PetanCič Davorin:7 Svete cjore. Povest. »Svete ctvari, da bi prodajali? Blagoslovljene in posvečene?. Saj to ne gre! Kelih je zlat in monštranca tudi, da se vsa sveti, kadar jo dvignejo v blagoslov, pa na prodaj ni.« Trgovec je stopil k njej in jo prijel za roko. »Dobra si, vidim. Skrbi te cerkev in lepota v njej, jutri se pomeniva, ko bo dan. Ne boj se, po eili ničesar ne vzamem, le v zameno za lepše, novo.« Zapirala je cerkev in prišlo ji je na misel, da bi morala bolje zapreli. Janez in trgovcc sta se pričkala. »Gospod, kako Vam jo ime?« »Lovec Janez cem.« »Janez, torej. Greste z menoj, kaj ne? Malo posediva in se pomeniva, da se spoznam, kje sem.« Janez se je branil, a gospod iz tujega sveta je vplival nanj s slirivncstno močjo. »Pa grcm! Kaj mi pa more Miha!?« Zmislil se je na Lenčko in ga je celo zveselilo. »Jezilo jo bo! Pa ravno to me vleče!« Šla sta. Lenčka je prihajala s škafom na glavi domu in poltiho popevala. Nenadonia je priletel pred njo Rolf in jo veseio oblajal. V njo Je planil strah, da ji je srcc zabilo fcurno in slišno. »Janez, za Boga! Miha je doma!« Ustavila se je pod lipo, da bi ga tu odslovila. Osrla se je okoli, pa ga ni mogla zagledati. »Janes!« je zaklieala. Neznan glas ji je udaril na uho. »Kdo je to?« Porodila se ji je sčrašna slutnja: Morda ga biriei ženejo. »Janez!« ga je pozvala v _iepremišljeni naglici naglas. Miha se je pojavil na pragu. »Kdo je?<c je siknil. Lenčka je zavila k svinjski kuhiirji spodaj pri svinjakih, da je Mihovo oko ne bi opazilo. A pes se je oglašal venomer in bežal prcd njo. »Sram te bodi!« »Dober večer, Miha!« ga je pozdravil Janez skoro izsivajoče prijazno. Miha bi ga bil nahrulil, a ni maral, da bi se pred tujcem skregala. Potlačil je jezo. »Eog daj,« je malomarno zabrundal. »Miha, tega-le gospoda boš oskrbel, da bo zadovoljen. Trgovec je iz Laškega.« !;\ _.,/ Mibi se je prijetno raztegnil obraz. »No, bo vsaj nekaj zaslužka,« in je prijazno povabil gosta v sobo. »Vina najboljšega, sladkega!« je pel Talijan. Miha je to rad slišal. Letel je na vso moč naglo v klet. Spotoma se .ie zaletel v Pepo, ki je nesla bukova polena v naročju in jo ošteJ. »Brž! Nič se ne znaš obrniti! Vlečeš se kot polž. V kuhinjo za svinje pojdi, pa naj Lenčka pride gor, da bo postregla.« Pepa je zagnala polena v podpečjnak in šla k Svinjakom. »Pojdi, Lenčka. Bom iaz popazila na ogenj.« Ko je Lenčka vstopila v sobo in postavila kruh na mizo, jo je čudno prevzelo. »Kake oči ima.« Pepe jo je pogledal na ozko in vlovil njeno roko. »Vina nam prinesi, dekle, vina, da potopimo bridkosti v n.iem.« Pogledal je kakor mimogrede v Janezove oči in je videl, da so počivale na Lenčki. Njej je udarila rdečica v lici do ušes. Obrnila se je in zginila za vrata. »Kakšen je!« In tujčev glas je priplaval za njo, trepetajoč v yišinah tuje pesmi, ki jo je popeval. Z Janezom sta se pobratila. »Ostanem tu nekaj tednov, da si ogledam okolico in cerkve. Vi ini pa boste prijatelj.« Janezu je stopilo vino v glavo. Čudno se je mešalo v njem: opojno vino in laška pesem. Razbesedil se je in se odkrival. Pepe ga je poslušal kakor samo v zabavo. O Lenčki, o Mihi, o pobožni Pepi in cerkvi na Gorah je tekla beseda ... »To je zanimivo, kar mi pripoveduješ.« PrSšel je še Miha in zadovoljno pogledal po praznih papodah. »Še bokal, gospoda.« Prinesel ga je in prisedel. Lah ga je priklenil nase s košato sarnohvalo o sebi in svojern bogastvu. še za Janeza je našel prijazno besedo, ker jc bil Lahov prijatelj. Pavle se je priklatil med nje. Janezov pogled ga je bodel: »Zadnje čase si menda reden gost tu, ko so meni prepovedali...« Lah mu je ponudil vina, pa je Pavle odklonil in se zmedeno približal Janezu: »Škornjice ti bom pomeril...« Janez je slutil, da mu je zadrega potisnila na jezik ta izgovor in ga je podražil. »Ponoči hodiš po rnero?« »Ko te je težko dobiti, sem pa mislil, nocoj bi najlažje.« »Zima bo kmalu in škornjce boni res rabil.« Dal si je pomeriti. Pavle je brez pozdrava odšel. »Lenčka, zakaj?« se je ustavil pri njej. Razumela je dobro, pa ni nič odgovorila. Pavle .ie čutil, kakor da bi mu ne bila dobra. Pred hišo ga je ujela Mara. ¦ »Pavle, kaj boš bežal. Ostani pri nama z Lojzom, ko sva sama in je dolgčas. Samo kola bo še obrnil, junce spregel in iih k jaslim privezal, pa pride Lojz.« »Mudi se mi,« se je hotel izviti. Po dveh korakih pa se je obrnil k Mari: »Kaj veš, kdo je tisti tujec z Janezom?« Mari je bilo pogodu: zdaj bo lahko besedo povzela ,in jo razplela na dolgo in večer se bo hitreje premakml, ko so pa večeri tako dolgi in prazni v pozni jr-eni! »Pojdi, boš sedel na koruznico v parni, ko si truden. Jaz bom Lojzu pomagala ta čas.« Pavle je bil obsojen na čakanje. Poslušal je v noo. Lojze je žviž 1 juncem, ki so pili iz škafa. Mara je pripenjala in žvenketala s privezi. »Na, stopi!« se je vjezila in udarila z dlanjo vola po križu krepko, da se je slišalo. »Nič se ti živina ne smili!« je Lojze zaprosil in žvižgal dalje rahlo in otožno melodijo. »Veš, Pavle, živine jaz nimam rada. Nesnažna je in ni. lepa.« Pavlc se je začudil. »Pa si kakor gospodična iz šole. Lepe roke brez žuljave kože in gladek obraz bi rada imela. Za kmetico ne boš.« Mara se je zasmejala zaletelo in prešerno, kakor če bi jo hvalil. Lojze je sedel na soro velikega voza, se oddahnil in molčal. Ni mu bilo do besede. »Trgovec je z Laškega, bogat, da ni pri nas takega. Poslušala sem malo pri vratih. Kako ti govori! Kakor da bi med precejal. Stare stvari kupuje po cerkvah, pa nove prodaja, mi je rekla Pepa.« »Koga? Pa z Janezom hodi?« »Slučanjo sta se dobila ^ri cerkvi. Janez se zna z boljšim porazgovoriti, ko je pri graščinskih.« Pavletu se je vzbudila neumna misel, ki je rastla in se jačala. »Janez in Lah. Pa cerkev...« »Lahov ni veliko prida, pravijo.« Lojz se je obrnil, kakor da bi šel. spat, a je skrivaj zavil proti cerkvi na Gori. Mara je zalala poskočno popevko s svojim bogatim glasom in stopila v kamrico, ki je vonjala po uvelih rožah in jeseni... (Dalje sledi.)