čakuje naša trpeča domovina od nas: od pesnikov, pisateljev in upodabljajo¬ čih umetnikov, ki lahko svobodno izra¬ žajo v svobodnem svetu to, kar narod doma ne more; od profesorjev, juristov in inteligentov sploh, ki so vsak na svojem mestu lahko glasniki bolečin, že¬ lja in pravic svojega zasužnjenega na¬ roda; od obrtnikov, delavcev in kmetov, ki lahko z dostojnim delom in življe¬ njem širokemu svetu pokažejo, kakšen je v resnici naš narod: ne komunističen, kot ga slika svetovni tisk, ampak stra¬ hovan in zasužnjen po tuji sili, ki je Slovencem odurna in neznosna. Ne le domovina, tudi naši bratje po drugih deželah sveta pričakujejo od nas v Argentini mnogo. Naš skromni tisk ni namenjen le nam ampak tudi onim. “Svobodna Slovenija” in “Duhov¬ no življenje” sta kljub skromni obliki prava svetovna lista, ki gresta po celem svetu. Čitajo ju na Kitajskem in v Australiji, v Evropi in Amerikah. Prav tako potuje slovenska knjiga, tiskana v Argentini, preko vseh oceanov. Oči vseh Slovencev so uprte v Argentino: kaj delajo naši bratje tam, kako se or¬ ganizirajo, kakšno je njihovo versko življenje, kaj store v korist celemu na¬ rodu? Ali so brezbrižni, sprti po stari slovenski navadi, nevoščljivi drug dru¬ gemu in samoljubni. Večkrat je bilo že zapisano, da je mi¬ nila najtežja doba našega križevega po¬ ta, doba begunstva. Nastopila je nova doba: ko bo treba ustvariti novi dom in pokazati kaj premoremo. Tudi ta doba bo huda in ne kratka, vendar imamo Minuli torek se je vračalo iz Ecua- dorja posebno odposlanstvo socijalne po¬ moči Maria Eva Duarte d^Peron, ki je v tej deželi razdeljevalo argentinsko pomoč po zadnjem potresu prizadetemu prebivalstvu. Prihod štirimotornega le¬ tala tipa Douglas na letališče v Moro- nu je bil napovedan za šesto uro. Na letališču je bilo zbrano številno občinstvo, med katerim je bilo tudi di¬ plomatsko osebje ecuadorske republike. Ko se je na letališču pojavila tudi so¬ proga predsednika republike Maria Eva Duarte de Peron, so jo vsi navzoči to¬ plo pozdravili. Kontrolni stolp na letališču je bil te- Moskovska radijska postaja je pred dnevi poročala, da se je na enem izmed jadranskih otokov pred nedavnim končala tajna kon¬ ferenca med maršalom Titom in ameriškim veleposlanikom v Beo¬ gradu Mr. Cavendish Cannon-om. Po teh poročilih je “ameriški ve¬ leposlanik obvestil Tita, da USA namerava zgraditi na otoku Kor¬ čuli vojno pomorsko oporišče. Tito je veleposlaniku zagotovil, da bo Izumitelj in Nobelov nagrajenec dr. HAROLD G. UREY je po Tru¬ manovi izjavi o atomski eksplozi¬ ji v Sovjetski zvezi izjavil, da je “zahodna Evropa sedaj na milost in nemilost izročena Sovjetom, če bo mir ohranjen, to ne bo ame¬ riška zasluga, ker pač hihča |ne more zavarovati zahodne Evrope pred napadom Sovjetske zveze”. Drugi ameriški atomski stro¬ kovnjaki izjavljajo, da bo vojna, svoj cilj pred seboj: zaživeti človeka vredno življenje, pozdraviti skeleče ra¬ ne in kolikor mogoče nadomestiti to, kar smo v minulem desetletju izgubili. Vsi želimo, da bi ta druga doba bila čim manj boleča in čim krajša. Od naše kva¬ litete zavisi, kako jo bomo prebrodili. Kvaliteta na verskem področju: Ne po- plitvenje, k čemur nas zavaja okolica, ampak verska poglobitev, je naša nalo¬ ga! Kvaliteta na moralnem področju: Bolj kot kdajkoli moramo biti pošteni, polni krščanske ljubezni, trezni, varčni, pripravljeni na žrtve! Kvaliteta na kul¬ turnem polju: Gojiti moramo z vso lju¬ beznijo dober tisk, slovensko pesem in besedo, pravo domačo vzgojo v družini! Kvaliteta vsak v svoji stroki: uradnik, specijalist, delavec, paznik in služkinja, vsakdo mora pokazati svetu: Takšni smo Slovenci! Da se vse to doseže, je treba mnogo čuta za skupnost in mnogo žrtev. Bog nam je dal te talente. Treba bo pred Njim in pred narodom obračunati, ka¬ ko smo jih izrabili. Danes res ni čas, da bi jih zakopali. daj še v zvezi s prihajajočim letalom, kmalu nato pa je bila pretrgana. Leta¬ lo se je namreč med tem v polnem po¬ letu vnelo v višini 1500 m ter je po za¬ slugi pilota vseeno še zasilno pristalo pri mestu Castilla. Nesreča je zahtevala 5 smrtnih žrtev in 16 ranjenih, ki so jih s posebnim vlakom prepeljali v bolnišnico Rivada- via. Ponesrečence sta ponovno že obiska¬ la predsednik republike general Peron in njegova gospa soproga. Vso Argentino je ta velika letalska nesreča zavila v globoko žalost. to vprašanje rešeno v pozitivnem smislu . . . Konferenci so prisost¬ vovali poleg Tita višji jugoslovan¬ ski častniki. Na konferenci je pri¬ šlo tudi do obravnavanja vpraša¬ nja 25 milijonskega dolarskega posojila Import - Export banke”. Tanjug pa to moskovsko radij¬ sko poročilo zanika in zatrjuje, da je to navadna “kominformov- ska izmišljotina”. ki bi se vnela med SSSR in USA, trajala prav gotovo deset let. Na tiskovni konferenci so časnika¬ rjem izjavili tudi naslednje: “Ni važno, ali je v SSSR eksplodirala prava atomska bomba ali pa je bil izvršen šele samo prvi poskus, če so Sovjeti napravili tudi šele prvi poskus, do izdelovanja atomskih bomb nikakor ni več daleč.” Stro¬ kovnjaki so tudi mnenja da: 1. SSSR zaradi svojega prostranega La obra humanifaria y social en Sa Argentina La direccion de la organizacion inter¬ nacional de los refugiados IRO en Gi- nebra, puhlico recientemente los datos de los refugiados aceptados por los pai- ses allende de los mares. Argentina ocu- pa el primer lugar con los 28.000 de esos desamparados, que perdieron su patria por culpa del comunismo. Argen¬ tina ticne pues un gran merito en la solucion del problema de los refugia¬ dos. En el numero de los 28.000 ocupamos los eslovenos un puesto privilegiado con los cinco mil y algo mas, que elegimos a Argentina por nuestra segunda pa¬ tria. Si bien entre ese numero hay toda clase de profesionales, en gran numero intelectuales, se dedico čada uno a cualquiera ocupacion manual, con tal de ganarse honestamente la vida. No hay Provincia Argentina, donde no haya algunos, ni hay ocupacion en la cual nuestra gente no aporte con su trabajo tesonero por la realizacion de los enormes esfuerzos nacionales para el bienestar del Pais que nos dio la hos- pitalidad y nos brinda todas las condi- ciones necesarias para restaurar nues¬ tra vida y nuestros hogares en la liber- tad y justicia sociales. NEZGODA AMERIŠKA ZNANSTVENE EKSPEDICIJE Ameriška znanstvena ekspedici¬ ja, ki je pred dobrim poldrugim mesecem prispela v Turčijo z na¬ menom, da na področju gore Ar- rarat “ugotovi ali celo izsledi o- stanke Noetove ladje”, se je mu¬ dila na tem področju ob sovjet¬ sko - turški meji ravno v času, ko je po že znanih poročilih prišlo do atomske eksplozije v SSSR. Eks¬ pedicija je prispela na povratku v USA z letalom v Rim, kjer je bil z letala skrivnostno ukraden del prtljage te ekspedicije, ki je vse¬ boval važne filmske posnetke z ra¬ ziskanega področja ob sovjetsko- turški meji. Moskovska radijska postaja je po Trumanovem sporo¬ čilu o atomski eksploziji v SSSR takoj ožigosala člane te ameriške ekspedicije kot “člane ameriške obveščevalne službe”, ki da “niso ob sovjetsko - turški meji iskali Noetove ladje, pač pa vse kaj dru¬ gega”. (Atomska eksplozija se je po nekaterih poročilih izvršila na kavkaškem pogorju•••) ozemlja in decentralizirane indu¬ strije ne bo potrebovala toliko a- tomskih bomb v slučaju vojne ka¬ kor USA, da bi dosegla v atom¬ skem orožju z njo enakost; 2. a- tomsko orožje itak ne bo odločilno v taki vojni, ker ga pač imata že obe nasprotni si strani. Težka letalska nesreča v Argentini Ameriško pomorsko oporišče na Korčuli! Zahodna Evropa je izročena na milost in nemilost Sovjetom Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 39. Škof g. dr. Rožman pride na obisk v Argentino Okrog 15 .oktobra bo prišel na obisk med slovenske naseljence v Argentini ljubljanski škof, pre¬ vzvišeni gospod dr. Gregorij Rož¬ man. Tega obiska smo vsi Sloven¬ ci iz srca veseli, zlasti pa se ga ve¬ seli naša mladina, kateri bo pre- vzvišeni ob tej priliki podelil prvo sv. obhajilo in sv. birmo. Kolikor smo dosedaj mogli zve¬ deti, namerava prevzvišeni ostati prve dneve svojega obiska v Ar¬ gentini v Buenos Airesu, nato pa- bo šel obiskovat tudi naše rojake, ki so raztreseni po vsej Argenti¬ ni. V nedeljo 16. oktora ob 8. zju¬ traj bo v cerkvi sv. Julije, ki se nahaja v neposredni bližini društ¬ venih prostorov na Victor Marti- nez 50,podelil našim najmlajšim prvo sv. obhajilo. Po cerkvenem opravilu se bo udeležil tudi zajtrka za prvoobhajance in se bo z njimi pogovoril. Istega dne popoldne pa bo nje¬ mu v čast in pozdrav slavnostna akademija, na kateri bodo sodelo¬ vale vse organizacije. Kraj in čas akademije bomo še pravočasno objavili. V ponedeljek dne 17. oktobra ob 9. dopoldne bo v cerkvi San Carlos, ki se nahaja v neposredni bližini kapele sv. Frančiška, kjer je vsako nedeljo slovenska služba božja, najprej slovesna Škofova maša, po maši pa sv. birma. Naslednje dni bo pa prevzviše¬ ni obiskoval slovenske naselbine v Buenos Airesu. Ker so naši ljudje zaradi dela čez dan zadržani, bo prevzvišeni te obiske opravil v po¬ znih popoldanskih urah. Predvido¬ ma bo obiskal v torek 18. oktobra naše rojake v Ramos Mejia, v sre¬ do 19. oktobra v San. Martinu, v četrtek 20. oktobra bo naredil o- bisk v Floridi, v petek 21. oktobra na Paternalu. Vse rojake prosimo, naj se na ta obisk lepo pripravijo in prev- zvišenemu povsod prirede lep in prisrčen sprejem, že sedaj pa o- pozarjamo, da ne prirejate ob tej priliki dolgih akademij in iger, temveč kaj kratkega, da bodo mo¬ gli ljudje dobiti kar največ prili¬ ke za pogovor s prevzvišenim. Nato bo odšel na obisk naših ro¬ jakov v Cordobo, La Cumbre, San Luis, Mendozo, Bariloche, Rio Ne- gro, Comodoro Rivadavia, v Mar- del Sur, Miramar, Chapadmalal, La Plata. Rojaki v teh krajih so prav tako naprošeni, da ga lepo sprejmejo. Imeli bodo priliko za sv. spoved, mašo bo prevzvišeni povsod opravil, če boste le za pri¬ liko poskrbeli, in če bo kje potre¬ ba, bo lahko podelil otrokom tudi zakrament sv. birme. Natančen dan prihoda v posamezne kraje, bo še posebej najavljen. Vse dni svojega bivanja v Ar¬ gentini bo prevzvišeni naš gost, zato se vsi potrudimo, da mu po¬ vsod poskrbimo za lepo in prijet¬ no bivanje, kajti tako potovanje je za njega velik napor. K sodelo¬ vanju so povabljeni in naprošeni vsi Slovenci, zato naj se vsak po¬ vabilu k sodelovanju, ki ga na vse rojake naslavlja Pripravljeni od¬ bor za škofov sprejem, ljubeznji- vo in z razumevanjem odzove. Pred novo tekmo v atomskem oboroževanju V petek dne 23. septembra je pred¬ sednik Združenih držav sam presenetil ves svet z izjavo, v kateri je povdaril, da je njegova dolžnost, da ameriške dr¬ žavljane obvesti o tem, da je ameriška vlada prejela točne podatke o tem, da je pred nekaj tedni v Sovjetski zvezi prišlo do eksplozije atomske energije. Isto¬ časno je izjavil, da bodo enako obvestilo objavili v Kanadi in v Angliji. Navzoče časnikarje je ta izjava zelo presenetila, kajti strokovnjaki za atomsko energijo so v USA vedno povdarjali, da Sovjet¬ ska zveza ne bo mogla pridobivati atom¬ ske energije pred letom 1952. Ko so čas¬ nikarji hoteli od Trumana izvedeti, ali njegove besede pomenijo, da sovjeti atomsko bombo že imajo, jim Truman tega ni maral povedati. Po vsem svetu, zlasti pa v zahodni Evropi, pa tudi v USA je najprej nastalo skoraj da pani¬ ki podobno razpoloženje; v Angliji so v soboto in v nedeljo imeli velike letal¬ ske manevre s posebnim ciljem, kako preprečiti morebitni nenadni sovjetski napad. Iz Moskve dolgo ni bilo nobene uradne izjave, šele čez nekaj dni so ob¬ javili, da so sovjeti imeli atomsko ener¬ gijo že v letu 1947. Kako daleč so so¬ vjeti resnično s produkdijo atomskih bomb, seveda nikdar ne bo mogoče toč¬ no ugotoviti. Toda sovjeti sami so zmanjšali pomen teh obvestil, ko so v Moskvi objavili, da velike eksplozije, ki so jih razni potresomeri in drugi meril¬ ci ugotovili nekako sredi julija in tudi pozneje, v Rusiji niso bile eksplozije atomske energije, pač pa velike eksplo¬ zije ogromnih količin drugih razstreliv, ki jih sovjeti uporabljajo, da izravnava¬ jo zemljišča za razna velika 'dela in gradnjo elektrarn. — General Bedell- Smith, ki jih bil nad tri leta ameriški veleposlanik v Moskvi, je podal izjavo, v kateri pravi, da sovjetska industrija še deset let ne bo v stanu, da bi prehi¬ tela ameriško proizvodnjo atomske ener¬ gije in atomskih vojnih sredstev. Pač pa je dodal Bedell-Smith, da je prepričan, da imajo sovjeti skrivnost o proizvodnji atomske bombe in sicer so sovjeti to prejeli iz Kanade, kjei^so že leta 1947 bili sloviti procesi proti sovjetskim vo¬ hunom. SOVJETI PONUJAJO MIR Prva reakcija Trumanovega obvesti¬ la je bila, da so po vsem svetu začeli povdarjati, da bo sedaj, ko se sovjeti bližajo uporabi atomske bombe — ali v vojne ali v politične namene — še po- trebneje doseči mednarodni sporazum o nadzorstvu nad atomsko energijo in pa s posebnim mednarodnim dogovorom doseči, da se uporaba atomske bombe za vojne namene prepove. Ves čas so se razni odbori UNO trudili doseči, da bi se ustanovila mednarodna kontrola nad proizvodnjo atomske energije. Vse čla¬ nice UNO so bile za ta predlog, le so¬ vjeti in njih sateliti so bili proti. Sedaj so sovjeti s proizvodnjo atomske energi¬ je dosegli nekolikšno ravnotežje z USA in s tem tudi lažjo podlago za pogaja¬ nja. Toda prav bodo imeli tisti, ki so napovedovali, da bodo sovjeti takoj za¬ čeli z izsiljevanjem (grožnjami), brž ko bodo imeli atomsko energijo. — Na ti¬ sti seji, ki je sledila Trumanovi izjavi, je v UNO govoril sovjetski zunanji mi¬ nister Višinski, ki je stavil svoje pogoje za “sklenitev miru” med USA, Anglijo, Francijo, Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Toda za sklenitev miru (in to med dr¬ žavami, ki so bile zaveznice in ne v voj¬ nem stanju med seboj) je Višinski sta¬ vil celo vrsto pogojev, ki so v veliki me¬ ri zlasti za USA žaljivi. Višinskijev predlog za mir je danes prava kopija proslulih Hitlerjevih ponudb za skleni¬ tev 50 letnih mirovnih pogodb, ki jih je Hitler ponujal na predvečer tistim, ka¬ tere je naslednji dan napadel. Tako bo¬ do sedaj sovjeti začenjali izsiljevati na vse strani, ko bodo ponujali najprej tak mir, ki bo že v naprej popolna ka¬ pitulacija, ali pa bodo razvili svoje sile za napad, grozeč za hrbtom z atomsko bombo. — Toda v UNO so tudi s so- glašanjem ameriškega delegata pristali na razpravo o sovjetski mirovni ponud¬ bi, kakor so pristali na celo vrsto dru¬ gih predlogov. MIRNEJE PRESOJANJE POLOŽAJA Po prvem vznemirjenju in ponekod celo preplahu je nastopilo kmalu že tu¬ di mirneje presojanje položaja. Tedaj ko je Truman podal svojo izjavo, je ame¬ riška vlada po njegovih besedah samih že več tednov vedela za to, kaj se do¬ gaja v Sovjetski zvezi. In vendar je Tru¬ man izbral ta trenotek za svojo izjavo. Številni komentatorji menijo, da je Tru¬ man podal izjavo še iz dveh drugih na¬ gibov: 1. ves svet se je obračal na ne¬ srečo razvrednotenja denarja v Angliji in najpomembnejši zaveznik USA je stal skoraj kot berač pred svetom; 2. ameriški kongres je moral odobriti sko¬ raj poldrugo miljardo dolarjev kreditov za vojaško pomoč zahodni Evropi. Po¬ zornost od Anglije se je odmaknila in zadeva v kongresu je šla hitreje izpod rok, ko je Truman podal to izjavo. ČIŠČENJE POLOŽAJA V SREDNJI EVROPI Kakor je bilo predvidevati so v Bu¬ dimpešti Rajka in njegove tovariše ob¬ sodili. Rajk in dva njegova tovariša bo¬ sta končala na vislicah, drugi bodo šli v ječe. Toda v Beogradu je sam Tito po¬ klical k sebi madžarskega poslanika in mu izročil protestno noto zaradi pote¬ ka procesa v Budimpešti, kjer so Tita bolj obremenjevali ko pa prave obtožen¬ ce. Madžarska vlada je odgovorila tako, da je izgnala vse člane jugoslovanskega poslaništva v' Budimpešti; ostal je sa¬ mo še poslanik sam. Drugi dan pa je Ti¬ to izgnal vse člane madžarskega posla¬ ništva v Beogradu in pustil samo ma¬ džarskega poslanika. Dopisniki tujih agencij v Beogradu in Budimpešti spo¬ ročajo, da bo vsak hip prišlo do pre¬ kinitve diplomatskih stikov med Jugo¬ slavijo in Madžarsko. Iz Aten pa poro¬ čajo, da menijo obnoviti redni promet med Solunom in Jugoslavijo in je med Titovo vlado in grško vlado v Atenah prišlo do tozadevnega sporazuma. Ta¬ ko bi Grčija dobila dostop skozi Srednjo Evropo proti zahodu. Tako bo slika na Balkanu vsekakor drugačna od one, ko je bila gospodarica vsega Balkana (ra¬ zen Grčije) Sovjetska zveza. KITAJSKI KOMUNISTI OKLICALI NOVO REPUBLIKO Pod vodstvom komunističnega vodite¬ lja in generala generala Maocetunga so se v Peipingu sešle vse komunistične organizacije, se povezale v nekakšno “ljudsko fronto” in oklicale Kitajsko kot “ljudsko republiko”. Glavno mesto nove republike bo Peiping. Prihodnji korak bo sestava nove vla¬ de, ki bo nato čakala na priznanje dru¬ gih vlad. Ko bo to opravljeno, bo novi komunistični kitajski zastopnik tudi za¬ sedel stalno mesto v Varnostnem svetu UNO. ARGENTINA Predsednik general Juan D. Peron se je odzval povabilu senatorjev in je z gospo soprogo prejšnjo soboto obiskal senatsko zbornico. Ob prihodu v senat so senatorji z navdušenjem pozdravili državnega poglavarja, pravtako pa tu¬ di njegovo gospo soprogo. Predsednik republike je ob tej priliki podaril sena¬ tu zastavo argentinskih in oboroženih sil z nagovorom, s katerim je senatorje opozarjal na pomen, ki ga ima ta za¬ stava za vsakogar, ki je v službi naro¬ da in domovine. V soboto je minilo 137 let od slavne bitke pri Tucumanu. Po vseh vojaških edinicah so se spominjali te važne ob-' letnice argentinske narodne zgodovine. Slavnosti v Bs. Airesu je dala poseben poudarek navzočnost predsednika repu¬ blike generala Perona, ki je prišel na zahvalno službo božjo v baziliko de Nuestra Sra. de Buenos Aires, v kate¬ rem je Marijin kip Nuestra Sra. de la Merced, kateri je argentinska vojska podelila častni naslov generalke. Po službi božji so položili tudi venec pred kip generala Belgrana. Socialna ustanova Maria Eva Duarte de Peron je poslala v Ecuador novo po¬ šiljko 7 ton živil, obleke in raznega sa¬ nitetnega materijala. Iz Ecuadorja pa bo prišlo v Bs. Aires posebno odposlan¬ stvo, ki bo soprogo predsednika repu¬ blike povabilo na uradni obisk v Ecua¬ dor, da se ji bo od zadnjega potresa prizadeto ljudstvo lahko samo zahvali¬ lo za vso veliko podporo, ki jo je bilo od nje deležno. Predsednik general Juan D. Peron je sprejel zastopstvo poljedeljskih delav¬ cev iz provinc Bs. Aires, Cordoba, San¬ ta Fe in nac. področij Chaco, Rio Ne- gro in La Pampa. Ob tej priliki so mu poljedeljski delavci sporočili svoje želje, predsednik republike jim je pa v svo¬ jem odgovoru obrazložil vladno agrarno politiko. Predsednik general Peron je naglašal, da je prva naloga petletnega načrta bila ta, da državi preskrbi indu¬ strijo, ki je nujno potrebna za njen na- dalnji vsestranski razvoj. Sem spada tudi podržavljenje vseh prevoznih sred¬ stev, ki so bila prej v tujih rokah in ki so pred podržavjenjem izvažala iz države letno vsaj 2.500 milijonov pe¬ sov. Naloga Iapia-ja je odstraniti sle¬ hernega posrednika in razne družbe, ta¬ ko, da bo dobival večje cene tisti, ki zemljo obdeluje in od katerega država kupuje žito in živino. Predsednik gene¬ ral Peron je tudi poudarjal, da je nje¬ gov ideal ta, da bi se sleherna domači¬ ja v Argentini v bodoče lahko okorišča¬ la z modernimi pridobitvami. Zato dr¬ žava gradi po vseh provincah, kjer je to mogoče, velike hidrocentrale, zato bo dovajala plin tudi iz Comodoro Rivada¬ via. Vse to služi splošnemu dvigu bla¬ gostanja najširših množic in moderniza¬ ciji kmetijstva in poljedeljstva v Argen¬ tini. Temu vprašanju bo sedaj posveče¬ no drugo razdobje petletnega gospodar¬ skega načrta. Izvajanja predsednika ge¬ nerala Perona so vsi z navdušenjem odobravali in mu zagotavljali svojo po¬ moč za rešitev vseh nalog, ki si jih je postavil za še večji razvoj in dvig Ar¬ gentine in njenega narodnega gospo¬ darstva. “Bahia Thetis” je ime novi argentin¬ ski vojni ladji, ki so jo 24. septembra spustili v morje v Halifaxu v Kanadi. Argentinska potniška letala bodo od¬ slej naprej odhajala iz Morona v glav¬ na evropska mesta dvakrat tedensko in sicer vsak torek in petek ob osmih zju¬ traj. Štev. 39. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz ŠE NI DOVOLJ PRELITE KRVI? Titova uradna agencija Tanjug je 23. avgusta poročala, da je o- krožno sodišče v Ljubljani obsodi¬ lo na smrt z ustrelitvijo MILANA FINCA, biv. tajnika pri Kmečki zbornici, kaplana HENRIKA GO¬ RIČANA, ki je med vojno' vzdrže¬ val glavne zveze ilegalnega giba¬ nja proti okupatorjem in IVANA AUSERJA. Ta je bil po vzposta¬ vitvi komunistične diktature do¬ ma, že v begunstvu, odkoder se je pa tajno vrnil domov z name¬ nom, da bi v inozemstvo spravil še svoje družino. Pri tem so ga komunisti dobili in zaprli. Ostala dva obsojenca KAREL AJDIČ in VALERIJA BOJC sta dobila za¬ porno kazen in sicer BOJČEVA 13 let, AJDIČ pa 7 let. Kakor znano so gestapovci Mi¬ lana Finca aretirali že leta 1944 zaradi njegovega udejstvovanja v ilegali ter ga odpeljali v Dachau. Ob koncu druge svetove vojne so ga titovi partizani skupno s - pol¬ kovnikom Peterlinom in majorjem Križem nasilno spravili domov, kjer so proti vsem prav za božične praznike vprizorili velik proces Skoro vse so obsodili na smrt. Tu¬ di Milana Finca. Komunisti nad njim smrtne obsodbe niso izvršili in so ga imeli še naprej v zaporu. Tri leta pozneje ga je Titov to¬ žilec znova spravil na zatožno klop, češ, da je iž sodišča ven vzpostavil stike z neko tujo silo (zahodnimi zavezniki) in v to mrežo pritegnil še druge obsojen¬ ce. Zato ga je sodišče ZNOVA ob¬ sodilo na smrt. Titovci so to storili istočasno, ko sami kle¬ čeplazijo pred zahodnimi zavezni¬ ki ter jih v gospodarski stiski, v katero so spravili državo, prosja¬ čijo za denarno pomoč. POLOŽAJ V TITOVI VOJSKI Oseba, ki je nedavno pribežala iz Ti¬ tove Jugoslavije na zahod, nam je iz Evrope poslala poročilo o sedanjih raz¬ merah doma. Med drugim popisuje sta¬ nje v sedanji jugoslov. vojski. Pravi, da je med titovimi generali več kominfor- movcev, ki so se pa pravočasno potuhni¬ li, še predno je prišlo do “čiščenja”. Ti- tovcem je danes sumljiv že vsak “špan¬ ski borec” kot kominformovec. Da bi se rešili zapora, se na vso moč klanjajo Ti¬ tu in mu prisegajo svojo zvestobo. Opor¬ tunistično je razpoložen tudi častniški zbor. V primeru kake spremembe bi se¬ veda mirno prešel na drugo stran. Čast¬ niki so v večini nepismeni in nešolani in so dobili sedanje položaje med vojno, sedaj morajo vsi obiskovati tečaje za nepismene in povrh tega še srednjo šo¬ lo. Vojaštvo ni komunistično in nanj ti¬ tovi komunisti v slučaju kake vojne ne morejo računati. Titovci se tega zave¬ dajo in so zato narodnosti v vsaki edi- nici močno mešane. Nihče od vojaških obveznikov tudi ne more služiti v vojski v republiki, iz katere je, ampak v dru¬ gi. Glavna naloga v vojski je, da posa¬ mezni politikomisarji vbijajo vojakom v glavo komunistično ideologijo. V TITOVI KOMUNISTIČNI STRANKI JE ŠE POLNO KOMINFORMOVCEV Spor med titom in kominformom je močno odjeknil v jugoslov. komunistič¬ ni stranki. Ko je izbruhnilo na dan to Slovenije nesoglasje v komunistični družini, je vodstvo komunistične stranke zapoveda¬ lo vsem svojim članom, da morajo dati pismeno izjavo o svoji zvestobi Titu. Mnogo komunistov, ki še niso vedeli, kako se bo spor razvijal, so čakali s ta¬ ko izjavo, s katero bi morah obsoditi Moskvo. Tedaj je nastopila Ozna in za¬ čela z aretacijami. Kominforni je pa takoj naročil svojim komunistom, da morajo vsi do zadnjega podati izjavo o svoji lojalnosti napram Titu. In tako se¬ daj ne vedo kdo je prav zanesljiv in kdo ne. Zato Ozna nadaljuje s novimi areta¬ cijami vsevprek. “ČIŠČENJE” JE BILO TUDI MED OZNOVCI Veliko čiščenje je bilo no izbruhu ne¬ soglasij med Titom in kominformom tudi med Oznovci. Iz Ozne so odstrani¬ li vsakogar, za katerega niso bili goto¬ vi, da tudi ne bo režimu zvesto in do¬ sledno služil in slepo izvrševal povalja od zgoraj. Zato smatrajo, da je Ozna danes najzanesljivejša sila, na katero se Tito naslanja. Ozna danes preganja v eni sapi kominformovce in vse naciona¬ liste. V svojem postopanju je še bolj su¬ rova in nečloveška, kakor je bila po¬ prej. Precejšen odstotek sedanjih inva¬ lidov doma ni iz bojev med vojno, am¬ pak so to pohabljenci, ki jih ima na ve¬ sti Ozna. Umrli so: Alojzija Veber, roj. Peter¬ lin na Jesenicah, Josip Smerdu, upok. žel. uradnik v Mariboru, Marica Hribar in Ada Modic (obe sta se ponesrečili na Premju v Bosni), Edvard Antosiewicz v Ljb., Frančiška Pance na Viču, Feliks Skrabar v Zagorju ob Savi, Vekoslav Longo v Kranju, Marija Fink, roj. Haf¬ ner v Ljb, Leopold Žvab, mehanik v Lo¬ gatcu, strojevodja Andrej Žorga, Mag¬ dalena Vozelj v Ljb., Stane Kokalj, Ka¬ tarina Židan, roj. Trdina v Mengšu, Er¬ no Knoll, črkostavec v Novem mestu, Terezija Ulaga, roj. Koštomaj v Celju, Antonija Fatur, roj. Skok v Ljb., Anica Rozman, učenka I. gimnazije v Št. Vi¬ du, Anton Vrček, Dušan Nachberger, študent strojnega oddelka tehniške fak. v Ljb., Marija Bačič, posestnica v Rož¬ ni dolini, Ervin Burdych v Ljb., Ivo To¬ minc, gradbeni tehnik v Celju, Antonija Koritnik, roj. Kirn v Ljb., Franc Ko¬ vačič, upokojenec fin. direkcije v Ljb., dr. Slavko Grum, zdravnik in pisatelj, umrl z Zagorju, pokopali so ga pa v Novem mestu, Miloš Kraškovič, Dra¬ gotin Sevšek v Ljb., Franc Cepin, že¬ lezničar v Ljb, Urška Zavašnik, roj. Ko¬ kalj v Št. Vidu nad Ljubljano, Franc Trunkelj, žel sprevodnik v p. v Ljb., Jule Jesih, uradnik Narodne banke v Ptuju, Josip Rapotec v Rodiku, Anton Korenjak, gostilničar in mesar pri Sv. Barbari v Halozah, Alojzija Urbančič roj. Klemenc v Ljb., Alojzij čač, knji¬ govodja drž. zeležnic v Ljb., Franja Žabjak, roj. Hudovernik v Ljb., Ana Ži¬ rovnik, trafikantinja, v Ljb., Katarina Šifrer v žarnici, Tilka Iglič, Venceslav Čopič v Ljb., Ivan Krajšek v Hrastni¬ ku, Stane Vivod, Jakob Jerela, Remigij Jermon v Dolenjem Logatcu, Jože Ba¬ uer, Marinček Mija, roj. Simonič v Ljb., Franc Mikolič iz Sodražice, Nada Schil¬ ler v Ljb., Anica Lušin, gospodinjska u- čiteljica v Kopru, Anton Vatovec, orož¬ nik v p. v Dobovi, Miloš Kraškovič v Ljb., Ana Kerne v Ljb., Martin Boh, posestnik v Grosupljem, Stane Kokalj, nameščenec tovarne Elan v Begunjah, Maruška Zakovšek, Mirko Drobnič, poštni uradnik v p. v Mariboru, Ivan¬ ka Molk, Ervin Hude, Karolina Blaž v Ljb., Marija Sorman, v Ptuju, Tilka Ig¬ lič, roj. Pavlič v Blagovici, Vinko Va¬ lič na Viču, Marija Rus v Ljb., Rudolf Jenko, tapetniški mojster v Kranju, Franjo Praprotnik v Šmartnem pri Li¬ tiji in Franšiška Jesenšek, roj. Velka¬ vrh, upokojenka tobačne tovarne v Ljb., Nov slovenski pravopis. V Ljubljani pripravljajo novo izdajo slovenskega pravopisa. Knjiga bo verjetno izšla spomladi leta 1950 in bo obsegala oko¬ li 966 strani. Novi slov. pravopis bo imel nad 20.000 gesel z blizu 100.000 besed izvedenk. Imel bo tudi mnogo fra- zeoloških, stilističnih, slovničnih in dru¬ gih napotkov. To bo že četrti slov. pra¬ vopis. Prvega je izdal Levec 1. 1899 in je imel 165 strani, drugi je bil dr. Brezni¬ kov iz 1. 1920, tretji dr. Breznik - Ra- mošev iz 1. 1935. Smrtni obsodbi. Titov komunistični tisk poroča, da je titovo vojaško sodi¬ šče v Bujah v jugoslov. zonu STO ob¬ sodilo na smrt Josipa Rihterja in Jor¬ dana Novaka, Henrik Morgan je dobil 11 let, Josip Perič pa eno leto prisilne¬ ga dela. Na smrt obsojena Rihter in No¬ vak sta dezertirala iz titove vojske in sta ubila titovca Jugovca in Križmana. Titov javni tožilec je vedel za oba tudi povedati, da sta bila “zaradi agrarne reforme zagrizena sovražnika ljudske oblasti”. Ameriški levičarski intelektualci v Sloveniji. Skupina ameriških levičar¬ skih razumnikov se je nekaj časa mu¬ dila v Titovi Jugoslaviji. Prišla je tudi v Ljubljano. Na postaji so jih sprejeli v imenu Izvišnega odbora OF Primožič, prorektor univerze dr. ing. Viktor Ker- snič, prodekan filozofske fak. dr. Stan¬ ko Škerlj. Pri sprejemu je bil seveda tudi navzoč Louis Adamič. Slovenci v Buenos Aires, 28. septembra. TEŽKA NESREČA V NEMČIJI Skupino Slovencev, ki je odpotovala 25. julija iz Spittala v U.S.A. je dole¬ tela v Nemčiji velika nesreča. V Augs¬ burgu je imel vlak kratek postanek. G. Ludvik Kolman in več drugih naših ro¬ jakov je izstopilo. Medtem se je pa vlak že začel brez signala pomikati dalje. Na stopnicah je nastala gneča. Kolma¬ nov sinček, petletni Jožek, je padel pod vlak. Oče ga je hotel rešiti, pri tem pa je spodrsnilo tudi njemu in je tudi on padel pod vlak, toda za kolesa. Med potniki je nastal silen krik, nekdo je bil toliko priseben, da, je takoj potegnil za zasilno zavoro. Bilo pa je že prepozno, ker je kolo malemu Jožku že odrezalo nogo nad kolenom. Če bi se vlak ne bil ustavil, bi bil izgubil življenje tudi g. Kolman, ker je imel glavo na tračnici. Ta prizor je videla tudi gospa Marija Ovnič, nečakinja g. Markeža, ki živi tu v Argentini ter se je tako prestraši¬ la, da je zbolela. Ker je bila v drugem stanu, je prišlo do prezgodnjega poro¬ da ter je tri dni nato, t. j. 7. septem¬ bra, umrla na kliniki blizu taborišča v Grohnu pri Bremenu. Zapustila je tri otroke. Pokopali so jo na taboriščnem pokopališču gg. Jože Pirc, Lojze Žitko in Mirko Kozina. Na zadnji poti jo je pa spremljalo 40 Slovencev. S težko pri¬ zadeto Markeževo družino iskreno soču¬ stvujemo, g. Kolmanu in njegovemu sinčku pa samo želimo, da bi mogel čimprej oditi za ostalimi svojimi dru¬ žinskimi člani v deželo, v katero se je namenil. Novo poklicno gledališče v Ljubljani. V Ljubljani nameravajo ustanoviti novo poklicno gledališče, ki naj bi bilo pred¬ vsem komornega značaja. Poverjeništvo za kulturo in umetnost pri ljb. mestni občini je že razpisalo 25 sistemiziranih mest umetniškega osebja (17 igralcev, 8 igralk). V mestnem gledališču bodo režirali posamezna dela predvsem reži¬ serji Narodnega gledališča. Za “ljudskega škodljivca” je ljb. ko¬ munistični tisk proglasil upravnika mli¬ na v Stični, ker ni hotel prevzeti od kmetov vreč žita, ki so jih pripeljali od odkupne postaje v Radohovi vasi, ker na njih ni bilo napisano, da je to tr¬ govsko blago. V Biljanih v Brdih je Ozna zaprla tamošnjega žpk. Antona Krapeža, v Kojskem pa štiri domačine. V Kožba- nih v Brdih so pa titovci zaprli kar 18 domačinov. Vidalijevi komunisti imajo župane v Miljah, Dolini in Zgoniku, v Nabrežini je pa bil izvojen za župana član Slov. narodne liste Kralj Oto. V Gorici je v začetku avgusta umrla Rozalija vdova Budin-Spacapan. Pokoj¬ nica je bila v drugem zakonu poročena s pok. Ludvikom Špacapanom, nekda¬ njim ravnateljem Kat. tiskarne v Go¬ rici. V Barkovljah je nedavno slavil svojo zlato mašo priljubljeni duhovnik Mati¬ ja Škabar. Starosta primorskih narod¬ nih duhovnikov Msgr Ukmar je ob tej priliki v svojem cerkvenem nagovoru povdarjal velike slavljenčeve zasluge za dvig verskega in narodnega duha med narodom. SDZ je pri tej slavnosti zasto¬ pal njen predsednik dr. Agneletto. V Solkanu so pokopali Andreja Slo¬ karja, ki je umrl na operaciji v Ljublja¬ ni, v Gorici je umrl nagle smrti trgovec z lesnimi izdelki na Travniku Janko Kozman. V Gorici so tudi pokopali Mar¬ to Černe, roj. Žorž, mater znane Černe¬ tove družine iz Vogrskega. Argentini NOVI PREDPISI O POŠILJANJU PAKETOV Izšli so strožji predpisi o direkt¬ nem pošiljanju paketov v domovi¬ no. Določajo nasleduje: 1. Prošnjo, ki jo odobri ministr¬ stvo za trgovino in industrijo na Cangallo 246, more odslej dvigni¬ ti samo tisti, ki je zapisan kot od- pošiljatelj. Pri dvigu se mora legi¬ timirati z osebno legitimacijo (Cedula de Identidad). 2. Prepovedano je v paketih me¬ šati staro, to je, rabljeno obleko, perilo ali obutev z novim blagom ali s hrano. V paketih s staro robo mora biti samo staro blago. Na carini je zelo natančen pregled— tudi po žepih in čevljih. 3. Pač pa se sme dati v paket skupaj novo blago, perilo, usnje in hrana. Mogoče je pošiljati sa¬ mo dovoljeno blago. Posebni nad¬ zornik pazi na to, da se ničesar nedovoljenega ne pošlje. Stavbišča v Lanusu. Vse kupce v dru¬ gi skupini obveščamo, da bo razdelitev stavbišč na kupljenem zemljišču v ne¬ deljo dne 9. oktobra t. 1. ob dveh po¬ poldne. Svoje želje glede dodelitev naj sporoče kupci zastopniku v Slov. pisar¬ ni na Victor Martinez 50 v soboto in nedeljo ob že znanem času. Srednješolke in srednješolci, ki želijo imeti legalizirana spričevala, naj jih v ta namen prinesejo v nedeljo dne 2. ok- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 39. (Nadaljevanje s 3. strani) tobra po slovenski maši na Belgrano v Salezijansko dvorano poleg cerkve. Poizvedba. Vilma Vrbica, S. Debene- detti 468, La Lucila. Provincia Buenos Aires, prav lepo prosi vse rojake, da bi ji sporočili, če ima kdo od njih kake podatke o njenem sinu Stevanu, katere¬ ga so Nemci leta 1944. odpeljali v Nemčijo in od tedaj o njem ni nobene¬ ga glasu več. Podatke naj sporoči kar na njen prednji naslov v Argentini. Vok Nikolaj naj se pa oglasi Novljanu, Bs. Airesu, Av. Juan B. Justo 1772. Osebne novice. V družini Luke in Frančiške Osterc so 18. septembra do¬ bili hčerkico, ki je pri krstu dobila ime Marija Snežna. Hčerkico so 4. sept. do¬ bili tudi v družini Jožeta in Marije Gu- tovnik ter so ji dali ime Magdalena-Ro- zalija. Srečnim staršem naše čestitke. SMRT SLOVENSKEGA OBRTNIKA Bahia Blanca, 22. septembra. Kakor zarjavele so tukaj vse naše ve¬ zi in domačini se skoro več ne pozna¬ mo. Skrb za danes in jutri, za sebe in družino je v mnogih srcih prekrila vse tisto, kar je našega. Močan glas in zla¬ to srce bi moral imeti, kdor bi nas sku¬ šal prebuditi. Kljub tem samotnim razmeram se tu in tam še najde kaka korenina. Eden takih je bil Franc Oselj. Čisto na na¬ glem nas je zapustil, a je sam že dobro slutil dan božjega počitka in je sam pred kratkim izrazil željo, da bi še rad opravil versko dolžnost pri slov. duhov¬ niku. Zadnje čase je zelo opešal, kljub temu je pa še nadaljeval s svojim čev¬ ljarstvom v najeti delavnici. Sam skro¬ men in preprost je s tem poklicem slu¬ žil revnim in potrebnim. Pokojnik je bil doma blizu Kranja. Zgodaj je šel po svetu. Najprej je bil v Severni Ameriki, odkoder se je vrnil domov. Doma se pa ni čutil srečnega in se je zopet napotil v svet, topot v Ar¬ gentino. Medtem so mu doma vsi po¬ mrli in je tako sam sebi prepuščen ži¬ vel v Bahia Blanca, kjer se je 20. sep¬ tembra zaključila njegova življenska pot. Pokopali smo ga v sredo. Naj v božji družini prejme bogato plačilo za vsa svoja dobra dela! SLOV. SREBRNA POROKA V ROSARIJU Rosario, 24. septembra. Danes sta tu obhajala srebrno poroko naša rojaka g. Janez Kores in njegova gospa Marija. Čestitkam vseh njunih znancev in prijateljev se pridružuje tu¬ di Svobodna Slovenija in jima kliče: Bog Vaju ohrani zdrava še mnogo let! DRUŽINSKA SREČA V CORDOBI Cordoba, 22. septembra. G. Merharju Janezu in ge Frančiški se je pred tremi tedni rodila zdrava in krepka hčrekica, ki so jo krštili za Francko. Zavedni družini naše iskrene čestitke! DRUŠTVENI VESTNIK Proste službe. Nemška družina z od¬ raslimi člani želi slovensko dekle za vsa dela v hišnem gospodinjstvu. Vsa oskr¬ ba v hiši, plača po dogovoru. Kmečka družina dobi zaposlitev pri Slovencih v pokrajini Misiones. Kmečka družina z odraslimi člani do¬ bi zaposlitev na Estanciji, ki je v bli¬ žini Lujana. Mož bi samo vrtnaril, žena pa bi pomagala pri gospodinjstvu. Tudi starejši družinski člani bi lahko dobili zaposlitev. Na razpolago jim je stano¬ vanje in vsa oskrba ter 400.-— pesov plače za moža in -ženo oziroma hčer ali sestro. Naslov in točnejši podatki v društve¬ ni pisarni na Victor Martinez 50. ORGANIZACIJSKI VESTNIK V nedeljo dne 2. oktobra popol¬ dne ob treh vabi vse fante na ve¬ selo svidenje v Don Boscovem za¬ vodu v Ramos Mejia odbor SFZ. Pripeljite s seboj še svoje prija¬ telje. Vsem prijateljem in znancem naznajamo žalostno vest, da se je 17 sept. t. 1. smrtno ponesrečil naš dragi stric inž. Mila m. Lenarčič Ni mu bilo naklonjeno, da bi se vrnil v svoj rodni kraj na zelenem Po¬ horju, po katerem je vedno tako hrepenel. K večnemu počitku so ga položili 19. septembra na pokopališču San Trovaso (Italija). Počivaj v miru, naš dragi stric! Buenos Aires, 28 sept. 1949. v Fabjančič — Stare EUROPLA.TA POZOS 129, I. nadstropje BUENOS AIRES (takoj za kongresno palačo) Najbolje organizirana služba za pošiljanje zavitkov. Zahtevajte cenike za Slovenijo! SLOVENCI KANADA Turin-Alta, septembra meseca. Dragi Frenk! V kanadski ravnini sem prisluhnil po¬ ročilu: France Jerman-prvak. Vzradoščen in ponosen ob Tvojem u- spehu, s katerim si ponesel in zapisal v svet svoje ime, ime Tvojega Dola in ime naše svete slovenske domovine, Ti iskreno čestitam! Dokazal si, da v ma¬ lem slovenskem narodu zore fantje vo¬ lje, vztrajnosti, spretnosti in uspehov, od katerih eden je zmogel največ: med¬ narodno zmago. Ta zmaga je krona Tvo¬ jih žrtev in borb, zapisana pa bo v slo¬ venski športni zgodovini v vrsti vrhun¬ skih uspehov, ki so jih naši športniki priborili v viteški tekmi z narodi, tudi močnejšimi in bogatejšimi, dokazujoč, da spretni in sposobni vzrasto tudi med malimi in revnimi. Ostani skromen in žilav, iskren in to¬ variški tudi v bodočih dneh, ostani svo¬ boden in jeklene volje (oboje je nujno za dosego zmag) bodi tudi nadalje ple- menit-res sportnik-vzornik, za katerim naj romajo mlajši, posebno oni raztre¬ seni v svetu. Ostani pa v svetu naš, slo¬ venski fant, četudi v tujih objemih. Ali ste ši že ogledali lepo zaloga ku¬ hinjskih potrebščin, razne posode, krožnikov, skodelic, steklenine itd v domači trgovini z železnino in barvami Leon Stupica HIPOLITO YRIGOYEN 1876 Višina Av: Maipu 1876 FLORIDA FCNGBM Postrežemo tudi ob sobotah popoldne PO SVETU Temu uspehu pripiši še vrsto nadal- njih. To Ti želi in Te iskreno pozdrav¬ lja Tudi neznancu Fleretu iskrene čes¬ titke in pozdrav! Tvoj čevdar. AVSTRIJA Spittal, 20. sept. Gimnazija in ljudska šola imata po- počitnice. Šolsko leto so končali nor¬ malno, gimnazija sicer z zelo skrčenim Številom profesorjev in učencev, ljud¬ ska šola je bila pri tem manj prizade¬ ta. Maturirali so letos štirje dijaki. Gimnazijo vodi še vedno g. prof. Jeglič, poučevali pa so gg: dr. Lozar, Luskar, Grum inž. Muri, inž. Rozman, Kako bo v jeseni z gimnazijo ne vemo. Ljudska šola bo verjetno dalj časa vzdržala. Pakete v Slovenijo POŠILJA IZ ŠVICE 5 kg. kave la. 5 kg. sladkorja 5 kg. riža la. 5 kg. mila la. 5 kg. kakao holand. 800 gr. Ceylon čaja Moka, začimbe, poper, čokolada, milo itd. Paketi po prosti izberi Streptomicin, zdravila itd. Pravtako pošiljamo živilske pakete iz Buenos Airesa po dnevnih cenah. Izvozno do¬ voljenje, pakiranje in poštnina | 19.50 Novo tekstilno blago do 5 kg. $ 25.50 Staro blago do 5 kg. 8 22.50 P A N E T H Y Cia. DIAGONAL NORTE 501, of. 810 "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 6, tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. Nudi lepo in bogato izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, poročnih prstanov, spominskih daril in modernega nakita. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). Slovenski Izseljeniški B d e r Cerkvena dvorana Ciudadela NEDELJA, 9. OKTOBRA 1949. OB 18. URI Jurčič — Govekar: "DESETI BRAT” Narodna igra v 5 dejanjih Režiser: S. Jerebič Scenograf: V. Petkovšek - Vstopnice: v predprodaji, Ramos Mejia, Alvarado 350 - imprenta "Dorrego”, Dorre^o 1102, Boeaaas Aires, A. 54-4644