št. 4/2013 revija slovenskega elektrogospodarstva Hidroenergetika še ni izrekla zadnje besede mag. Dejan Zidan Natura 2000 ne pomeni nujno popolne prepovedi gradnje infrastrukturnih objektov Gradnja hidroelektrarn Hidrogradnja ena redkih panog, ki jo skoraj v celoti obvladujemo sami 70 let obratovanja TE Brestanica Brestaniška elektrarna skozi burni zgodovinski čas Vsebina 1 Rešitve obstajajo 2 Hidroenergetika še ni izrekla zadnje besede 12 Natura 2000 ne pomeni nujno popolne prepovedi gradnje infrastrukturnih objektov 34 Hidrogradnja ena redkih panog, ki jo skoraj v celoti obvladujemo sami 37 V DEM glede že načrtovanih projektov ostajajo optimisti 40 Najugodnejši čas za začetek gradnje HE Brežice je jesen 44 Do hidroelektrarn prek ribe sulec in območij Natura 2000 46 Zamude tako na HE Brežice kot tudi HE Mokrice 47 Podjetje s projekti navzoče na vseh kontinentih sveta 50 Vlada naj čim prej zagotovi usklajen razvoj OVE! 52 TEŠ me praktično spremlja že od mladosti 56 Brestaniška elektrarna skozi burni zgodovinski čas 58 Novo 110 kV GIS stikališče že v poskusnem obratovanju 60 V Sloveniji končno prvi vetrni park? 62 E 3 si prizadeva za večjo prepoznavnost 63 Poceni elektrika se širi tudi na Hrvaško 66 Sklada za financiranje trajnostne energije ter direktno financiranje trajnostne energije v državah Zahodnega Balkana 68 Preoblikovanje britanskega energetskega sistema: kaj meni javnost? 72 Nov korak v smeri univerzalnega informacijskega jezika za elektrogospodarstvo 74 Prva plazma po zgraditvi fuzijskega reaktorja ITER 76 Scalar zaznamoval petnajst let delovanja 78 Prof. dr. Borut Mavko veliko prispeval k razvoju jedrske tehnike 80 Meni je to delo čudovito 82 Prioritete! Nujno in pomembno! 83 Ženska poslovna garderoba i i :./ /Mf //i/Uv ladimir Habjan izdajatelj Elektro-Slovenija, d. o. o. glavni in odgovorni urednik Brane Janjic novinarji Polona Bahun, Vladimir Habjan, Miro Jakomin naslov NAŠ STIK Hajdrihova 2 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 39 81 e-pošta: brane.janjid@nas-stik.si časopisni svet predsednica Eva Činkole Kristan (Borzen), namestnik Joško Zabavnik (Informatika), člani sveta Katja Krasko Štebljaj (Elektro-Slovenija), mag. Petja Rijavec (HSE), Tanja Jarkovič (GEN Energija), mag. Milena Delčnjak (SODO), mag. Aljaša Bravc (DEM), Jana Babič (SEL), Ivan Uršič (SENG), Doris Kukovičič (TE-TOL), Ida Novak Jerele (NEK), Marko Jelen (TEŠ), Gorazd Pozvek (HESS), Martina Merlin (TEB), Bojana Pirkovič Zajc (TET), Mateja Pečnik (El. Ljubljana), mag. Renata Križnar (El. Gorenjska), Maja Ivančič (El. Celje), Karin Zagomilšek (El. Maribor), Tjaša Frelih (El. Primorska), Tanja Zdovc Gantar (GEN-I), Pija Hlede (EIMV), Drago Papler (Gorenjske elektrarne) lektorica Darinka Lempl Pahor oglasno trženje Elektro-Slovenija, d. o. o. tel. (041) 761196 oblikovanje Meta Žebre grafična priprava in tisk Schwarz Print, d. o. o. fotografija na naslovnici Dušan Jež naklada 3.714 izvodov Prihodnja številka Našega stika izide 15. oktobra 2013. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 3. oktobra 2013. ISSN 1408-9548; www.nas-stik.si Rešitve obstajajo Slovenija ima na področju gradnje hidroelektrarn bogato tradicijo in znanje, saj ravno letos mineva sto let od začetka gradnje prve HE Fala na Dravi. Precej elektrarn na Dravi in Soči (na Savi le HE Moste) je že dokaj »v letih«, zato ni čudno, dajih slovenska proizvodna elektrogospodarska podjetja vestno posodabljajo in uvajajo sodobnejše in učinkovitejše tehnologije, k čemur lahko štejemo tudi črpalno HE Avče. Če je večina možnosti za izrabo hidroenergije na Dravi že izčrpanih, tega ne moremo trditi za Savo in Sočo, pa seveda tudi za Muro, kjer začetek gradnje prve HE šele čakamo. Podatek, da vrednost vseh načrtovanih hidroenergetskih projektov presega dve milijardi evrov, nazorno kaže, daje na področju izrabe vodne energije še dovolj priložnosti za investicije. Ravno naložbe pa so tiste, ki lahko pripomorejo k oživitvi slovenskega gospodarstva, saj poleg nove kakovostne in zanesljive oskrbe, kije tudi cenovno najugodnejša, prinašajo možnosti za domača podjetja, omogočajo nova delovna mesta, izboljšanje infrastrukture, zaščito predpoplavami in še vrsto drugih pridobitev. Zato je ob vsem navedenem nerazumljivo, da si ovire pri uresničevanju zgoraj navedenih ciljev postavljamo predvsem sami. Kljub trenutni krizi namreč ni ključni problem zbiranje potrebnega denarja, saj je na trgu za dobre energetske projekte še vedno dovolj ugodnih posojil in se vlaganja v hidroenergijo dolgoročno zagotovo splača, pač pa so to predvsem dolgotrajni postopki umeščanja v prostor. Izvor in problem sta torej pri tistemu, ki določa politiko in jo tudi izvaja -pri državi in njenih organih. Še vedno nimamo nacionalnega programa razvoja energetike, kjer pa so programi in projekti že sprejeti in potrjeni, se odvijajo silno počasi, pri čemer imajo nemalo zaslug za to tudi neodzivne službe resornih ministrstev. Precej težav smo si nakopali tudi z zadnjo širitvijo območij Nature 2000, saj smo država z največjim deležem zaščitenega ozemlja v Evropi. Ne glede na to, paje gradnja energetskih objektov tudi na teh območjih izvedljiva, le investitorji in naravovarstveniki bi s konstruktivnim dialogom morali poiskati skupne točke. Naš nacionalni interes bi moral biti, da bi skupaj poiskali sprejemljive rešitve. Te nedvomno obstajajo, vprašanje pa je, ali obstajata tudi volja in pripravljenost vseh omenjenih deležnikov, da bi jih dosegli. Če jih ne bomo znali, to pomeni, da bo moral vsak od njih prevzeti del odgovornosti za nevestno delo, za svoje zahteve in njihove posledice pa tudi del stroškov. Hidroenergetika še ni izrekla zadnje besede Brane Janjic, Miro Jakomin, Vladimir Habjan in dopisniki V svetu ta hip poteka kar nekaj velikih projektov, ki se nanašajo na izrabo hidroener-gije, pri čemer se v razvitih državah osredotočajo bolj na posodabljanje obstoječih elektrarn, gradnjo črpalnih in malih elektrarn ter raziskovanje novih tehnologij. V razvijajočih se državah pa večpozornosti namenjajo gradnji novih objektov in izrabi še neizkoriščenih vodotokov. Slovenija sicer bolj sodi v prvo skupino, čeprav imamo v načrtih tudi nekaj večjih aktualnih hidroenergetskih projektov, predvsem na Savi in Muri. t. I! i .. eprav se skozi oči Evropejcev zdi, da se ob prevladi drugih oblik obnovljive energije, kot sta veter in sonce, zanimanje za izrabo hidroenergije tudi na splošno zmanjšuje, podatki mednarodnega hidroenergetskega združenja IHA za leto 2012 kažejo drugače. Tako je minulo leto zaznamovalo kar nekaj pomembnih hidroenergetskih projektov po vsem svetu, pri čemer naj bi leta 2012 skupno pridobili za približno 30 GW novih hi-dro proizvodnih zmogljivosti in še dodatne 2 do 3 GW v obliki črpalnih elektrarn. Pri namestitvi tako prvih kot drugih je bila daleč pred vsemi Kitajska, kjer so lani zagnali za 14,4 GW novih elektrarn in za 1,5 GW čr-palnih elektrarn, na zadnjem mestu med vsemi kontinenti pa Evropa, kjer je bilo v obratovanje danih »le« za 532 MW hidroelektrarn in za 324 MW čr-palnih elektrarn, pri čemer pa gre seveda upoštevati tudi dejstvo, da smo v Evropi najboljše možnosti za izrabo hidroenergi-je že v preteklosti dodobra izčrpali. Zato niti ne preseneča, da se pozornost evropskih investitorjev v hidroenergijo čedalje bolj usmerja v izboljšave obstoječih elektrarn z uvajanjem sodobnejših in učinkovitejših tehnologij ter gradnjo črpalnih elektrarn, ki ob vdoru spremenljive vetrne in sončne energije v omrežje postajajo čedalje dragocenejše pri izravnavi obratovalnih stanj. Prav tako se na globalni ravni krepijo tudi raziskave o možnostih izrabe energije valov in plimovanja. Po ocenah IHA naj bi po vsem svetu tako bilo ta hip nameščenih že za 516 MW tovrstnih elektrarn, pri raziskavah na tem področju pa sta med posameznimi državami v ospredju predvsem Francija in Južna Koreja. Hidroenergetski projekti potekajo na vseh celinah Iz poročila IHA o dogajanjih na področju izrabe hidroenergi-je leta 2012 je mogoče razbrati, da je bilo minulo leto živahno na vseh kontinentih, pri čemer na splošno velja, da se v razvitih državah ukvarjajo predvsem z možnostmi prenove in dograditve obstoječih velikih elektrarn, urejanjem zakonodaje in gradnjo manjših objektov na še neizkoriščenih vodotokih. V razvijajočih se državah pa je osrednja pozornost namenjena gradnji novih velikih objektov, pri čemer vse tesnejše povezovanje elektroenergetskih sistemov posameznih držav in uveljavljanje regionalnih energetskih trgov spodbuja tudi investicije v hidroenergijo zunaj državnih meja. Tako imajo kar nekaj zanimivih novih projektov v Kanadi, ki je s 75 GW že instaliranih hidro zmogljivosti na tretjem mestu v svetu. Precej velikih novih hidro projektov pripravljajo tudi v srednje- in južnoameriških državah, pri čemer je z načrtovanimi novimi 23 GW v ospredju Brazilija, ki je z že instaliranimi 84,2 GW že tako in tako na samem svetovnem vrhu po izrabi hidroenergije (takoj za Kitajsko). Vrata investitorjem v obnovljive vire in tudi v hidro-energijo vse bolj odpirajo tudi na črni celini, kjer so denimo v Zambiji in Ugandi lani dokončali kar nekaj večjih tovrstnih projektov, v Južni Afriki pa sprejeli ambiciozen program o izrabi obnovljivih virov, po katerem naj bi do konca prihodnjega leta s pomočjo 28 večjih projektov svoj elektroenergetski sistem obogatili z dodatnimi 1.415 MW. Kar nekaj velikopoteznih načrtov o večji izrabi hidroenergije imajo tudi v nekaterih azijskih državah, pri čemer ima vodilno vlogo v regiji Indija, ki naj bi v skladu z zadnjim petletnim razvojnim načrtom do leta 2017 obstoječim 39 GW dodala vsaj še 10 GW novih hidro zmogljivosti. V Evropi hidroelektrarne prispevajo 60 odstotkov vse obnovljive energije Izraba hidroenergije ima v Evropi že dolgoletno tradicijo in v večini držav so možnosti za gradnjo velikih hidro objektov že izčrpali. Zato je v zadnjih letih poudarek dan predvsem prenovi obstoječih objektov, razvoju in uvajanju novih tehno- logij, gradnji črpalnih elektrarn ter raziskavam na področju izrabe energije morij in oceanov. Možnostim za izrabo energije plimovanja in valov še posebej veliko pozornosti namenjajo v Veliki Britaniji in na Irskem, pri čemer slednja gradi 100 MW enoto ob severni obali, Velika Britanija pa se pripravlja na zagon dveh 3 MW demonstracijskih projektov. Prav tako se nadaljuje gradnja 400 MW britanske elektrarne na območju regije Pentland Firth, ki bo izrabljala energijo valovanja oceana in naj bi jo v omrežje priključili prihodnje leto. Nekaj zanimivih hidroprojektov, ki se ukvarjajo z vodno energijo, ki nastaja ob taljenju ledenikov, izvajajo tudi na Grenlandiji. Tako trenutno poteka gradnja 22,5 MW elektrarne, ki bo daljinsko vodena in zgrajena kar 200 metrov pod površjem. Gre za tretjega izmed tovrstnih projektov, pri čemer so prvo takšno, sicer zgolj 9 MW elektrarno, postavili že leta 2007 in drugo, 15 MW, leta 2010. Na Foto Vladimir Habjan Grenlandiji tudi sicer uspešno nadomeščajo zastarele dizelske termoelektrarne s hidroelektrarnami, tako da že 70 odstotkov vse električne energije pridobivajo z uporabo hidroenergije. Nekaj večjih hidro projektov trenutno poteka tudi v drugih evropskih državah, pri čemer omenjeno poročilo omenja 162 in 154 MW projekta Messorocha in Ilarionas v Grčiji, 150 MW projekt Innertkirchen v Švici ter posodobitev kar 14 jezovnih pregrad in gradnjo 280 MW elektrarne v dolini reke Devoll v Albaniji, ki se je začela letos. Zaradi skokovitega naraščanja števila vetrnih in sončnih elektrarn po vsej Evropi na ceni čedalje bolj pridobivajo tudi črpalne elektrarne, pri čemer naj bi se 50 GW zmogljivosti v že obstoječih ČHE v kratkem pridružile še nove. Pri gradnji novih črpal-nih zmogljivosti so v ospredju še zlasti Nemčija, Švica in Avstrija, ki so aprila lani podpisale tudi poseben sporazum o skupnem razvoju na tem področju. V okviru tovrstnih prizadevanj je Nemčija že identificirala trinajst potencialnih lokacij za gradnjo novih ČHE v skupni zmogljivosti 5,1 GW, Švica pa določila šest projektov s skupno zmogljivostjo 4 GW, ki so že v različnih fazah izvajanja. Podobno je storila tudi Avstrija, kjer gre že h koncu gradnja 430 MW ČHE Reißeck, v načrtih pa je tudi postavitev 300 MW ČHE Pfaffenboden. Med državami z velikimi načrti na tem področju je še Portugalska, ki načrtuje kar tri velike projekte s skupno zmogljivostjo 1.212 MW, največjo črpalno elektrarno v Evropi z zmogljivostjo rekordnih 1.944 MW pa ta hip gradijo v Ukrajini. Megalomanski načrti Rusije in Kitajske V Rusiji trenutno obratuje ali je v gradnji 15 velikih hidro objektov z močjo nad 1000 MW in več kot sto manjših hidroelektrarn, pri čemer pa z izrabo hidroenergije ta hip zagotavljajo le 16 odstotkov vse potrebne električne energije. Veliko ruskih hidroelektrarn je starejših in potrebnih temeljite prenove, tako da se jih precej nahaja v različnih fazah varnostne in tehnične posodobitve. Prihod- nje leto naj bi v celoti končali tudi odpravo škode na največji, 6.400 MW elektrarni Sayano--Shushenskaya, kjer po treh letih od nesreče znova obratuje šest od desetih turbin. Rusom ne primanjkuje tudi načrtov za nove velike hidroelektrarne, pri čemer je že v sklepni fazi 2.000 MW projekt Bogunchanskaya, kjer od začetka leta že obratujejo štiri od skupno šestih 333 MW turbin. Elektrarno naj bi v celoti končali prihodnje leto, ko naj bi v rusko elektroenergetsko omrežje priklopili še 840 MW črpalno elektrarno Zagorskaya 2 ter 100 MW elektrarno v Kav-kazih in 570 MW v Sibiriji. Na območju severnega Kavkaza poteka tudi gradnja več manjših, do 10 MW, elektrarn, s čimer želijo predvsem povečati zanesljivost oskrbe v težje dostopnih krajih. Ambiciozne projekte imajo tudi na območju Sibirije in skrajnem vzhodu države, kjer sicer ni veliko prebivalcev, električno energijo pa potrebujejo predvsem za razvoj industrije ter tudi zaradi potencialnega izvoza na Kitajsko, kjer je kljub pospešeni domači gradnji energetskih PET NAJVEčJiH EVROPSKiH DRŽAV PO NAMEščENiH ZMOGLJiVOSTiH HiDROELEKTRARN Država Zmogljivosti v GW (upoštevane so tudi ČHE) Norveška 30,3 Francija 25,4 Italija 19,5 Španija 16,1 Švedska 16,0 Drugi 119,7 Skupaj 227,0 Vir: IHA Hydropower report 2013 objektov zaradi izjemno hitrega gospodarskega razvoja lakota po električni energiji še vedno zelo velika. Tako ne preseneča podatek, da so na Kitajskem samo za razvoj hidro virov leta 2011 namenili kar 15 milijard dolarjev in lani še 5 milijard dolarjev več ter da zadnji petletni razvojni načrt, ki se nanaša na obdobje 2011 do 2015, predvideva kar za 248 GW novih zmogljivosti, od tega tudi 41 GW v črpalnih elektrarnah. V omenjenem obdobju naj bi tako na Kitajskem zagnali več kot 60 hidroprojek-tov, s čimer naj bi dosegli izrabo 71 odstotkov vsega razpoložljivega hidropotenciala, pri čemer pa konkretni podatki o dogajanjih na tem področju v minulih dveh letih kažejo, da bodo sprva zastavljene petletne cilje celo presegli. Za kako gromozanske projekte na Kitajskem pravzaprav gre, še najbolje pove dejstvo, da se ti projekti praviloma uvrščajo med največje na svetu in po instalirani moči dosegajo kar nekaj tisoč MW Tako naj bi leta 2014 dokončali 6.400 MW projekt HE Xiangjiaba, med ve- čjimi projekti pa sta že v gradnji še 13.860 MW elektrarna Xilo-du in 5.850 MW elektrarna Nuo-zhadu. Sredi lanskega leta so dokončali tudi gradnjo kompleksa 32 turbin na znamenitem jezu treh dolin, ki je z razpoložljivo močjo 22.500 MW v letu 2012 zagotovil 14 odstotkov celotne kitajske hidroproizvodnje. Tudi priložnosti za izrabo slovenskih vodotokov je še dovolj Slovenski hidro projekti se v primerjavi z zgoraj opisanimi sicer zdijo kot vodni mlinčki, kljub temu pa bi si lahko z izrabo vsega razpoložljivega vodnega potenciala tudi Slovenija bistveno izboljšala možnosti za dosego zastavljenih ciljev glede deleža obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020 in naprej, še zlasti, ker je energetsko še neizrabljenih tudi nekaj večjih vodotokov. O večjih načrtih na spodnji in srednji Savi ter razvojnih možnostih na Muri in Dravi ter ključnih vprašanjih, ki spremljajo to problematiko, pišemo podrobneje v nadaljevanju re- vije. V izhodiščni temi pa smo tokrat pozornost namenili bolj manjšim projektom, s katerimi se ta hip ukvarjajo v nekaterih elektroenergetskih podjetjih in še posebej hčerinske družbe naših distribucijskih podjetij. V Posočju se srečujejo z neskladjem med željami in različnimi interesi Kot so pojasnili na upravi Soških elektrarn Nova Gorica, so družba, katere glavna dejavnost je dejansko proizvodnja modre energije, to je električne energije v hidroelektrarnah na povodju Soče. Soča in njeni pritoki danes poganjajo tudi edino slovensko črpalno hidroelektrarno v Avčah, poleg tega pa je na tem območju še pet velikih in 21 malih hidroelektrarn s skupno močjo 346 MW. Zadnja med manjšimi elektrarnami je bila leta 2008 zgrajena MHE Ajba, ki za proizvodnjo izkorišča biološki minimum reke Soče. Skupaj male hidroelektrarne proizvedejo približno 11 odstotkov vse električne energije na ravni podjetja SENG. Leta 2012, ki je sicer bilo eno hidrološko najmanj ugodnih let, so tako omenjene male hidroelektrarne proizvedle 66,9 GWh električne energije. Letos je podjetje SENG pridobilo vodno dovoljenje za gradnjo MHE Kneža, ki končuje niz malih hidroelektrarn na Kne-ži. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili še letos, pri čemer bo gradnja tega objekta, katerega vrednost je ocenjena na 3,3 milijona evrov, odvisna od zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Možnosti za izrabo hidroenergije na njihovem območju je drugače še veliko, saj trenutno izkoriščajo le tretjino tehnično izrabljive-ga potenciala na povodju Soče. Načrte podjetja SENG narekujejo čas, razmere na energetskem trgu, energetska politika Slovenije in EU ter številni dejavniki iz okolja. Kljub temu pa, kot poudarjajo v upravi, ostajajo ambiciozni in bodo skupaj z lokalnimi skupnostmi v prihodnje zagotovo zgradili še kakšno večnamensko malo hidroelektrarno, ki bo morda tudi ribogojnica ali zajetje pitne vode ali pa zanimiva rekreacijska in turistična točka. Tako kot jim to v praksi že uspeva. Kot lep primer za to so omenili MHE Tolmin, ki je hkrati ribogojnica, MHE Zadlaščica, ki rabi kot vodno zajetje za širše območje Tolmina, in pa MHE Klavžarica, ki je zgled ohranjanja kulturne in tehniške dediščine. Glede morebitnih ovir pri gradnji malih HE pa so na upravi SENG povedali, da je v Posočju bolj govor o neskladju med željami gospodarstva, lokalnega prebivalstva in širše družbene skupnosti. Po eni strani si lokalno prebivalstvo in gospodarstvo želita sonaravnega razvoja v tem, ne vedno gostoljubnem in hudourniškem okolju, s skrb zbujajočo demografsko sliko, MHE Borovlje z močjo 15 kW, vključno s koncesijsko pravico za gradnjo nove MHE z močjo od 200 do 300 kW. Projekt je trenutno še v fazi načrtovanja. Poleg tega so v teku dogovori za odkup ene MHE z močjo okrog 200 kW, intenzivno pa spremljajo tudi vse možnosti odkupa obstoječih malih HE s koncesijsko pravico. Pri projektivnem biroju IBE so Savske elektrarne Ljubljana lani naročile tudi študijo potencialnih lokacij za gradnjo MHE na nekaterih njihovih vodotokih. Študija je pokazala, da je malo primernih in realno možnih lokacij, pa še te so v večini primerov na nek način že rezervirane (na primer z odkupom parcel). Poleg tega na precej potencialnih lokacij pomembno ViRi iN PROiZVODNJA GORENJSKiH ELEKTRARN Vrste proizvodnih Proizvodni viri Proizvodnja električne energije v letu 2012 virov Število Instalirana moč (MW) Delež (%) Količina (kWh) Delež (%) Hidroelektrarne 15 11,568 76,29 47.433,700 93,96 Sončne elektrarne 16 3,056 20,15 2.554,972 5,06 Soproizvodnja 6 0,540 3,56 494,543 0,98 Skupaj 37 15,164 100,00 50.483,215 100,00 po drugi strani pa so ovira neži-vljenjski predpisi, ki so ostalina preteklih dogajanj ali pa prenesene prakse iz povsem drugačnih okolij. SENG se s svojo dejavnostjo v takšnih razmerah nahaja nekje vmes med številnimi interesi, čeprav bi modra energija iz obnovljivega vira lahko bila pomemben dejavnik razvoja celotne skupnosti. Prizadevanja SEL namenjena predvsem vodnim virom V Savskih elektrarnah Ljubljana imajo v lasti tri male hidroelektrarne, in sicer MHE Vrhovo (instalirana moč 15 kW, letna proizvodnja 120 MWh), MHE Mavčiče (instalirana moč 40 kW, letna proizvodnja 360 MWh) ter MHE Borovlje (instalirana moč 15 kW, letna proizvodnja 108 MWh). V skupnem portfelju je delež malih hidroelektrarn približno 0,2 odstotka vse proizvedene energije. Konec leta 2012 so Savske elektrarne Ljubljana na območju Slovenskega Javornika odkupile vplivajo tudi različne omejitve, povezane z ohranjanjem narave. Kljub temu bodo nekaj lokacij podrobneje raziskali in skušali ugotoviti, ali so nadaljnje aktivnosti za gradnjo MHE smiselne. Sicer pa ocenjeni potencial malih HE na območju Savskih elektrarn Ljubljana znaša po moči 13 MW oziroma 70 GWh električne energije na leto. Gorenjske elektrarne so peti slovenski največji proizvajalec električne energije iz hidroelektrarn Gorenjske elektrarne so leta 2012 proizvajale električno energijo v 15 srednje velikih in majhnih hidroelektrarnah z instalirano močjo 11,568 megava-tov, pri čemer je v njihovi lasti 14 malih hidroelektrarn, eno pa imajo v upravljanju. Proizvodnja električne energije v vseh proizvodnih objektih Gorenjskih elektrarn je leta 2012 znašala 50.483 MWh (delež HE 47.434 MWh), kar je sestavljalo 5,14-odstotni delež glede na vso porabljeno električno ener- gijo na Gorenjskem. Od tega so hidroelektrarne prispevale 47.434 MWh, kar pomeni, da proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn pomeni 94 odstotkov vse proizvodnje. Polovico vse električne energije je bilo proizvedeno v porečju Save Bohinjke (49,55 odstotka), dvajsetino v porečju Save (19,98 odstotka), 8,12 odstotka v porečju Tržiške Bistrice, 7,14 odstotka v porečju Save Dolinke, 5,24 odstotka v porečju Sore in 3,94 odstotka v porečju Kokre. Letošnji rezultati so še spod-budnejši, saj je v prvi polovici leta 2013 proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah podjetja Gorenjske elektrarne dosegla že 28.979,985 MWh in se je tako na slab odstotek približala rekordni proizvodnji iz leta 2009, ko je bilo proizvedenih 29.214,246 MWh. Maja letos pa je bilo v hidroelektrarnah Gorenjskih elektrarn proizvedenih celo rekordnih 7.339,136 MWh, kar je bilo za 2,4 odstotka več električne energije kot izjemnega leta 2004. V Gorenjskih elektrarnah ima sicer med vsemi njihovimi hidroelektrarnami najpomembnejšo vlogo HE Savica, ki sestavlja 44,4-odstotni delež proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn ter pokriva 2,2-odstot-ni delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji. Kot poudarjajo v Gorenjskih elektrarnah, ima hidroelektrarna Savica pomembno vlogo pri elektroenergetski oskrbi, ker izkorišča vodni potencial in proizvaja ekološko čisto električno energijo, ker lahko samostojno napaja potrošnike v Bohinju in okolici ter zato, ker lahko zagotavlja kakovostno električno energijo, tako po napetosti kot po frekvenci v paralelnem in otočnem režimu obratovanja, ter prispeva tudi svoj delež k razvoju turizma, še zlasti hotelov ter žičnic v smučarskem centru Vogel. Pomemben paje tudi njen okoljevarstveni prispevek, saj s proizvedenimi 20 milijoni kWh na leto pomeni prihranek 24.000 ton premoga oziroma 17.000 kilo ton zmanjšanja emisij CO2. Še vidnejši pa so ti prihranki, če upoštevamo njeno celotno dosedanjo zgodovino, pri čemer je hidroelektrarna Savica v več kot 63 letih obratovanja (1. januar 1950-30. junij 2013) proizvedla 1.134.003,414 MWh, kar pomeni prihranek 567.002 kilo ton emisij CO2 in prihranek 1.360.804 ton premoga oziroma 68040 vagonov, ki bi sestavljali 1.021 kilometrov dolgo vlakovno kompozicijo. Po besedah Draga Paplerja iz Gorenjskih elektrarn, je tako okoljski prispevek hidroelektrarne Savica, pa tudi drugih elektrarn na obnovljive vire, povsem merljiv in bi lahko bil zgled v boju proti podnebnim spremembam. Pri tem bi se tudi država morala bolj zavedati pomena in prednosti tovrstnih objektov, ki ne onesnažujejo okolja, imajo dolgo življenjsko dobo in nizke obratovalne stroške, ter temu primerno tudi odločneje ukrepati. Sedanja pretirana okoljska zaščita in zapleteni postopki pri pridobivanju koncesij za izrabo vode namreč povsem onemogočajo večja vlaganja v male in srednje hidroelektrarne, pri čemer so se razmere s širitvijo območij Nature 2000 še poslabšale. Če želimo doseči izpolnitev okoljskih zavez do leta 2020, pravi Drago Papler, se bo treba bolj življenjsko lotiti urejanja postopkov za gradnjo in doinsta-lacijo malih in srednjih hidroelektrarn in uravnotežiti politiko subvencioniranja pri podporah za male hidroelektrarne, ki so zagotovo pomemben obnovljivi vir električne energije. Na težavno pridobivanje koncesij opozarjajo tudi v Elektru Ljubljana OVE V portfelju Elektra Ljubljana OVE imajo 10 malih hidroelektrarn in 19 sončnih elektrarn, je povedal mag. Matjaž Glavič, direktor Elektra Ljubljana OVE, d. o. o. Skupna inštalirana moč vseh malih hidroelektrarn je 2.433 kW, sončnih pa 746,13 kW. Elektro Ljubljana OVE je lani v vseh proizvodnih enotah skupaj proizvedla 13.368 MWh električne energije, od tega kar 12.628 MWh oziroma 94 odstotkov v MHE. To je kljub slabemu letu, ko sta bila nadpovprečno deževna le november in december, še vedno za deset odstotkov več kot leta 2011, ko je bila proizvodnja v MHE izredno nizka. V Elektru Ljubljana OVE trenutno ne načrtujejo gradnje novih malih HE, načrtujejo pa vrsto aktivnosti na že delujočih. Za MHE Črni potok je načrtovana ureditev zajetja, injektiranje jezu in dograditev čistilnega stroja. Za MHE Luknja potekajo aktivnosti za pridobitev dokumentacije za sanacijo jezu, za MHE Sora Fužine pa načrtujejo ureditev dostopne poti do zajetja in posodobitev zapornic. Največji investicijski zalogaj naj bi bila že dalj časa načrtovana rekonstrukcija MHE Zagradec, za katero so leta 2012 izvedli še dodatne aktivnosti, usmerjene v pridobitev koncesije za uporabo vode. V družbi imajo večletne celostne izkušnje na področju obnovljivih virov energije. Svoje poslovne priložnosti na področju MHE vidijo predvsem na področju inženiring poslov tako na območju Slovenije, kot v tujini. Pri gradnji malih HE ugotavljajo, da je eden izmed osrednjih problemov težavno pridobivanje koncesije. Aktivnosti potekajo tudi na področju pravno-lastninskih razmerij proizvodnih enot, ki so v denacionalizacijskih postopkih. Še posebej so pozorni na vodni in obvodni prostor in življenje v vodi in ob njej. Tako je na primer za ureditev selitvenih poti rib na drstišča in na pasišča treba oblikovati ribje steze, dvigala, obhodne kanale in podobno, kar omogoča ribam nemotene selitve. Vsako leto zato del razpoložljivih sredstev porabijo tudi v te namene. Pri Mhe-Elpro iščejo predvsem nove možnosti za širitev OVE V družbi Elektro Celje so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili prve male hidroelektrarne (MHE) in s tem kot distribucijsko podjetje posegli tudi na področje proizvodnje obnovljivih virov električne energije. Razlog za gradnjo MHE je po besedah Gregorja Milaneza, direktorja MHE-Elpro, dedišči- na preteklosti. Tisti časi so bili za gradnjo MHE precej primernejši kot današnji, takrat je Svet predsedstva SR Slovenije za Ljudsko obrambo sprejel sklep o zgraditvi 100 malih hidroelektrarn, usposobljenih za otočno obratovanje in napajanje določenega dela uporabnikov. V tem času so zgradili tudi vse MHE, ki so v lasti MHE-Elpro: Rastke I in II na potoku Žep, ki je pritok Ljub-nice (leto zgraditve 1988 oziroma 1994, moč turbine 615 kW oziroma 132), Ljublja spodnja (leto zgraditve 1988, moč turbine 79 kW), Ljublja zgornja (leto zgraditve 1988, moč turbine 91 kW) in Majcen Mislinja (leto zgraditve 1991, moč turbine 358 kW). Poleg teh so zgradili še dve, ki pa so ju zaradi različnih razlogov (poplave in lastniški problemi) prodali, saj so ugotovili, da obnova ne bi bila smiselna. Z zgraditvijo vseh MHE je nastal temelj za ustanovitev hčerinskega podjetja Elektra Celje, Mhe-Elpro, d. o. o. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja in prodaja električne energije, zato je podjetje sledilo novim usmeritvam države glede obnovljivih virov energije in leta 2007 sprejelo odločitev o širitvi obnovljivih virov električne energije znotraj podjetja. Tako so leta 2008 zgradili prvo malo sončno (MFE) elektrarno na Kongresnem centru Brdo (inštalirana moč 42,1 kWp), leta 2009 na upravni stavbi Elektra Celje v Celju drugo (inštalirana moč 13,2 kWp) in leta 2010 na skladiščnih prostorih Elektra Celje na Lavi tretjo (inštalirana moč 49,8 kWp). Letos načrtujejo na strehi objektov Elektra Celje postaviti še eno sončno elektrarno. V podjetju MHE-Elpro si želijo še graditi MHE, vendarje ključen problem pri novogradnjah relativno zapleten, netransparen-ten in dolgotrajen postopek za pridobitev koncesije in pozneje gradbenega dovoljenja. Lastniki zemljišč, ki imajo določene prednosti pri pridobivanju koncesije in upravnih dovoljenj, običajno nimajo interesa, znanja in potrebnega kapitala za gradnjo, medtem ko je za investitorje, ki niso lastniki zemljišč, imajo pa kapital in znanje, tak postopek manj zanimiv, saj je pri pridobivanju koncesij in upravnih dovoljenj končni rezultat povsem nepredvidljiv. Zanimivo, leta 2010 se je postopek gradnje MFE v fazi pridobivanja upravnih dovoljenj še bistveno skrajšal, saj za MFE, postavljene na strehah objektov, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V omrežju Elektra Celje imajo skupaj inštalirane moči malih hidroelektrarn 14 MW, ki na leto proizvedejo 40.801 MWh. Moč sončnih elektrarn pa je 17 MW in na leto proizvedejo 4.800 MWh. V Mhe-Elpro se bodo tudi v prihodnje usmerjali po zadanih smernicah in bodo poleg vzdrževanja, optimiranja obstoječih virov iskali nove možnosti in priložnosti za širitve na področju obnovljivih virov energije. Družba Oven se spogleduje tudi čez mejo Hčerinska družba Elektra Maribor Oven, ki se ukvarja s proizvodnjo iz obnovljivih vi-, rov energije, ima v lasti šest malih HE na porečjih na Pohorju s skupno močjo 2 MW in nekaj sončnih elektrarn s skupno močjo 500 kW. Vse HE so bile v letih 2005 do 2007 obnovljene in uspešno obratujejo. Lani ob novembrskih poplavah so sicer imeli večjo škodo na cevovodu MHE Oplotnica, a so tudi te poškodbe že uspešno sanirali, tako da proizvodnja ni več motena. Po besedah direktorja družbe Miroslava Prešerna v »dobrih« mesecih v povprečju proizvedejo milijon kilovatnih ur obnovljive električne energije, za letos pa imajo v načrtih proizvodnjo v višini 12.670.885 kWh. Načrtov jim tudi za v prihodnje ne primanjkuje, pri čemer je želja, da bi do leta 2015 na vodnih virih pridobili vsaj še za MW dodatnih zmogljivosti in tako še okrepili svoj proizvodni portfelj. Odločitev o tem, kje naj bi gradili - v Sloveniji ali v tujini, še vaše mnenje Mag. Vekoslav Korošec, Združenje za svetovalni inženiring pri GZS Da umeščanje energetskih objektov v prostor pomeni resno oviro pri gradnji nujno potrebne energetske infrastrukture in pri zagotavljanju večjega deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, je zaznala tudi EU in nas na to tudi že opozorila, na evropski ravni pa se pripravljajo tudi nekatere spremembe zakonodaje. Nekatere izboljšave v tej smeri smo že storili tudi sami, pri čemer pa osebno menim, da nam pri postopkih vključevanja energetskih objektov v prostor zakonodaja ne bo dosti pomagala, če nam ne bo uspelo spremeniti tudi odnosa vseh vpletenih deležnikov do te problematike. Nujno bi zato morali vzpostaviti tudi določena pravila za delovanje civilnih iniciativ, ki bi morale prevzeti tudi del odgovornosti in stroškov za svoje zahteve in njihove posledice. Mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor Prepričan sem, da lahko na Muri najdemo ustrezne rešitve za zadostitev interesov vseh deležnikov v postopku in dosežemo kompromis, ki bo pripeljal do gradnje. Hkrati se o tem veliko pogovarjamo tudi z Avstrijci, ki sicer na mejnem delu že gradijo dve elektrarni in imajo še eno v načrtih. Ob tem se srečujemo tudi s popolnim absurdom, ko so denimo avstrijski zeleni v štajerski deželni parlament vložili zahtevo, da se v Sloveniji na Muri ne bi smelo nič graditi. Na začetku mejnega odseka reke Mure je zgrajen jez, ki vzdržuje gladino spodnje vode za zadnjo avstrijsko hidroelektrarno, ta pa hkrati zagotavlja potreben pretok za delovanje naše male HE Cer-šak. Ker je jez v slabem stanju, imajo tudi Avstrijci lahko problem z delovanjem svoje hidroelektrarne, tako da bo treba tudi ta problem v kratkem ustrezno rešiti. Kot tehnično in ekonomsko najboljša rešitev se kaže gradnja ene elektrarne na območju občine Šentilj, kjer je naklonjenost temu projektu s strani lokalnih odločevalcev tudi že bila izražena. Zavedamo pa se občutljivosti celotne problematike, in zato skušamo z rešitvami seznanjati kar se da širok krog zainteresiranih udeležencev. Miroslav Prešern, direktor družbe OVEN Elektro Maribor V Sloveniji naj bi na odobritev dovoljenj čakalo okrog tristo projektov za MHE, pri čemer razlogi za zastoj niso znani. Priložnosti za dodatno izrabo vodne energije je tako tudi doma še veliko, našli pa bi se tudi investitorji zanje. Naš osrednji problem je dolgotrajnost postopkov pred začetkom gradnje oziroma dejstvo, da so postopki za pridobitev koncesije za majhne HE enaki kot za velike. Osebno se zavzemam za model, kjer so izdaje dovoljenj za majhne HE do enega MW moči v pristojnosti lokalnih skupnosti. Prav tako pa bi bilo treba uravnotežiti prihodnji razvoj obnovljivih virov energije, saj je bila podporna shema v preteklosti neuravnotežena, kar je povzročilo tudi skokovito rast fotovoltaike in posledično prineslo tudi finančne težave, s katerimi se ta hip srečujemo na področju izvajanja sheme. Male HE so tudi izjemna priložnost za domačo industrijo in ni bila sprejeta, se pa bodo, kot pravi Miroslav Prešern, prilagodili aktualnim razmeram. Pred časom so namreč sodelovali tudi na mednarodnem razpisu v Srbiji, kjer je bilo v igri 330 lokacij za MHE, pri čemer jim je uspelo pridobiti tri lokacije v občini Tutin v Sandžaku, kjer bi lahko postavili tri male hidroelektrarne en MW skupne moči. Ravno te dni, pravi Miroslav Prešern, smo prejeli osnutek tri-partitnega sporazuma med nami, občino Tutin in srbskim ministrstvom za energetiko, ki določa osnove za naše nadaljnje sodelovanje. Naše prihodnje ravnanje na tem področju bo odvisno od razpletov doma, kjer se žal precej zapleta s pridobivanjem koncesijskih oziroma vodnih dovoljenj, vsekakor pa naj bi v Srbiji, kjer vendarle obstajajo določena poslovna tveganja, najprej postavili eno vzorčno elektrarno in potem, če bo model uspešen, nadaljevali z delom tudi na drugih. Ker gre za elektrarne majhnih moči, nameravajo vse tri elektrarne sfinancirati v Ovnu sami, so pa seveda odprti za možnosti sodelovanja še pri kakšnih drugih večjih projektih v regiji in tudi doma. Zanimivih lokacij za postavitev malih hidroelektrarn je namreč tudi še na Pohorju dovolj in zanje je mogoče tudi pridobi- gradbeništvo, saj je znanja na tem področju še dovolj in, če bi gradnjo zastavili v okviru neke širše vseslovenske akcije, bi lahko to pomenilo dragocen zagon proizvodnje in pridobitev potrebnih referenc tudi za sodelovanje na načrtovanih projektih v širši regiji. Slivo Smonkar, vodja oddelka za okolje in prostor v podjetju HSE Invest Kar se tiče energetskega dela objekta, ni zadržkov, da s pripravami in gradnjo HE Brežice ne bi že začeli zelo kmalu. Dilema pa je, ali intenzivno začeti z izvedbo energetskega objekta, če vemo, da vzporedni potrebni projekti, ki so predvideni po zakonu o koncesiji, se pravi akumulacijski bazen, skupaj z vsemi vodnimi ureditvami, zamujajo oziroma nam komaj sledijo. Pri HE Krško je gradnja bazena zamujala zaradi težav s proračunskim financiranjem, ampak jim je do poskusnega obratovanja uspelo zadeve vendarle nekako speljati. Kakor kaže gospodarsko stanje pri nas, bo recesija še leto do dve, in lahko predvidevamo, da bodo težave s proračunskimi viri še naprej, tako da bomo morali biti res preudarni in zagotavljati redno financiranje tako energetskega kot infrastrukturnega dela investicije. Tako bomo projekt prej ali slej uspešno speljali do konca s čim manjšimi zamudami, saj te pomenijo že na mesečni ravni veliko gospodarsko škodo. V primeru HE Brežice pa bosta redno financiranje in gradnja natančno po predvidenem časovnem načrtu še toliko pomembnejša, zaradi medsebojnih vplivov z NEK, saj so prilagoditve posameznih ureditev vezane tudi na predvidene remonte v NEK. ti ustrezna finančna sredstva, se pa, kot že rečeno, precej zapleta pri odobritvi in pridobitvi lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Gradnja malih hidroelektrarn, pravi Miroslav Prešern, je za nas še toliko zanimivejša, ker gre za projekte, ki ekonomsko niso odvisni od višine podpornih shem. Tudi geološka sestava tal na Pohorju je za tovrstno proizvodnjo zelo ugodna, saj imajo vodotoki stalen dotok vode in niso hudourniškega značaja kot drugod. Sicer pa imajo v Ovnu nekaj ambicioznih načrtov za prihodnje tudi na drugih področjih izrabe obnovljivih virov, pri čemer denimo načrtujejo gradnjo mikrovetrnih elektrarn do 50 kV, za katere ne potrebujejo posebnih dovoljenj, dogovarjajo se za gradnjo manjše kogeneracijske enote v nekem industrijskem objektu, proučujejo podobne možnosti tudi v posameznih lokalnih skupnostih ter si veliko obetajo tudi od dogovora za postavitev prve modularne male hidroelektrarne v Sloveniji, ki bi lahko bila dobra priložnost za razvoj in uvedbo zadružništva na področju OVE. V E 3 se bolj kot na hidro,osredotočajo na druge obnovljive vire Na upravi podjetja E 3, energetika, ekologija, ekonomija, so povedali, da v svojem portfe-lju nimajo lastnih hidroelektrarn. E3 je sicer ustanoviteljica družbe JOD, d. o. o., ta pa je solastnica (približno 48-odstotni delež) družbe Knešca, d. o. o., ki ima v upravljanju MHE Knešca z močjo 1,4 megavata. Bolj kot na hidroenergijo se v podjetju E 3 tako osredotočajo na druge obnovljive vire energije. Zmogljivosti njihovih so-proizvodnih enot znašajo okrog 3.570 kW, malih vetrnih elektrarn okrog 23 kW, malih fotonapetost-nih elektrarn pa okrog 36 kW. Na področju obnovljivih virov v prihodnje nameravajo vse projekte prevetriti v luči predvidenih zmanjšanjih subvencij. Kot pravijo, pa kljub manjši ekonomski privlačnosti tovrstnih investicij najverjetneje vlaganj v obnovljive vire energije ne bodo popolnoma opustili. Aktualni intervju mag. Dejan židan Natura 2000 ne pomeni nuj gradnje infrastrukturnih Polona Bahun Slovenija je izjemno bogata z vodotoki, saj v skupni dolžini merijo več kot 24 tisoč kilometrov, a za proizvodnjo električne energije jih izkorišča manj kot 50 odstotkov, izkoriščanje vode pa pokriva manj kot 30 odstotkov naših potreb po električni energiji. Ocenjeni bruto vodni energijski potencial slovenskih vodotokov je 19.440 gigavatnih ur na leto, tehnično izkoristljiv potencial je približno devet tisoč gigavatnih ur, ekonomsko in okoljskopa je potencial ocenjen na 6.500 gigavatnih ur pri moči 1.200 megavatov. To pomeni, da v Sloveniji vodna energija v večini primerov enostavno steče mimo nas. Foto Polona Bahun no popolne prepovedi objektov P oleg tega je vodna energija v primerjavi z drugimi razmeroma poceni, obnovljiv in čist energijski vir. Pri delovanju hidroelektrarn ne nastajajo odpadki in emisije, njihovo delovanje pa je varno in učinkovito. O tem, kaj so glavni razlogi, da ne izkoriščamo več vodnega potenciala za pridobivanje električne energije, kje se najbolj zatika in kaj storiti, da bi se stanje na tem področju izboljšalo, smo se pogovarjali z ministrom za kmetijstvo in okolje mag. Dejanom Židanom. Kljub velikemu vodnemu potencialu Slovenija za proizvodnjo električne energije izkorišča manj kot 50 odstotkov vodotokov. Kako vi gledate na izrabo hidropotenciala Slovenije? Vidite v hidroelektrarnah možnosti trajnostnega razvoja, zbiralnikov vode, namakanja in protipoplavne zaščite? Ko opazujem površinske vodne vire, vedno opazujem tri stvari, ki jih lahko ponujajo državljankam in državljanom. Prva je proizvodnja najbolj či- Kotpotencialni vir obstaja tudi Mura, vendar pa je treba povedati, da izraba Mure za proizvodnjo električne energije pride v poštev samo, če se bo uskladila potreba po energiji s potrebo po varovanju okolja. ste električne energije iz obnovljivih virov, ki, v primerjavi z nekaterimi drugimi viri, nikoli ni bila sporna. Kot drugo, v njih vidim velik potencial za namakanje in kot tretje zbiralnike vode. V preteklih letih se je v Sloveniji dosti govorilo, zadnje čase pa se tudi dosti vlaga v zaščito pred poplavami. Izziv pa je dvojni: kako zaščititi državo pred povodnjimi v času nevarnosti in kako zagotoviti državi vodo v času suše. Naj v zvezi s tem povem, da imamo trenutno v Sloveniji definiranih že 62 poplavno ogroženih območij. Kar se tiče suše, verjamem kli-matologom, ki napovedujejo, da bomo imeli v tem delu Evrope v prihodnje še več težav z oskrbo z vodo. Padavin bo manj in bodo slabše razporejene kot sedaj. Zato bomo morali razmišljati o zbiralnikih vode. Katere reke in pritoki so po vašem mnenju primerni za izrabo? Se vam zdi izraba Mure tudi v energetske namene smiselna? V tem trenutku so oči vse Slovenije uprte v Savo. Vidi- mo, da se projekt gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi uspešno nadaljuje. Kaže, da bo očitno prišlo do nekaj zamude, a tokrat ne več zaradi počasnega umeščanja v prostor, temveč zaradi financiranja. Glede gradnje hidroelektrarn na srednji Savi mislim in upam, da smo se kolikor toliko uskladili, da se postopki lahko začnejo. Kot potencialni vir obstaja tudi Mura, vendar pa je treba povedati, da izraba Mure za proizvodnjo električne energije pride v poštev samo, če se bo uskladila potreba po energiji s potrebo po varovanju okolja. Mogoče razmišljate tudi o posodobitvi Zakona o Soči iz leta 1976, ki praktično onemogoča dodatno izrabo reke Soče in njenih pritokov za pridobivanje električne energije, in njegovi uskladitvi z zadnjimi dognanji in razvojem na tem področju, kar bi omogočilo vsaj delno izrabo tega zanimivega hidropotenciala? Sem okoljski minister in se zavedam, da je bilo v Sloveniji v Natura 2000je bila uveljavljena v nasprotju z načeli Aarhuške konvencije. Ali je mogoče pričakovati revizijo območij Natura 2000 v Sloveniji, ki bi v celoti upoštevala Aarhuško konvencijo (predvsem 7. člen)? Razpravo in spremembo Nature 2000 v vsakem primeru lahko pričakujemo, vsaka naslednja sprememba pa bo prinesla še več Nature in upanje, da se bomo lahko izognili obljubam, ki smo jih dali Evropi, je napačno. To je eno izmed tipičnih področij, kjer smo skušali ravnati po slovensko - ne narediti, kar smo obljubili. Skušali smo prilagoditi razumevanje pravnih aktov lastnim interesom z upanjem, da bo končen razplet drugačen od naših obljub, a to ne gre. Zavedati se moramo, da, ko imamo opravka z EU, evropski pravni red na koncu vedno zmaga. Prav tako je razgovor z EU takrat, ko iz kakršnih koli interesov ne želimo uresničiti svojih obljub ali nalog, za Slovenijo lahko zelo neprijeten. Samo na področju okolja imamo trenutno 31 odprtih sporov z EU, od tega je 15 formalnih in 16 neformalnih. Če Slovenija ne bo naredila tistega, kar mora oziroma, če se Določitev območij Nature 2000 ne pomeni nujno popolne prepovedi gradnje infrastrukturnih objektov, kakor smo v Sloveniji v preteklosti napačno razumeli. Naučiti se preteklosti varovanja narave pogostokrat premalo. Zato imamo danes tudi opravka s stanjem, kakršno je. In to je, da imamo preveč reguliranih območij, preveč prašnih delcev v zraku in, če pogledamo površinske vode, jih je premalo, le 40 odstotkov, v razredu dobro ali zelo dobro. Bi pa, tudi zaradi evropske vodne direktive, vode v tem razredu moralo biti sto odstotkov. Zato si kot okoljski minister želim, da Soča ostane ohranjena kot slovensko narodno bogastvo. Prav tako, vsaj da bi sam vedel, ni kakšnih pobud po spreminjanju tega zakona. Če pa se bodo te pojavile, jih bo ministrstvo z vso resnostjo obravnavalo, se posvetovalo z vsemi relevantnimi strokami in potem tudi izoblikovalo svoje mnenje. Slovenija ima v Naturi 2000 že doslej bistveno več zaščitenega ozemlja od povprečja drugih evropskih držav, pred kratkim pa so bile sprejete tudi nekatere dodatne omejitve. Kako bo to vplivalo na načrtovane energetske investicije, zlasti na gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, in na njihovo umeščanje v prostor? To drži. Po meni dostopnih podatkih ima Slovenija s 37,16 odstotki površine največ Nature 2000 v Evropi. Dejstvo je, da Natura 2000 ni določitev nekega območja, ker se državna administracija tako odloči. Določitev Nature 2000 pomeni priznanje, da imaš nekatere od zaščitenih habitatov in ta prostor se potem imenuje in zaščiti kot Natura 2000. Slovenija v zadnjem letu ni imela možnosti, da svojih zavez, ki jih je dala, ne izpolni. Postavljeni smo bili pred dejstvo - ali določimo Naturo 2000 oziroma habitate tako, kot smo jih sami določili ali pa se spor Evropske komisije proti Sloveniji zelo zaostri. Danes imamo tako te habitate določene in priznane. Treba pa je povedati to, kar v Sloveniji pogosto ne vemo, in sicer, da določitev območij Nature 2000 ne pomeni nujno popolne prepovedi gradnje in- frastrukturnih objektov, kakor smo v Sloveniji v preteklosti napačno razumeli. Naučiti se moramo, da je določitev habitatov in s tem Nature 2000 prvi korak, drugi korak pa je upravljanje zaščitenih območij. Dogovorili smo se, da v roku leta dni pripravimo načrt upravljanja. S tem bomo po mojem mnenju prišli do zelo zanimivega dejstva. In to je, da tudi tam, kjer imamo zaščitene habitate, lahko izvajamo marsikatero dejavnost in izpeljemo marsikatero investicijo. Res pa je, da moramo pri vseh teh dejavnostih habitate varovati. Ravno primer gradnje hidroelektrarn na srednji Savi je značilen primer tega, kaj se zgodi, če država ne izpolnjuje obljub, ki jih je v preteklosti dala. In prav pri tem primeru je bila Evropska komisija na nas najbolj pozorna. S strokovnimi argumenti smo sedaj pripravili projekt srednje Save tako, da bomo lahko gradili kar nekaj hidroelektrarn, a pri nekaterih bo treba upoštevati tudi prilagoditvene ukrepe. In ravno na srednji Savi se bomo učili to, kar nam Evropa neprestano govori, da je možno sobi-vanje interesa energetike in interesa razvoja skupaj z interesom varovanja narave. Kdaj lahko pričakujemo začetek postopkov za gradnjo hidroelektrarn v tem delu reke Save? Prostorsko umeščanje hidroelektrarn že poteka in mi tudi ne bomo tisti, ki bi ga ovirali. Potrudili pa se bomo, da zelo jasno povemo, kaj je mogoče narediti, kaj je mogoče narediti z omili-tvenimi ukrepi in česa ni mogoče narediti. Tako, kot pri vseh drugih postopkih pa si želim, da bi bila prostorska zakonodaja, ki govori o umeščanju tako državnih kakor tudi občinskih prostorskih projektov, prenovljena v skladu z zavezami EU. Prenova te zakonodaje pa po mojem mnenju pomeni dvoje: prvič, da postopki potekajo hitreje in drugič, da imamo vsi soglaso-dajalci pravico povedati naše mnenje. Vendar mora biti le-to povedano v razumnem roku in samo enkrat. moramo, da je določitev habitatov in s tem Nature 2000prvi korak, drugi korak pa je upravljanje zaščitenih območij. ne bo kako drugače dogovorila z EU, lahko enkratna kazen za vsak spor znaša od 600 tisoč do tri milijone evrov. Nato so tu še dnevne kazni, ki lahko pri zelo majhnem prekršku znašajo 606 evrov, pri večjih prekrških pa do 37 tisoč evrov. Zato se pravila EU prav gotovo splača spoštovati. Formular za identifikacijo Natura 2000 območij pri ocenjevanju vrednosti narave upošteva velikost države, kar pomeni, da bo v manjši državi enaka infrastruktura imela večji vpliv, kot v večji državi. So v teku kakšne aktivnosti na ravni EU, da bi se vplivi vrednotili glede na celotno ozemlje vseh držav članic? Evropska komisija se začenja usmerjati v pravo smer, kar je pokazal tudi moj pogovor s pristojnim evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom. Enako kažejo tudi pogovori pristojnih direktora-tov, tako na slovenski kot na evropski ravni. Torej, če je bil do sedaj poudarek na tem, kje in pod kakšnimi kriteriji umestiti prostorsko ureditev preko habitatnih direktiv, se sedaj Evropa začenja osredotočati na to, kako tam, kjer je Natu- ra 2000, živeti z njo. To, kar je zame pri tem pomembno, je zagotovilo komisarja Potočnika, da bo Slovenija, ko bo iskala možnosti sobivanja gospodarske aktivnosti z zaščito okolja, dobila vso pomoč Evropske komisije, da bo našla rešitve, ki ne bodo ogrožale razvoja države. Najprej pa moramo sami sebi dopovedati, da Natura 2000 ni popolna prepoved, le prilagoditvene ukrepe moramo pri tem izvesti, da se zaščiteni habitati lahko ohranijo. Takšna smer razmišljanja je po mojem mnenju rešitev za Slovenijo. Ni bila še sprejeta metodologija vplivov infrastrukture na kmetijska zemljišča, po kateri naj bi bile primerjane variante različnih infrastruktur. Mogoče veste, kdaj naj bi bila ta metodologija uveljavljena in ali bo veljala tudi za daljnovode in plinovode? Od leta 2011 imamo nov zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč, ki nam je naložil, da kmetijska zemljišča v Sloveniji razdelimo v dve skupini. Prva so trajno varovana kmetijska zemljišča, to so tista, ki so osnova slovenske prehranske varnosti. Že trenutna zakono- daja napeljuje na to, da se nekateri državni infrastrukturni objekti, ki so v javnem interesu, tam lahko kljub vsemu gradijo. Druga skupina so ostala trajna kmetijska zemljišča, kjer je že tako dosti več svobode pri varovanju. V tem trenutku potekajo priprave na dopolnitev zakona tako, da bi trajno varovana kmetijska zemljišča lažje umestili v prostor. Ugotovili smo namreč, da ni mogoče uporabljati sedanje metodologije, če financiranje ni urejeno. Iščemo drugačno pot, o kateri smo s slovenskimi nevladnimi in strokovnimi organizacijami že razpravljali in je tudi že v veliki meri strokovno usklajena. Pričakujem, da bo do konca leta dobila takšno obliko, da bomo lahko šli v nadgradnjo zakona z ustrezno metodologijo. Metodologija naj bi bila v prvi fazi uveljavljena v obliki priporočil, predvidoma letos jeseni. Nanašala se bo predvsem na ceste in železnice, pozneje pa tudi na druge posege, na primer daljnovode, plinovode in hidroelektrarne. Pred tem jo je treba dokončno uskladiti tudi z drugimi nosilci urejanja prostora, predvsem z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor. Torej se zakonodaja o umeščanju v prostor zopet spreminja? Govorim o tistem delu umeščanja občinskih in državnih prostorskih ureditev, ki je namenjen varovanju kmetijskih zemljišč, ne o zakonu o umeščanju infrastrukturnih projektov državnega pomena v prostor. Ta je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Vem, da je naše ministrstvo pogostokrat označeno kot ministrstvo, ki pretirano dolgo zadržuje te postopke. S sodelavci se kritike zavedamo, zato skušamo na nekaterih področjih stanje hitro izboljševati. Vesel sem, da so v tem trenutku zamude na kmetijskem področju, kjer naše ministrstvo daje soglasja ali smernice, samo 45 dni. Stvari se na bolje počasi spreminjajo tudi na okoljskem področju. Odprte zadeve na okoljskem področju rešujemo primer za primerom. Prepričan sem, da bo čez pol leta stanje boljše, kot je danes. Ne bi pa bilo prav napovedovati, da bo čez šest mesecev stanje takšno, kot bi si želel. Sistem je pač tako deloval zadnjih petnajst let, zato ga je nemogoče povsem spremeniti v nekaj mesecih. Ob vsem tem moram povedati, da imamo seznam prioritet. Prva je zagotovo ta, da moramo narediti vse, da bomo kohezijski denar, ki je na voljo, učinkovito in v celoti izkoristili. Za zdaj nam dobro uspeva, na kar sem še posebno ponosen. Še več, nekaj projektov je že v pripravi, da se kohezija takoj, ko je to mogoče, začne izvajati. Druga naša prioriteta je uspešno reševanje odprtih sporov z Evropsko komisijo in odpravljanje nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče. Pomembno je, da spore rešujemo tako, da država ne bo prizadeta niti vsebinsko niti zaradi denarnih kazni. Da se navežem na vašo omembo Računskega sodišča. Kako je s podeljevanjem koncesij za izrabo vode v energetske namene? Zakaj ti postopki trajajo tako dolgo? Država je leta 2002 sprejela zakon, ki opredeljuje podelje- vanje koncesij, ne samo za energetske, temveč tudi za druge namene. Pokazalo pa se je, da ga na enem področju ne zna niti izvajati, in to je, kako podeliti vodno pravico preko koncesije. To je povzročilo, da imamo v tem trenutku na ministrstvu več kot tristo vlog, ki jih nismo znali rešiti. Na to, da obstoječega zakona ne znamo izvajati in, da poleg tega povzročamo tudi denarno škodo državi, nas je opozorilo računsko sodišče. Po njihovi ugotovitvi smo državi s tem, ko nismo podelili koncesij in pobrali koncesnine, povzročili škodo v višini več kot 20 milijonov evrov. Ravno v preteklih tednih smo se uskladili o popravljalnih ukrepih, ki nam jih je naložilo računsko sodišče. Pripravili smo interventni zakon, ki bo po posebnem in hitrem postopku lahko ta velik paket 300 nepodeljenih koncesij rešil za nazaj. Poleg tega smo se glede nepobranih koncesnin dogovorili, da jih bomo pobrali v daljšem časovnem obdobju, in tako državnemu proračunu vrnili, kar je njegovo. Pričakujem, da bo državni zbor ta interventni zakon sprejel jeseni. Še vedno pa nimamo sistema upravljanja z vodami urejenega tako, kot bi bilo treba in tudi pošteno do te države. Naš načrt je, v roku vsaj dveh let naredimo sistem, ki bo administrativno primerljiv s sosednjimi državami, ne pa administrativno tako zelo zahteven, da ga je težko izvajati. Kakšno je vaše sodelovanje z drugimi resorji, še zlasti z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, v čigar pristojnosti je energetika? Se vam zdi sedanja razmejitev povezanih področij na dve ministrstvi ustrezna ali bi kazalo še kaj spremeniti? Bom začel od zadaj. Jaz sem bil eden od teh, ki smo tako zelo zagovarjali, da je tudi v Sloveniji smiselno, podobno kot v dvanajstih drugih državah, ustanoviti enotno ministrstvo za varovanje naravnih virov, kar naše ministrstvo, zaradi narave svojega dela, zagotovo je. V tujini se je pokazalo, da so tovrstna ministrstva uspešna, hkrati pa tudi naporna. Naporna zato, ker so to tista ministrstva, ki drugim ministrstvom pogosto rečejo tudi ne. Zato ministrstva za varovanje naravnih virov niso tista, ki po-žanjejo vsesplošno občudovanje, ampak so to ministrstva, ki morajo varovati naravne vire tudi takrat, kadar komu to ni všeč. Posamezno sodelovanje med ministrstvi je odvisno od tega, kako se ministri razumejo med sabo in si zaupajo. Z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom ne samo, da se dobro razumeva, sva celo soseda pri vladni okrogli mizi. Veliko se pogovarjava in operativne težave, ki nastajajo tako na politični kot na uradniški ravni vedno hitro rešujeva. Takšen sistem dobrega sodelovanja, ki ni bil vedno značilnost, bi moral biti sistematičen. Torej, da bo tako tudi naprej, ne glede na to, kdo je minister na enem ali drugem ministrstvu in, da se bo uradni-štvo naučilo tekoče sodelovati na uradniški ravni. obratovanje Brane Janjic HiDROELEKTRARNE TuDi JuNiJA NAD NAČRTOM Hidroelektrarne na osrednjih slovenskih vodotokih so junija v prenosno omrežje poslale 488,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo kar za 37,7 odstotka več kot junija lani in tudi za 8 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. Še lepše se berejo številke o polletnem izkupičku naših hidroelektrarn, saj nam je iz objektov na Dravi, Savi in Soči v prvih šestih mesecih uspelo zagotoviti kar 2 milijardi 472 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo skoraj za milijardo sto milijonov kilovatnih ur več kot v istem času lani. Tako so bili letošnji polletni proizvodni rezultati hidroelektrarn kar za 80 odstotkov boljši od primerljivih lanskih, za dobro četrtino pa so presegli tudi napovedi, zapisane v elektroenergetski bilanci. Tudi drugače smo v prvi polovici leta ustvarili dobre proizvodne rezultate, saj je bilo iz vseh slovenskih elektrarn v prenosno omrežje v prvih šestih letošnjih mesecih poslanih kar 7 milijard 317,3 milijona kilovatnih ur električne energije. To pa je bilo za 23 odstotkov več kot v istem času lani in tudi za 0,8 odstotka več, kot je bilo sprva načrtovano. NEPOSREDNi oDJEMALcI JuNiJA VEč, DisTRiBuciJA PA MANJ Iz prenosnega omrežja je bilo skupaj junija prevzetih 973,1 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 3 odstotke manj kot junija lani in tudi za dobre 4 odstotke manj, kot je bilo sprva pričakovano. Pri največji porabniški skupini - distribucijskih podjetjih, je bil odjem v primerjavi z lanskim manjši za 4,6 odstotka in je znašal 758,1 milijona kilo-vatnih ur, medtem ko so neposredni odjemalci s porabljenimi 182,7 milijona kilovatnih ur junija letos prevzeli za 3,1 odstotka več električne energije. Za 1,5 odstotka je bil junija večji tudi odjem črpalne elektrarne Avče in je znašal 32,3 milijona kilovatnih ur. oB PoLLETJu oDJEM manjši za 0,3 odstotka Iz slovenskega prenosnega omrežja je bilo v prvih šestih mesecih letos prevzetih 6 milijard 269,3 milijona kilovat-nih ur električne energije, kar je bilo le za 0,3 odstotka manj kot v istem lanskem primerjalnem obdobju oziroma za dober odstotek manj od sprva načrtovanih količin. Glede na posamezne spremljane skupine se je odjem v primerjavi z lani najbolj zmanjšal pri distribucij -skih podjetjih, ki so s prevzetimi 4 milijardami 984,6 milijona kilovatnih ur za lanskimi rezultati zaostali za 2,7 odstotka. Letos je bil za 1,8 odstotka manjši od lanskega tudi odjem neposrednih odjemalcev, ki so skupno v šestih mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli milijardo 68,9 milijona kilovatnih ur. Precej več električne energije pa je letos šlo za potrebe čr-palne elektrarne Avče, ki pa je s prevzetimi 215,8 milijona kilovatnih ur (lani 76,9 milijona) še vedno za 7 odstotkov zaostala za bilančnimi napovedmi. junij 2012 junij 2013 neposredni distribucija ČHE Avče skupaj 177,2 GWh 794,5 GWh 31,8 GWh 1.003,5GWh 182,7 GWh 758,1 GWh 32,3 GWh 973,1 GWh junij 2012 junij 2013 % DEM 256,8 GWh 356,0 GWh 0 SAVA 41,3 GWh 66,4 GWh* 0 SENG 56,6 GWh 66,1 GWh % NEK 494,2 GWh 496,3 GWh TEŠ 262,2 GWh 291,6 GWh • tet 29,6 GWh -0,3 GWh % TE-TOL 11,0 GWh 11,1 GWh 0 TEB 0,0 GWh -0,1 GWh * Delež SEL 33,8 i GWh, HESS 32,6 GWh junij 2012 junij 2013 proizvodnja 1.156,8GWh poraba 1.003,5GWh uvoz 632,9 GWh izvoz 757,4 GWh 1.293,7 GWh 973,1 GWh 575,4 GWh 869,0 GWh iz energetskih ™ i i • • okolij Gospodarska zbornica 4B+ Slovenije ■■■ mmw Novelo energetskega zakona je treba očistiti balasta Na 12. skupni seji Strateškega sveta za politiko energije pri GZS in 4. seji Strateškega sveta za politiko varstva okolja in podnebne spremembe so člani obeh strateških svetov - predstavniki GZS in gospodarstveniki z vodilnimi predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor -sredi julija razpravljali o ključnih vsebinah novega Energetskega zakona (EZ-1) ter postopkih priprave podzakonskih aktov. Udeleženci seje, tako predstavniki proizvajalcev in distributerjev kot tudi uporabnikov energije, so se strinjali, da želita obe strani - ministrstvo in gospodarstvo - ohraniti kakovosten in konstruktiven dialog in sodelovanje pri iskanju optimalnih rešitev in dokončnem oblikovanju EZ-1 in podzakonskih aktih. Novi zakon vsekakor potrebujemo in vsebinsko je novela, ki se osredotoča na trajnostno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, korak v pravi smeri. Vendar je po njihovem mnenju besedilo preobsežno, in ga je zato treba očistiti prepodrobnih vsebin in citiranja evropskih direktiv, kjer to zaradi posebnosti slovenske energetike ni nujno. Potrebujemo dolgoročne rešitve brez nepotrebnih podrobnosti, kar še posebej velja za poglavje o URE in OVE. Člani strateških svetov so posebej izpostavili, da se morajo pri pripravi podzakonskih aktov vključiti vsi relevantni deležniki, in ne samo nekateri interesi. Kot pravilnega so ocenili pristop, ki je usmerjen h konkurenčnosti, kakovosti in ceni energije za uporabnike, vendar so pri tem opozorili, da to ne sme oslabiti konkurenčnega položaja proizvajalcev in drugih v vrednostni verigi. Pri vseh obremenitvah, ki jih zakon in podzakonski akti prinašajo, je treba izključiti linearno obremenjevanje brez omejitev in posebno pozornost nameniti velikim uporabnikom, kot je to značilno za druge države. Opozorili so, da številne definicije, na katerih temeljijo zakonska določila, niso dosledne oziroma dovolj natančne in nedvoumne. Zato so izrazili pripravljenost s konkretnimi strokovnimi pripombami in neposrednim sodelovanjem prispevati k večji jasnosti zakona. Po njihovem prepričanju mora EZ-1 predstavljati okvir, ki bo omogočal fleksibilnost poslovanja in prilagajanja razvoja bodočim pogojem poslovanja in ne sme blokirati investicij. Dejstvo je, da z zakonom ni več mogoče vplivati na cilje do leta 2020, treba pa je z zakonom in podzakonskimi akti neposredno vplivati na to, kako se bodo ukrepi izvajali, da bomo zastavljene cilje 25/20/20 do leta 2020 dosegli na okoljsko in ekonomsko vzdržen način. Udeleženci so posebej izpostavili tudi pomen skladnosti EZ-1 z drugimi zakoni, kar še posebej velja za Zakon o prostorskem umeščanju objektov državnega pomena v prostor in drugih zakonih, ki so danes nerazumna ovira za umeščanje in gradnjo energetskih objektov. V EZ-1 je treba ustrezen poudarek nameniti področju zelenega javnega naročanja in dru- gim instrumentom za javno financiranje razvoja, ki so povezani tudi z ukrepi strategije pametne specializacije za naslednjo finančno perspektivo. To še posebej velja za financiranje demonstracijskih in pilotnih projektov z javnimi sredstvi, s katerimi lahko država zelo neposredno, brez uporabe državnih pomoči, vpliva na doseganje ciljev URE in OVE in na izvozno naravnanost energetskega sektorja. Člani strateških svetov so posebej poudarili še pomen smiselnosti nadgradnje sredstev za URE v zasebnem in poslovnem sektorju in primernih vzvodov v podzakonskih aktih za organizacijske sheme in poslovne modele za doseganje zahtevnih ciljev podnebno-energetske-ga paketa. Polona Bahun Javna agencija RS za energijo Leto 2012 zaznamovala nadaljnja rast porabe električne energije Agencija za energijo je konec junija objavila izbor najpomembnejših kazalnikov na področju oskrbe z električno energijo in plinom leta 2012, iz katerega izhaja kar nekaj zanimivih ugotovitev. Tako podatki kažejo, da število odjemalcev električne energije in zemeljskega plina še naprej narašča, pri čemer je bilo lani v Sloveniji že 930.244 odjemalcev električne energije in 131.652 odjemalcev zemeljskega plina. Hkrati se povečuje tudi poraba električne energije na prebivalca, in sicer je lani znašala že 6.135 kWh, kar je bilo le še za 10 kWh manj od rekordnega leta 2008. Na drugi strani pa je zaznati nadaljnje upadanje uporabe plina, ki je lani dosegla »le« 4.187 kWh na prebivalca (leta 2008 je znašala že 5.229 kWh). Zanimivi so tudi podatki o tržnih deležih posameznih podjetij, pri čemer je še naprej zaznati povečevanje deleža GEN-I. Tako je upoštevajoč vse odjemalce električne energije GEN-I lani imel že 26,2-odstotni tržni delež (za 4,1 odstotka več kot leto prej), sledita pa mu Elektro energija z 20,4-odstotnim deležem (1,6- odstotno zmanjšanje glede na leto 2011) in Elektro Celje energija z 12,2-odstotnim deležem (0,2 odstotna rast v primerjavi z letom prej). Med dobavitelji plina pa je na vrhu lestvice za leto 2012 Geoplin s 63,3-odstotnim deležem, sledita pa mu Energetika Ljubljana (7,8-odsto-tni tržni delež) in Adriaplin (7,2-odstotni tržni delež). Gen-I v tej razvrstitvi z blagovno znamko Poceni plin še ne nastopa, bo pa vsekakor zanimivo videti, kaj bodo o letošnjem pretresu na slovenskem trgu z zemeljskim plinom pokazali podatki za leto 2013. Več kazalnikov si lahko ogledate na spletni strani www.agen-rs.si. Brane Janjic VLADA Septembra nižji prispevki za OVE Vlada je na eni zadnjih julijskih sej izdala popravek Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ter jo še dopolnila z nalogo ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da z vidika zagotovitve stabilnosti poslovnega okolja za podjetja do 31. oktobra letos pripravi jasne usmeritve za prihodnja leta. Te naj bi bile takšne, da bodo hkrati zagotavljale zadostna sredstva za izvajanje podporne sheme ter industriji in drugim odjemalcem zagotovile jasen signal, potreben za investicijske odločitve glede tehnološkega posodabljanja v smeri učinkovitejše rabe energije in s tem znižanjem stroškov energije. Po ocenah Centra za podpore pri Borzenu bi za izvajanje podporne sheme letos sicer potrebovali 125 milijonov evrov, kar je trikrat več kot v preteklem obdobju, ko se je s prispevkom na letni ravni zbralo okrog 42 milijonov evrov. Na podlagi te ocene o potrebnih sredstvih je Agencija RS za energijo pripravila Akt o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 4/13), ki je začel veljati 1. februarja letos in s katerim so se prispevki, ki jih morajo plačevati končni porabniki električne energije, zvišali na trikratno vrednost. Po uveljavitvi nove višine prispevka so predstavniki industrije preko GZS sprožili pobudo, da se preverijo zmožnosti za znižanje tega prispevka, ki draži ceno električne energije in tako ogroža njihovo konkurenčnost, s tem pa so ogrožena tudi delovna mesta v industriji. Da bi vlada vsaj malo ublažila pritisk na energetsko intenzivna podjetja, se je odločila za spremembo omenjene uredbe in v njej zapisanih ponderjev. Zaradi spremembe ponderjev se sicer ob nespremenjenem povprečnem mesečnem prispevku 1,22335 EUR/ kWne bo spremenila višina prispevka za gospodinjstva in odjemalce na nizki napetosti, znižal pa se bo prispevek odjemalcem na srednji in visoki napetosti, in sicer za 40 do 47 odstotkov. Sprememba uredbe naj bi energetsko intenzivnim podjetjem do konca leta tako prinesla skupni prihranek v višini 8 milijonov evrov. Omenjeno rešitev so pozdravili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer pa so hkrati poudarili, da gre le za prvi korak oziroma konkurenčni popravek, saj se z njim le znižuje enormni dvig tega prispevka iz začetka leta. Zato bo po mnenju GZS treba v prihodnje sprejeti še nadaljnje ukrepe, ki ne bodo le zniževali nedavna nova bremena na področju energetske oskrbe industrije, temveč bodo pomenili dejansko nižja bremena, kot še pred letom ali dvema. Je pa po mnenju GZS napovedana sprememba uredbe oziroma napoved skorajšnjega znižanja prispevka dobro znamenje za konkurenčnost gospodarstva, za delovna mesta in tudi za tuje investicije, saj so mnoga od najbolj prizadetih podjetij izvozniki ali podjetja v tuji lasti. Leta 2012 je sicer v podporno shemo na novo vstopilo 1410 elektrarn s skupno nazivno močjo 214,7 MW, od tega je bilo kar 1353 sončnih elektrarn. Konec minulega leta je bilo tako skupaj v podporno shemo uvrščenih 2543 elektrarn s skupno nazivno močjo 375,5 MW, kar sestavlja približno enajst odstotkov vseh instaliranih zmogljivosti v republiki Sloveniji. Brane Janjic Borz n Organizator trga z električno energijo, d.o.o. V podporno shemo vključenih skoraj 3.200 elektrarn Po podatkih Borzena je bilo v podporno shemo na dan 30. junija letos vključenih že 3190 proizvodnih enot s skupno močjo 461 MW, pri čemer je šteta tudi Termoelektrarna Toplarna Ljubljana z močjo 113 MW. Drugače je bilo v prvih šestih letošnjih mesecih v podporno shemo na novo vključenih 521 elektrarn s skupno močjo dobrih 51.000 kW. Med njimi je bilo največ sončnih - 476, preostanek pa se večinoma nanaša na soproizvodne enote na fosilna goriva (teh je bilo 40). Še naprej se povečuje delež lastnikov, ki se odločajo za obratovalno podporo, pri čemer se je odstotek teh z 61 odstotkov v prvem polletju leta 2012 v istem obdobju letos povečal na 73 odstotkov. Zaradi večjega števila enot, vključenih v podporno shemo, in tudi višje proizvodnje se nadaljuje tudi trend višanja izplačil, pri čemer je moral Borzen za poravnavo vseh obveznosti v prvem letošnjem polletju zagotoviti že skoraj 60 milijonov evrov oziroma za tretjino več kot v istem obdobju lani. Največji delež podpor je bil tudi letos namenjen podpori sončnih elektrarn, ki so v prvih šestih mesecih letos prejele 27,4 milijona evrov oziroma 46,4 odstotka vseh sredstev. Soproizvodne enote na fosilna goriva so skupaj prejele dobrih 14 milijonov evrov (23,7 odstotka sredstev), bi-oplinske elektrarne in elektrarne na biomaso pa skupno nekaj več kot 13 milijonov evrov (22,3 odstotka sredstev). Brane Janjič kELES V pripravi DPN za rekonstrukcijo 220 kV daljnovoda Beričevo-Divača Vlada je na seji 18. julija sprejela sklep o pripravi DPN za prehod 220 kV omrežja na 400 kV na relaciji Beričevo-Divača. Načrtovani 2*400 kV daljnovod, s preureditvijo RTP 400/220/110 kV Beričevo, z dograditvijo RTP 400/110 kV Kleče in s preureditvijo RTP 400/220/110 kV Divača, bo nadomestil obstoječi 220 kV daljnovod Beričevo-Kle-če-Divača. S prehodom z 220 kV na 400 kV napetostni nivo se bodo bistveno povečale prenosne zmogljivosti povezav med proizvodnimi in porabniškimi območji znotraj države. Posodobitev prenosnega omrežja je potrebna tudi zaradi zagotovitve dodatnih prenosnih zmogljivosti s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi. Vlada je ob tem sprejela tudi sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo omenjenega DPN in ji naložila, da v postopku priprave DPN prouči dve osnovni različici. In sicer severno, po kateri daljnovod poteka v varovalnem pasu odstranjenega obstoječega 220 kV daljnovoda na odseku Beričevo-Kleče-Di-vača, ter južno, po kateri daljnovod poteka vzporedno z obstoječim 400 kV daljnovodom na odseku Beričevo-Divača, vključuje pa še vzankanje RTP Kleče v daljnovod 2*400 kV Beričevo-Okroglo. Polona Bahun DiSTRiBUCiJA VLADA Zaradi neurja brez električne energije ostalo več tisoč odjemalcev Neurje, ki je Slovenijo zajelo konec julija in ga je spremljal orkanski veter, je precej škode znova povzročilo tudi na daljnovodih, brez električne energije pa je začasno ostalo več desettisoč odjemalcev. Tako je zaradi posledic orkanskega vetra že 29. julija popoldne na območju Elek-tra Maribor ostalo brez električne napetosti skoraj 15.000 odjemalcev, saj je po 17. uri prišlo do izpadov v osmih razdelilno transformatorskih postajah in skupno kar 14 daljnovodih. Vzdrževalci Elektra Maribor so se takoj odpravili na teren in še pred 21. uro uspeli večini odjemalcev že zagotoviti napetost, tako da je bilo v tem času brez električne energije le še 1.700 odjemalcev. Oskrba je bila najbolj motena na področju Vidma, Podlehnika, Majšperka, Radencev, Ptuja, Benedikta, Grada, Puconcev, Selnice, Kungote, Sladkega Vrha, Velke in Vitanja. Precej dela so ta dan imeli tudi vzdrževalci Elektra Ljubljana, pri čemer je bilo na območju prestolnice največ izpadov na območju Tacna in Črnuč. Najtežje in tudi največ okvar je sicer bilo na območju Litije, Grosupljega in Kamnika, veliko število okvar pa so zaznali tudi na območju Novega mesta in Kočevja. Kljub takojšnjemu posredovanju vzdrževalnih ekip je bila motena dobava električne energije približno 50.000 odjemalcem, a so se razmere po posredovanju prizadevnih vzdrževalcev postopoma normalizirale. Močan veter je povzročal motnje v oskrbi z električno energijo tudi na območju Elektra Celje. Jedrska varnost v Sloveniji na visoki ravni Lani v Sloveniji ni bilo dogodkov, ki bi resneje sevalno ogrozili prebivalstvo. To je ena poglavitnih ugotovitev Poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji v letu 2012, ki ga je julija sprejela vlada. V njem med drugim še piše, da med obratovanjem jedrskih in sevalnih objektov ter pri delu izvajalcev sevalnih dejavnosti lani ni bilo večjih posebnosti ter da okolje ni bilo čezmerno radiološko obremenjeno. Poročilo še navaja, da je Nuklearna elektrarna Krško čez vse leto obratovala brez večjih težav, spomladi pa so v Krškem dokončali tudi nadvišanje proti-poplavnih nasipov, tako da je zdaj elektrarna zaščitena pred teoretično najvišjimi poplavami. Brez zapletov je potekalo tudi ravnanje z radioaktivnimi odpadki, žal pa tudi lani ni bilo bistvenega napredka pri postopkih načrtovanja končnega odlagališča nizko- in srednjeradio-aktivnih odpadkov. Zaradi tega se povečuje stiska v NEK, saj v skladišču radioaktivnih odpadkov počasi že zmanjkuje prostora. Zanimiva je še ugotovitev, da so se zaradi gospodarske krize zmanjšala tudi sredstva, ki jih državni proračun namenja za delo državne uprave, tako da sta otežena delo in obstoj pooblaščenih izvedencev, zmanjšujejo pa se tudi sredstva za raziskovalno in izobraževalno delo. Državni organi so tako prisiljeni omejevati svoje dejavnosti, kar otežuje njihovo delo. Po navedbah v poročilu v letu 2012 zaradi tega še ni bilo zaznati večjih težav, se pa občutno povečuje tveganje, da jih bomo imeli v prihodnje. Brane Janjic ENTSO-E Večina infrastrukturnih projektov v zamudi za leto ali dve Združenje evropskih sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij (ENTSO-E) je pri pripravi desetletnega načrta razvoja omrežja 2014 objavilo tehnično poročilo o napredku pri razvoju infrastrukture. Gre za projekte gradnje prenosnih elektroenergetskih omrežij vseevropskega pomena, ki so načrtovani v poročilu iz lanskega leta. ENTSO-E v izdanem poročilu ugotavlja, da zamuja 27 odstotkov infrastrukturnih projektov vseevropskega pomena. Analiza je namreč pokazala, da je 53 odstotkov načrtovanih prenosnih projektov končanih pravočasno, 27 odstotkov pa jih zamuja. Večina projektov zamuja za leto ali dve, le osem odstotkov pa jih zamuja za pet let ali več. ENTSO-E ugotavlja, da so glavni razlogi za zamude dolgotrajni postopki izdaje vseh potrebnih dovoljenj in nasprotovanje javnosti tovrstnim projektom. Med pogostimi vzroki za zamudo pa sta tudi Najhuje je bilo v Savinjski dolini, Ljubnem, Logarski dolini, na območju Laškega, Ojstrice in Dravograda. Pristojne službe so takoj aktivirale vse razpoložljive ekipe in začele z lokalizaci-jo in odpravo okvar na daljnovodih, tako da je že do večera bila večina daljnovodov v normalnem obratovalnem stanju. O številnih okvarah zaradi poškodovanih vodnikov so poročali tudi iz Elektra Primorska, pri čemer je zaradi udarov strel in močnega vetra prišlo do prekinitve dobave električne energije na skupno 309 transformatorskih postajah, brez napajanja pa je ostalo nekaj več kot 9.000 odjemalcev. Najhuje je sicer bilo na območju Sežane, kjer je brez električne energije začasno ostalo več kot 4000 odjemalcev. Tokrat pa je narava prizanesla Gorenjski, kjer velikih motenj pri oskrbi z električno energijo v tem času ni bilo. Zaradi podrtih dreves je za krajši čas ostalo brez napajanja le okrog 950 odjemalcev v Dupljah in 77 na Jezerskem. Občasno je sicer bilo še nekaj posamičnih izpadov nekaterih distribucijskih naprav na območju Orehka, Vogelj in Vokla, a so vzdrževalci Elektra Gorenjska težave kmalu odpravili in vsem odjemalcem zagotovili nemoteno oskrbo z električno energijo. Brane Janjic ELEKTRoDisTRiBuciJsKA PoDJETJA Skupščine v elektrodistribuciji V Mariboru so se delničarji Elektra Maribor, d. d., sestali na 17. redni seji skupščine družbe 28. junija. Skupščina se je seznanila z re- vidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2012 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta (NS) o preveritvi in potrditvi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila družbe za leto 2012. Člani so se tudi seznanili s poročilom NS o izvedbi aktivnosti v skladu s priporočili upravljavca posrednih in neposrednih kapitalskih naložb RS. Sprejet je bil predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.305.242,07 evra uporabi tako, da se 3.014.579,16 evra razdeli delničarjem družbe, preostanek bilančnega dobička v višini 290.662,91 evra pa ostane nerazporejen. Bruto dividenda na delnico znaša 0,09 evra. Skupščina je zastopniku družbe Silvu Ropo-ši, predsedniku uprave mag. Borisu Soviču in NS podelila razrešnice za poslovno leto 2012. Ker sedanjim članom NS poteče mandat 31. avgusta, so bili za člane NS od 1. septembra letos za naslednje štiriletno mandatno obdobje imenovani Roman Ferenčak, Andreja Katič, Dušan Mohorko in mag. Franc Pangerl. Prav tako so bile potrjene dopolnitve dejavnosti družbe in spremembe ter dopolnitve določil statuta družbe. Na 18. redni seji skupščine Elektra Gorenjska, d. d., ki je potekala 1. julija, so se delničarji seznanili z letnimi poročili družbe in skupine Elektro Gorenjska za leto 2012, z mnenjem pooblaščenega revizorja ter s poročilom nadzornega sveta (NS) o preveritvi letnih poročil. Delničarji so odločali o spremembah in dopolnitvah statuta družbe. Na skupščini so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe Elektro Gorenjska za leto 2012 in z revidiranim konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Gorenjska za leto 2012. Delničarji so upravi in NS podelili razrešnico za opra- vljeno delo v preteklem letu. Družba Elektro Gorenjska je leta 2012 dosegla vse poslovne cilje. Sicer pa so delničarji odločali o uporabi bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2012 znašal 1.384.165,68 evra. Sprejeli so sklep, da se dobiček razdeli med delničarje v obliki dividend. Bruto dividenda na delnico znaša 0,08 evra. Dividende bodo izplačane v devetdesetih dneh od dneva sprejema sklepa na skupščini vsem delničarjem, ki so bili na dan zasedanja skupščine vpisani v KDD. V Novi Gorici je na sedežu družbe Elektro Primorska, d. d., 4. julija potekala 18. skupščina delničarjev te družbe. Delničarji so se seznanili z letnim poročilom družbe Elektro Primorska, d. d., in skupine Elektro Primorska za leto 2012 ter poročilom nadzornega sveta (NS) o preveritvi in potrditvi letnega poročila uprave družbe Elektro Primorska, d. d., za leto 2012. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2012, podelitvi razrešni-ce upravi in NS za opravljeno delo v preteklem letu, spremembi statuta družbe, o imenovanju novih članov NS (zaradi poteka mandata sedanjim članom NS) ter o imenovanju pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2013. Nadalje omenimo, da delničarji predloga uprave in NS o delitvi bilančnega dobička niso podprli, temveč so soglasno izglasovali nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe. Delničarjem bodo najpozneje v 120 dneh od dneva sprejema sklepa na skupščini izplačane dividende v višini 0,07 evra bruto na delnico. Sicer pa je skupščina delničarjev potrdila in odobrila delo uprave in NS ter jima podelila razrešnico za leto 2012. Poleg tega so bili na skupščini za naslednje štiriletno mandatno obdobje, katerega začetek je 28. avgust letos, v NS izvoljeni naslednji člani: Matjaž Bajec, Dean Kocjančič, Uroš Saksida in Massimo Makovac. Sicer pa glede dogajanja v elektrodistribuci-ji omenimo še, da bo skupščina Elektra Celje, d. d., potekala 23. avgusta, skupščina Elektra Ljubljana, d. d., pa 29. avgusta. Miro Jakomin Holding Slovanske elektmme d.o.o Modra generacija s pozitivnim odnosom do okolja Skupina HSE, ki je ena izmed nosilcev trajno-stnega razvoja na področju energetike v Sloveniji, si z različnimi projekti neprestano prizadeva spreminjati ustaljene družbene navade, zato še posebej mlajše generacije usmerja k odgovornemu odnosu do okolja. To velja tudi za Modro generacijo, novo blagovno znamko v sklopu projektov HSE na področju obnovljivih virov energije, s katero želi mladostnike na- zagotavljanje virov financiranja in priprava vseh potrebnih študij za načrtovani projekt, saj to traja dlje, kot bi bilo pričakovati. ENTSO-E v poročilu povzema, da zaradi nasprotovanja javnosti ter zakonodajnih in finančnih težav načrtovana gradnja ali obnova 52,300 kilometrov omrežja, od katerega se več kot 80 odstotkov nanaša na integracijo obnovljivih virov energije, pomeni velik izziv. Zato bi morala biti transparentnost pri razvoju projektov vse-evropskega pomena v interesu vseh deležnikov, sploh pa nacionalnih in evropskih regulatornih in političnih organov, ki se še posebej zavedajo koristi tovrstnih projektov. Polona Bahun ENSREG V Bruslju o novostih na področju jedrske varnosti V Bruslju je sredi julija potekala druga skupna evropska konferenca upravnih organov za jedrsko varnost z naslovom Jedrska varnost v Evropi. Konferenco, ki ji je letos predsedoval direktor Uprave RS za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar, sta organizirali Evropska skupina regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) in Evropska komisija. Udeležilo se jo je okrog tristo predstavnikov evropskih upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost in drugih deležnikov s področja miroljubne uporabe jedrske energije. Med udeleženci je bil tudi evropski komisar za energijo Günter Oettinger, ki je v nagovoru zbranim med drugim poudaril potrebo po boljšem sodelovanju držav članic EU na področju energetike, še zlasti na področju jedrske energije, saj si vse države prizadevajo, da jedrska varnost v Evropi nikoli ne bi bila ogrožena. Prav zato je Evropska komisija objavila besedilo predloga nove direktive o jedrski varnosti, ki bo ustvarila pravni okvir za sodelovanje držav članic, poudarila samostojnost nacionalnih upravnih organov in vpeljala sistem medsebojnih tematskih pregledov jedrske varnosti. Konferenca je bila priložnost za predstavitev dela večine mednarodnih združenj na področju jedrske varnosti, ki so se minuli dve leti večinoma ukvarjali z nauki po nesreči v Fukušimi. Osredotočili so se na stresne teste, ki so jih izvedle jedrske elektrarne v EU, rezultate in primerjavo le-teh, še posebej pa na nacionalne akcijske načrte na tem področju in njihovo uresničevanje. Evropski združenji jedrskih upravnih organov ENSREG in WENRA sta namreč postali vodilni strokovni organizaciji, ki pripravljata podlage za izboljšave v posameznih državah in v posameznih objektih. Udeleženci so razpravljali še o pripravljenosti za primere nujnega ukrepanja in izboljšanja evropske zakonodaje na področju jedrske varnosti, konferenco pa končali z razpravo o prihodnosti jedrske varnosti v Evropi. Polona Bahun vajati k eko razmišljanju, jih pozvati k aktivnemu ohranjanju narave ter opozarjati na okoljske teme, ki se dotikajo razvoja in rabe energije iz obnovljivih virov. Projekt Modra generacija je logično nadaljevanje projekta Modri Jan, namenjenega predšolskim in šoloobveznim otrokom prve triade devetletke, ki se je v osmih letih obstoja dodobra 'prijel' svoje ciljne skupine. Z Modro generacijo pa bo HSE storil korak naprej in nagovoril ciljno skupino najstnikov v starosti od 13 do 19 let. Na ustvarjalen, zabaven, svež in odprt način jih bo osveščal o odgovornem pristopu do okolja, hkrati pa jim bo ponujal nabor interesov, ki bodo skladni s temi cilji. Kot je ob tem poudaril generalni direktor HSE Blaž Košorok, bo skupina HSE z Modro generacijo podpirala zlasti ekološke projekte, ki bodo z odgovornim odnosom do okolja preusmerjali mlajše generacije k izbiri zdravega načina življenja. Pomembno je, da bodo mladostniki razmišljali o tem, kako pravilno ravnati z javnimi dobrinami, da bi v prihodnje preprečevali njihovo onesnaževanje ter omejevali druge škodljive vplive na okolje, v katerem živijo. Polona Bahun Invest Sandi Ritlop novi direktor družbe HSE invest Nadzorni svet družbe HSE Invest, ki ga vodi Irena Šlemic, je na seji 4. julija po izvedenem javnem razpisu, ki je trajal od 4. do 19. junija, za direktorja družbe imenoval Sandija Ritlo-pa. Ritlop je v družbi HSE Invest zaposlen že od ustanovitve družbe leta 2002, v tem času pa je bil vodja sektorja gradnje in vodja projekta gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Funkcijo direktorja je sicer opravljal že od 7. marca letos, zdaj pa je bil imenovan za polni, štiriletni mandat. HSE Invest, s sedežem v Mariboru in poslovnimi enotami v Ljubljani, Brežicah, Novi Gorici in Šoštanju, je član skupine HSE. Glavna dejavnost družbe je načrtovanje, priprava in vodenje gradnje projektov v energetiki za družbe skupine HSE kot tudi za zunanje naročnike. »Temeljno poslanstvo in vizija družbe ostajata osredotočena na ohranitev in utrditev vodilne vloge na področju svetovalnega inženiringa pri vodenju gradnje in rekonstrukcije energetskih objektov znotraj skupine HSE, s ciljem širitve svojih storitev tudi zunaj meja Slovenije,« je ob imenovanju povedal Sandi Ritlop in pri tem dodal, da so pred družbo HSE Invest številni izzivi: »Prioritetno moramo seveda uspešno pripeljati do konca projekte v teku. Ne glede na zahtevnost projektov želimo to narediti na najbolj ra- cionalen in terminsko učinkovit način za zagotavljanje optimalnih naložbenih učinkov in v zadovoljstvo naročnika. Hkrati je naš pogled že usmerjen tudi v prihodnost, v projekte, ki so v pripravi. Ob tem se zavedamo raznih tveganj, ki jim je družba v današnjih časih izpostavljena, in veliko pozornosti bomo namenili ravno obvladovanju teh tveganj ter prilagajanju današnjim in jutrišnjim razmeram na področju energetike.« Vladimir Habjan TT TERMOELEKTRARNA THBDVLJE V prvem polletju krepko pod načrti Letošnje izjemno ugodne hidrološke razmere in posledično dobra proizvodnja hidroelektrarn imajo za akterje na energetskem trgu tudi svoje negativne posledice, ki se zaradi znižanja cen električne energije odražajo v zmanjšani ekonomičnosti načrtovanih investicij, pa tudi v precej nižji proizvodnji termoelektrarn od sprva načrtovane. Tako so v termoelektrarni Trbovlje približno v skladu s prvotnimi načrti obratovali le prve tri letošnje mesece, v drugih treh pa je elektrarna zaradi ugodnih energetskih razmer skorajda ves čas stala. Tako jim je od načrtovanih 261 GWh v prvem polletju uspelo proizvesti zgolj 152 GWh, kar je bilo 58,3 odstotka načrtovane proizvodnje. Ker zaustavljeni proizvodnji niso mogli v celoti prilagoditi dobav premoga, so se jim precej povečale tudi zaloge premoga na deponiji, ki so s 100.000 ton na začetku leta, zrasle na 153.000 ton. Zaradi dosedanjega dve in pol mesečnega neobrato-vanja je vprašanje, ali jim bo sploh uspelo iz- polniti prvotno zastavljene načrte o 500 GWh letni proizvodnji, še zlasti zato, ker so avgusta načrtovali tudi redni letni remont elektrarne. V TET sicer ostajajo optimistični in tudi že proučujejo možnosti, da bi remont precej skrajšali oziroma da bi lahko nujna dela na proizvodnih napravah izvedli v okviru krajših vzdrževalnih del. Kako se bo proizvodnja oziroma uresničitev letošnjih poslovnih ciljev v TET zasukala v prihodnjih mesecih, pa bo precej odvisno tudi od razmer na trgu in povpraševanja po električni energiji. Brane Janjic V Premogovniku Velenje zadovoljni z lanskim poslovanjem Iz letnega poročila, ki so ga v Premogovniku Velenje pripravili pred 20. redno sejo skupščine, ki bo 29. avgusta, je razvidno, da je bilo kljub težavam in zahtevnim razmeram v proizvodnji leto 2012 uspešno. V Premogovniku Velenje na leto nakopljejo okrog štiri milijone ton lignita, ki ga večino porabijo v Termoelektrarni Šoštanj za proizvodnjo električne in toplotne energije, v zadnjih letih pa čedalje več tudi v Termoelektrarni Trbovlje. Premogovnik Velenje tako še naprej ostaja pomemben energetski steber Slovenije, saj skupaj s Termoelektrarno Šoštanj zagotavlja več kot tretjino doma proizvedene električne energije in pomeni pomemben in zanesljiv člen v oskrbi Slovenije z električno energijo. Lani so nakopali 3.967.064 ton premoga oziroma prodali 42.389 GJ energije. Dosežena proizvodnja premoga leta 2012 je bila za 2,4 evropska iNVEsTicusKA BANKA Sprejete nove smernice glede sofinanciranja energetskih projektov Evropska investicijska banka se je že konec minulega leta lotila prenove svoje posojilne politike na energetskem področju, v okviru katere se je oktobra lani začel tudi obširen javni posvet. Po uskladitvi vseh mnenj in temeljiti proučitvi evropskih smernic za področje energetike, je upravni odbor banke prejšnji teden sprejel nove kriterije EIB pri dodeljevanju posojil za energetske projekte, pri čemer je osrednja podpora namenjena predvsem naložbam v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetska omrežja ter raziskave na teh področjih. Poleg tega naj bi več priložnosti ponudili tudi manjšim projektom v okviru izvajanja nacionalnih shem energetske učinkovitosti, financiranju energetske prenove stavb in energetsko učinkovitih tehnologij, denimo led razsvetljavi ter posodobitvi obstoječih zmogljivosti na obnovljive vire. Podpredsednik EIB za področje posojil energetskemu sektorju Mihai Tanasescu je ob tej priložnosti poudaril, da sprejem prenovljenih smernic banke pri odobritvi posojil za energetske projekte pomeni pomemben korak v smeri večje podpore evropski energetski politiki, pri čemer naj bi z večjo finančno podporo energetski učinkovitosti, obnovljivim virom in posodabljanju energetskega omrežja Evropski uniji pomagali pri doseganju zastavljenih energetskih in okoljskih ciljev ter ustvarjanju novih delovnih mest. S postavitvijo novih emisijskih standardov pa naj bi posojila banke za energetske projekte v prihodnje več prispevala tudi k splošni trajnostni gospodarski rasti. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger pa je poudaril, da nove posojilne smernice, ki jih je postavila Evropska investicijska banka, pomenijo bistven prispevek k izpolnitvi ključnih evropskih ciljev in ohranitvi vloge Evrope kot nosilke tehnološkega razvoja. V okviru novih smernic naj bi EIB oblikovala tudi nove emisijske standarde, ki bodo uporabljeni pri presoji vseh prihodnjih projektov na fosilna goriva, pri čemer naj bi v prihodnje te kriterije še zaostrili. Tako je meja za nove termoenergetske projekte postavljena pri 550 g CO2/kWh, kar naj bi bilo tudi v skladu z evropsko politiko glede omejevanja onesnaževanja v prihodnje. Kot so še navedli v EIB, so sicer omejitveno posojilno politiko za projekte, povezane z uporabo fosilnih goriv, izvajali že v zadnjih petih letih, pri čemer so za projekte termoelektrarn na premog namenili manj kot 1,5 odstotka od v tem obdobju skupno danih 70 milijard evrov dolgoročnih energetskih posojil. Brane Janjic odstotka manjša od dosežene leta 2011, prodaja premoga pa za 3,6 odstotka manjša kot leto prej. Poslovni načrt za leto 2013 pa predvideva proizvodnjo v višini 3.776.999 ton lignita. Celotni prihodek je lani znašal 131,7 milijona evrov, kar je 6,4 odstotka več kot leta 2011. Odhodki leta 2012 so znašali 131,9 milijona evrov ali 6,4 odstotka več kot leta 2011, realno pa so bili odhodki višji za 3,7 odstotka. Sprememba vrednosti zalog premoga v višini nekaj več kot 1,6 milijona evrov je pozitivno vplivala na poslovni izid. Tako so poslovno leto 2012 sklenili s čistim dobičkom v višini nekaj manj kot 20 tisoč evrov. Lani so v Premogovniku Velenje za investicije namenili 22.3 milijona evrov. Večja investicija, ki se nadaljuje iz preteklega leta, je izdelava navezav, povezanih z odpiralnimi deli centralnega dela jame, in navezav za odkopavanje stebra centralnega dela, nadaljevali pa so tudi z izdelavo jaška NOP II in opravili nujna vzdrževalna dela na zunanjih objektih. Premogovnik Velenje je močno vpet v slovensko energetsko gospodarstvo, saj bo z domačim energentom, ob izgradnji TEŠ 6, zagotavljal zanesljivo in varno oskrbo Slovenije z električno energijo vse do leta 2054. Zaradi stalnega naraščanja potreb bo premog tudi v prihodnje ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in v svetu, pomemben člen v preskrbi z električno energijo. Poslovanje Premogovnika Velenje poleg proizvodnje premoga čedalje bolj temelji tudi na prodaji lastnega znanja, storitev in izdelkov na trgu. Poglavitni cilj vseh povezanih in pridruženih družb Premogovnika Velenje je namreč postopno zmanjševanje odvisnosti od matičnega podjetja. Poleg zanesljive in konkurenčne dobave domačega premoga za proizvodnjo električne energije zato svoje priložnosti za razvoj in mednarodno uveljavitev iščejo tudi v prenosu lastnega strokovnega znanja in tehnologije zunaj meja Slovenije. To predstavlja pomembno priložnost za celotno skupino in prihodnost Premogovnika Velenje v naslednjih desetletjih. Polona Bahun Čedalje uspešnejša prodaja lastnega znanja na tujih trgih Premogovnik Velenje je z največjim slovaškim rudnikom Hornonitrianske Bane iz Prievidze pred kratkim podpisal pogodbo za prodajo na-predovalnega stroja GPK-PV. Gre za posel v vrednosti 775.000 evrov, ki je plod lastnega inženirskega znanja in je nov pomemben dosežek Premogovnika Velenje, saj gre za prvi prenos sodobne rudarske tehnološke opreme znotraj trgov Evropske unije. Napredovalni stroj GPK-PV, katerega proizvajalec je Premogovnik Velenje, je certificiran v skladu z evropsko zakonodajo za uporabo v metanski jami. Gre za konzolni stroj, ki ima ele-ktro-hidravlični pogon in je namenjen izdelavi jamskih prog, preseka 4,7-24 m2 ter je primeren za rezanje materialov trdote do približno 70 N/mm2. Stroj je plod skupnega znanja strokovnjakov iz Premogovnika Velenje z ruskim proizvajalcem ogrodja napredovalnega stroja KMZ Chelyabinsk - Kupeysk. Premogovnik Velenje ima za trženje tega stroja ekskluzivno zastopstvo za EU ter v Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Turčiji, Indiji, Maleziji, na Filipinih, Novi Zelandiji in v Avstraliji, tako da si v prihodnje lahko z njim obetajo še več poslov. Premogovnik Velenje je s slovaškim rudnikom Hornonitrianske Bane sicer že doslej dobro sodeloval, zaradi česar je precej možnosti tudi za nadaljnje sodelovanje. Slovaki za potrebe novega jamskega območja v svojem rudniku namreč pripravljajo izdelavo daljšega odseka, v dolžini približno 600 metrov, zato želijo proizvodnjo avtomatizirati. Zato so se v Premogovniku z njimi že začeli dogovarjati tudi za dobavo podajalnika lokov za vgradnjo ločnega podpor-ja PL-08 PV, ki je tudi plod lastnega znanja, ter v nadaljevanju še enega napredovalnega stroja GPK-PV. Ker na Slovaškem nimajo več rudarske šole in tudi svojih kadrov nimajo več kje izobraževati, so izrazili tudi željo, da bi njihove zaposlene izobraževali v Velenju, še posebej delavce pri izdelavi jamskih prog. Premogovnik Velenje je že junija lani podpisal pogodbo za posodobitev proizvodnje z naprednejšo in tehnološko bolj dovršeno opremo tudi s prvim od turških rudnikov. Od takrat so turškemu rudniku Soma Komur I§letmeleri a.§ že dobavili osemdeset garnitur ščitnega hidravličnega podporja za podzemni kop, konec junija pa so kupcu poslali še dva napredovalna stroja. Stroja sta namenjena izdelovanju jamskih prostorov in izbirnemu pridobivanju kakovostnih plasti iz jalovine in sta primerna za rezanje materialov do okrog 70 N/mm2 enoosne tlačne trdnosti kocke. Teža posameznega stroja je okrog štirideset ton, tako da so bile precej zahtevne tudi priprave na prevoz. Kot poudarjajo v Premogovniku, je uspešen podpis pogodbe z omenjenim turškim rudnikom odraz dolgoletnih vlaganj Premogovnika Velenje v razvoj tehnologij in lastnega strokovnega kadra, pri čemer si od posla obetajo tudi dragocene reference za sklenitev podobnih dodatnih poslov na tem zanimivem trgu, pa tudi v širši regiji. Premogovnik Velenje bo sicer tudi v prihodnje nadaljeval z razvojem in izdelavo rudarske opreme za domači in tuji trg, saj se zavedajo, da jim sodelovanje pri posodabljanju rudnikov v svetu ponuja izjemno velike in še neizkoriščene poslovne priložnosti. Brane Janjic mednarodna AGENciJA za jedrsko ENERGiJo Goriva za jedrske elektrarne še za tisoče let V St. Petersburgu je konec junija potekala dvodnevna ministrska konferenca Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o prihodnosti jedrske energije v 21. stoletju. Konferenca, ki se jo je udeležil tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, je bila odlična priložnost za poglobljeno razpravo odločevalcev in strokovnjakov o vlogi jedrske energije v trajnostnem razvoju, pri blaženju podnebnih sprememb in v soočanju s čedalje večjimi potrebami po energiji. Udeleženci konference so govorili tudi o vlogi in obetih jedrske energije v prihodnosti, o potrebi po jedrski varnosti ter o tehničnih vidikih razvoja jedrske energije. V uvodnem nagovoru je direktor IAEA Yukiya Amano poudaril, da je dostop do zanesljivih virov energije bistven tako za države v razvoju, kot za razvite države. Ker število prebivalstva narašča, vztrajno rastejo tudi potrebe po energiji in, če želimo zadostiti vsem potrebam, moramo izkoristiti vse razpoložljive vire energije. Med njimi je tudi jedrska energija, ki ima kar nekaj prednosti pred fosilnimi gorivi, iz katerih danes proizvajamo večino potrebne električne energije. Stroški jedrske energije so predvidljivi, zalog urana še zelo dolgo ne bomo izčrpali, medtem ko bodo zaloge fosilnih goriv pošle v naslednjih nekaj stoletjih. Tako kot proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, je tudi jedrska energija skoraj brez izpustov toplogrednih plinov. V nasprotju z obnovljivimi viri pa jedrske elektrarne omogočajo zanesljivo in stalno oskrbo z električno energijo, kar je zelo pomembno za oskrbo sodobne družbe in njenega gospodarstva. Razprava na panelih je potekala še o energiji in okolju, jedrski varnosti in zanesljivosti skozi mednarodno sodelovanje, infrastrukturi, tehnologiji in institucionalnem razvoju - pot naprej ter o sprožilcih razvoja trajnostne in inovativne tehnologije. Predstavniki posameznih držav so ob koncu srečanja predstavili še načrte držav in trenutno stanje jedrske energije. Samo Omerzel je tako v predstavitvi načrtov za jedrsko energijo v Sloveniji ter trenutnega stanja jedrske energije v državi poudaril predvsem, da kljub temu, da v Sloveniji deluje le en jedrski reaktor, ta vseeno proizvede tretjino električne energije. Glede varnosti pa je poudaril dejstvo, da so stresni testi, ki so jih po jedrski nesreči v Fukušimi morale opraviti vse jedrske elektrarne v EU, pokazali, da je NEK najbolj varna jedrska elektrarna v Evropi. Polona Bahun SAVSKE I Vv. J ELEKTRARNE LJUBLJANA J.O.D. Kogeneracija prinaša velike koristi V Savskih elektrarnah Ljubljana poudarjajo, da so koristi, ki jih prinaša kogeneracija (SPTE) za narodno gospodarstvo, nedvomno velike. Po besedah mag. Mirka Javerška iz SEL se s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, v primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja, poraba goriva zniža za približno tretjino, emisija ogljikovega dioksida za več kot polovico, celotni izkoristek energije pa je dvakrat večji. V ekološko usmerjenih državah, kot sta na primer Danska in Nizozemska, proizvedejo preko 35 odstotkov električne energije v kogeneracijskih napravah. To, kar je za širitev in vlaganje v kogeneracijo najbolj pomembno, zagotovo niso samo koristi za okolje. Vlaganje v soproizvodnjo toplote in električne energije je velik poslovni izziv. »Izračuni celo kažejo, da se malo katera industrijska naložba povrne v tako kratkem času, kot naložba v kogeneracijo. Glede na vrsto kogeneracijske naprave in goriva, ki ga uporablja, se naložba povrne v približno štirih do petih letih,« pravi mag. Javeršek. Kot je znano, je Evropska unija kot najpomembnejši ukrep za zmanjševanje onesnaževanja okolja izbrala kogeneracijo oziroma so-proizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. V EU naj bi do leta 2015 delež kogeneracije v celotni proizvodnji električne energije povečali z 12 na 20 odstotkov. Evropski parlament je leta 2012 takšno strategijo ne samo sprejel, ampak celo priporočil povečanje deleža na 25 odstotkov. Miro Jakomin n Organizator trga z električno energijo, d.o.o. Prenovljen priročnik za izgradnjo malih hidroelektrarn Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo SODO in organizator trga z električno energijo BORZEN sta izdala že četrto verzijo priročnika z uporabnimi nasveti za gradnjo manjših elektrarn za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije, ki je izšla v slovenskem in angleškem jeziku. Družbi želita tudi na ta način bodočim investitorjem malih elektrarn pomagati z nasveti na enem mestu za čim lažjo in hitrejšo pot do izpeljave zastavljenih projektov. Nov priročnik vključuje predvsem novosti s področja pridobivanja potrebnih dovoljenj, subvencij in postopkov pridobivanja podpore ter tudi dopolnitve v seznamu predpisov. Priročnik tako na enostaven, razumljiv način in hkrati z uporabo shematskega prikaza potencialnim investitorjem predstavlja potek gradnje manjše elektrarne, pri čemer odgovarja na vprašanja bodočih investitorjev v zvezi s postopki in potrebnimi koraki od ideje do postavitve elektrarne in vključitve v sistem pridobivanja podpore. Priročnik je namenjen tudi resornim ministrstvom, upravnim enotam in lokalnim skupnostim, in sicer predvsem za potrebe izvajanja nalog na podlagi Energetskega zakona. Zagotovo pa bo uporaben tudi za delo gradbenih in okoljskih inšpektorjev, delo inženirske zbornice ter vseh elek-trodistributerjev. Priročnik je v elektronski obliki dostopen na spletnih mestih www.sodo.si, www.borzen.si in www.energetika-portal.si. Brane Janjic m ELEKTRO mARIBDRd.d. V sistem naprednega merjenja vključenih že tretjina vseh odjemalcev Odločitev družbe Elektro Maribor, da z namestitvijo pametnih števcev daje prednost potrebam odjemalcev po bolj prijaznem in tehnološko veliko naprednejšem načinu merjenja porabe električne energije, je dosegla pomemben mejnik. Tako je na distribucijskem območju Elektra Maribor v sistem naprednega merjenja vključenih že 70.000 merilnih mest oziroma 580 transformatorskih postaj, kar sestavlja 33 odstotkov vseh njihovih merilnih mest. Do konca leta naj bi se ta odstotek še povečal, saj so si v letošnje načrte zastavili, da bodo v sistem naprednega merjenja vključili vsaj 36 odstotkov vseh merilnih mest. Sistem naprednega merjenja meri, zbira in analizira porabo energije ter komunicira z merilnimi napravami, kot so števci električne energije. Sistem vključuje sistemske števce, komunikacijsko opremo, komunikacijske poti ter strojno in programsko opremo v merilnem centru. Učinki uvedbe sistema naprednega merjenja so pozitivni za uporabnike omrežja, dobavitelje električne energije in operaterja distribucijskega omrežja. Zaradi učinkovitejše rabe električne energije in manjših izgub v omrežju so pozitivni tudi okoljski učinki. Kot že rečeno, uvedba naprednega merjenja prinaša odjemalcem več ugodnosti, najpomembnejše med njimi pa so obračun po dejanski mesečni porabi od prvega do zadnjega dne v mesecu - brez poračunov. Računi so bolj natančni in razumljivi, sprotno spremljanje porabe pripomore k varčevanju z ele- VLADA V rezervi ostalo skoraj 387 tisoč emisijskih kuponov Vlada je na seji 11. julija sprejela Sklep o načinu razpolaganja z emisijskimi kuponi iz rezerve. Količina le-teh, ki je bila določena v državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do 2012 za nove naprave za obdobje 2008 do 2012, namreč ni bila v celoti izkoriščena. Tako je 31. decembra 2012 v njej ostalo 386.893 emisijskih kuponov, ki jih ni bilo mogoče podeliti brezplačno. Emisijski kuponi se bodo tako v skladu z uredbo Evropske komisije z 2. maja 2013 o določitvi registra Unije razveljavili. V državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do 2012, ki ga je 5. februarja 2007 potrdila tudi Evropska komisija, je bila določena količina emisijskih kuponov, ki naj bi bila razdeljena upravljavcem naprav, ki so pridobili dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za obdobje od leta 2008 do 2012 in za vsako posamezno leto v tem obdobju. V načrtu je bila določena tudi količina emisijskih kuponov v rezervi za nove naprave, ki naj bi jih te ob izpolnitvi določenih pogojev prav tako dobile brezplačno. V pojasnilih Evropski komisiji k predlogu državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do 2012 je Slovenija navedla, da se bo preostanek emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave, ki jih ne bo mogoče podeliti brezplačno do 31. decembra 2012, v skladu z določili Zakona o varstvu okolja, razveljavil. Z njimi razpolaga oziroma določi način razpolaganja slovenska vlada. Na podlagi zahteve Evropske komisije za potrditev vhodnih podatkov za izračun ocenjene količine emisijskih kuponov, ki bodo prodani na dražbi v skladu z EU zakonodajo, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 18. aprila letos komisijo obvestilo tudi o tem, da namerava izvesti zamenjavo preostalih emisijskih kuponov v rezervi za nove naprave iz obdobja od 2008 do 2012 za emisijske kupone z veljavnostjo v obdobju od 2013 do 2020. Namen takšne odločitve Slovenije je bil predvsem izpolnitev obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v obdobju od 2013 do 2020. Evropska komisija je možnost postopka zamenjave preostanka emisijskih kuponov iz rezerve zavrnila, saj bi bilo to v nasprotju z odločbo, s katero je komisija potrdila slovenski državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do 2012, in bi predstavljalo kršitev določb Direktive Evropskega sveta iz leta 2003. Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do 2012 pa ni več mogoče spremeniti. Na podlagi takšnega stališča komisije je pristojno ministrstvo vladi zato predlagalo sprejetje sklepa, na podlagi katerega se 386.893 emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave, ki jih do 31. decembra 2012 ni bilo mogoče podeliti brezplačno, razveljavi. Razveljavitev emisijskih kuponov bo izvedla Agencija RS za okolje, ki je nacionalni administrator registra Unije. Polona Bahun ktrično energijo in prihranku denarja. Izbira eno- ali dvotarifnega načina merjenja električne energije brez stroškov nabave in vgradnje merilne opreme. Ob prekoračitvi naročene moči je možen ponovni vklop brez čakanja na dežurno službo in brez stroškov zamenjave varovalk. Elektro Maribor je sicer v Sloveniji pri gradnji sistema naprednega merjenja med vodilnimi in aktivno sledi cilju, da do leta 2020 v sistem naprednega merjenja vključi vse svoje odjemalce, s čimer so tudi na dobri poti, da izpolnijo priporočila Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost. Brane Janjic Nagrade tudi najboljšim dijakom s Ptuja Potem, ko je Elektro Maribor sredi junija nagradil najboljše dijake Srednje elektro-računalni-ške šole Maribor, je na julijski slavnostni podelitvi diplom zaključnega izpita in poklicne mature Elektro in računalniške šole s Ptuja podobno nagradil tudi tri najboljše dijake iz te šole. Nagrajence so med svojimi najboljšimi dijaki izbrali na šoli, ker pa jih niso mogli razvrstiti na prvo, drugo in tretje mesto, je padla skupna odločitev, da vsem trem, Mateju Rebercu, Nejcu Vidrihu in Vitu Meznariču, podelijo zlati znak odličnosti in nagrado v višini dvesto evrov. Predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič je ob tej priložnosti poudaril, da je elektrotehniška stroka pomembno vplivala na življenje in razvoj v 20. stoletju, pri čemer se njen potencial krepi tudi v 21. stoletju. Kot je dejal, so se zato v družbi že lani odločili, da začnejo z nagrajevanjem najboljših dijakov elektro šol na njihovem oskrbovanem območju, ki izobražujejo in vzgajajo kadre tudi za odlično delovanje in razvoj njihove družbe ter to dobro prakso nadaljujejo tudi letos. Ob tem je letošnjim nagrajencem izrekel iskrene čestitke in jih pozval, naj jim bosta še naprej vodilo na učni poti učenje že znanega in razkrivanje novega. Ravnatelj Elektro in računalniške šole Rajko Fajt pa je med drugim poudaril, da je potencial, ki se razvije v sodelovanje med šolami in podjetji, zelo pomemben in obojestransko koristen. Tako za dijake, ki pridobivajo novo znanje, kot za profesorje, ki svoje izkušnje in znanje generacijam prenašajo, je sodelovanje z gospodarstvom prednost in dodana vrednost. Povezovanje je tudi edini ukrep v smislu reševanja strukturnih neskladij na trgu delovne sile. Z velikim veseljem ugotavljamo, je dejal Rajko Fajt, da so gospodarski subjekti v lokalnem in regionalnem okolju v večini sledili predlogu povezovanja. Med nje prav gotovo sodi družba Elektro Maribor, ki pa ni le partner v procesu izobraževanja na strokovnem področju. Kot družba, ki sledi odličnosti, nagrajuje dijake za posebne dosežke na strokovnem področju in jih spodbuja, da iščejo svoje priložnosti v strokovnem izobraževanju. Brane Janjic ELEKTRO mARIBDRd.d. Podpora akciji Peljimo jih na morje Energija plus in Elektro Maribor sta se z do-natorskimi sredstvi v skupni vrednosti 2.500 evrov pridružila vseslovenski humanitarni akciji Rdečega križa Slovenije Peljimo jih na morje, ki je namenjena otrokom in starejšim iz socialno šibkih okolij. Direktor družbe Energije plus Bojan Horvat in predstavnica za odnose z javnostmi v Elektru Maribor Karin Zagomilšek sta donaciji predala strokovni sodelavki na področju socialne dejavnosti Rdečega križa Slovenije Mateji Lamovšek. Ob tej priložnosti je Bojan Horvat povedal, da so se za sodelovanje v vseslovenski humanitarni akciji Peljimo jih na morje!, s katero bo Rdeči križ Slovenije otrokom in starejšim iz socialno šibkih okolij omogočil letovanje ob morju na Debelem rtiču in v Punatu na Krku, odločili kot družbeno odgovorno podjetje. »Ko na ta način pomagamo drugim, jim poskušamo vliti upanje in zavedanje, da niso sami. Vemo, da bo to za marsikoga prvič v življenju. Upamo, da bomo z doniranimi sredstvi otrokom omogočili nepozabne počitnice in vtise,« je še dejal Bojan Horvat. Karin Zagomilšek pa je poudarila, da načelo družbene odgovornosti v družbi Elektro Maribor upoštevajo in krepijo že vrsto let. Tako so že v preteklosti podprli različna humanitarna društva, socialne in izobraževalne ustanove, izkazali svojo odgovornost do okolja ter podprli številne družbeno odgovorne projekte v lokalnem in regionalnem okolju. Zato so se v družbi Elektro Maribor tudi letos odločili pomagati in so sredstva namenili različnim humanitarnim organizacijam, med njimi tudi Območnemu združenju Rdečega križa Maribor, ki bo sredstva namenil letovanju otrok v Punatu. V Energiji plus in Elektru Maribor, ki sta prispevala denarna sredstva, so svojo dobrodelnost izkazali tudi zaposleni, ki so zbrali nekaj oblek, obutve, kopalk, šolskih potrebščin, družabnih iger ... Mateja Lamovšek pa je ob prevzemu donaci-je izrazila zahvalo in dejala: »Veseli me, da sta se Energija plus in Elektro Maribor odločila, da z zbiranjem materiala in z donatorskimi sredstvi pomagata otrokom najti njihovo prvo školjko in pričarati nasmeh na njihov obraz.« Brane Janjic š ELEKTRO EHERGIJR Končan javni razpis Elektro energije za področje gospodarstva Zaradi porabe sredstev je Elektro energija 29. julija zaprla javni razpis UREZRKO-1 gospodarstvo. Na razpis je prispelo 54 vlog, s katerimi je višina zaprošenih sredstev dosegla višino razpisanih sredstev, v znesku 800.000 evrov. Podjetja, ki so oddala vloge na drugem roku Vs 1 |Jn MW tUR r nr «S*- Ä 1 1 odpiranja, 12. julija 2013, bodo pozvana še k morebitnim dopolnitvam oziroma bodo prejela sklepe. Razpis UREZRKO-1 javni sektor ostaja odprt do porabe sredstev. Namenjen je javnim ustanovam, kot so občine, javni zavodi, društva, razpisanih pa je 232.000 evrov, ki so še na voljo. Za razpis, za katerega so bila v skladu z razpisno dokumentacijo predvidena tri odpiranja, velja še termin tretjega, jesenskega odpiranja. Obravnavane bodo vse vloge, ki bodo na naslov Elektro energije, d. o. o., prispele najpozneje do 13. septembra letos, do 14. ure oziroma do porabe sredstev. Vladimir Habjan Elektro energija nagrajuje zveste odjemalce Elektro energija je na svoji spletni strani objavila nagradno igro, ki velja za vse, ki ste se že, ali pa se boste do 30. septembra letos naročili na prejemanje računa za elektriko v elektronski obliki neposredno v vaš e-poštni nabiralnik, ob sočasni ureditvi trajnika. Vsak mesec bodo izžrebali 30 nagrajencev, ki bodo prejeli praktične nagrade, vsi prijavljeni pa sodelujejo v žrebanju. Prednosti plačevanja z neposredno obremenitvijo so: nižja bančna provizija, izognili se boste čakanju v vrstah na banki ali pošti, položnice bodo pravočasno poravnane, in ne boste prejemali opominov, prav tako vam ne bo treba vsak mesec prepisovati podatkov v spletne bančne obrazce. Kaj morate storiti? Skoraj nič, le prijavite se na brezpapirni račun in trajnik (neposredno obremenitev) za plačevanje položnic - izpolnite obrazec in jim ga dostavite čim prej. Prvo žrebanje je bilo že v začetku avgusta. Glavna nagrada sta bili dve električni kolesi, vsak mesec pa bodo izžrebali še druge nagrade, in sicer: 10 naglavnih lučk, 10 varnostnih jopičev, 10 merilnikov Poišči potratneža. Zmanjšajte stroške, pridobite več časa zase, hkrati pa skrbite še za čisto okolje. Elektro energija nagrajuje zvestobo in zmanjševanje stroškov plačila položnic! Vladimir Habjan Panonski bazen večinoma ni primeren za gradnjo geotermalnih elektrarn Projekt Transenergy, ki se je začel lani, je namenjen obravnavi skupne uporabe čezmejnih geotermalnih virov energije Slovenije, Avstrije, Madžarske in Slovaške, saj je prevladalo spoznanje, da je trajnostno izkoriščanje in prepre- GEOTERMALNA ENERGIJA zahodnega obroč,a Panonskega bazerta ik>rt?\lft, tr-J/nfMihUti.u čevanje morebitnih negativnih vplivov zaradi pretiranega izkoriščanja vodonosnikov na tem območju možno le ob usklajenem sodelovanje vpletenih držav. Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, v njegovem okviru pa so raziskali najpomembnejše geološke, hidrogeološke in geotermične pojave na zahodnem delu Panonskega bazena. Podrobnejše je bilo raziskanih pet bazenov oziroma 387 termalnih vrtin in 16 termalnih izvirov, s katerimi v omenjenih državah skupno razpolaga 214 uporabnikov. Raziskava je dala kar nekaj zanimivih ugotovitev, pri čemer je pregled stanja izrabe geotermalnih virov za leto 2011 pokazal, da je termalno vodo z nad 20 °C izkoriščalo skoraj 70 odstotkov vseh uporabnikov. Najvišja temperatura iztoka s 110 °C je bila ugotovljena v Bad Blumau v Avstriji, kjer termalno vodo uporabljajo za proizvodnjo elektrike v binarni geotermalni elektrarni. Povprečna temperatura pridobljene vode je sicer najvišja v Sloveniji in na Slovaškem, med 60 in 80 °C, zato se voda v teh dveh državah uporablja kaskadno, kar pomeni, da odvzemu vode za različne načine ogrevanja sledi še raba za kopanje in balneologijo. V Avstriji in na Madžarskem pa so temperature nekoliko nižje, v povprečju »le« 40 °C, zato prevladuje njena uporaba za kopanje in balneologijo, na Madžarskem pa termalno vodo s temperaturo pod 30 °C zelo pogosto uporabljajo tudi kot vir pitne ali tehnološke vode. Med raziskanimi območji je bilo tudi območje Bad Radkersburg-Hodoš med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko, pri čemer je bilo v Sloveniji identificiranih 21 uporabnikov s 37 vrtinami, od katerih je bilo aktivnih 26. Odvzem termalne vode pri nas je leta 2011 presegel 3,2 milijona m3, z njo pa se je ogrevalo 9 kopališč in zdravilišč ter njihovi bazeni. Termalna voda se uporablja tudi za daljinsko ogrevanje Lendave in Murske Sobote ter rastlinjaka orhidej v Do-brovniku in paradižnika v Tešanovcih, zanimiva pa je tudi uporaba za taljenje snega na javnih površinah v Lendavi ter ogrevanje nogometnega igrišča v Moravskih Toplicah. Drugače pa so bile ključne ugotovitve omenjene raziskave, da bo zaradi razmeroma nizkih temperatur termalne vode verjetno tudi v prihodnje prevladovala direktna raba, pri čemer pa bo treba, če želimo ta energetski vir uporabljati trajnostno, sprejeti nekaj dodatnih ukrepov. Poleg ustrezne tehnologije in kaskadne izrabe bo tako treba vzpostaviti tudi sisteme vračanja izrabljene vode v vodonosnike. Razpoložljivi podatki niso potrdili obstoja visoko-temperaturnih geotermalnih virov s temperaturo nad 150 °C, čeprav je nekaj območij, ki bi sicer lahko bili primerni za pridobivanje električne energije z uporabo geotermalnih elektrarn, a verjetno šele tedaj, ko bo cena električne energije dovolj visoka, da bodo takšni projekti ekonomsko sprejemljivi. Podrobnejši podatki o raziskavi in njenih rezultatih so dostopni na spletnem naslovu http://transenergy--eu.geologie.ac.at/. Brane Janjic sti pa lastnike zasebnih hiš, ki imajo na svojih objektih nameščene sončne elektrarne, da sodelujejo pri raziskavi Fakultete za energetiko in si na ta način brezplačno optimirajo prihodke s svojo sončno elektrarno. Interesenti, ki bi želeli sodelovati v raziskavi in optimi-ranju lastne proizvodnje, to lahko do 30. avgusta 2013 sporočijo na elektronski naslov peter.mrak@um.si ali pokličejo telefonsko številko 03 777 04 03. Kot je med drugim pojasnil doc. dr. Peter Virtič, uporabnik električne energije le stežka sproti spremlja in tudi stežka prilagaja porabo na način, da bi bilo obratovanje njegove sončne elektrarne v kombinaciji s porabo električne energije v njegovem objektu optimalno. Zato je Fakulteta za energetiko marca 2013 začela s projektom, pri katerem izvaja brezplačno merjenje, nadzor in svetovanje pri proizvodnji/porabi električne energije iz fotonapetostnih sistemov. Pri tem fakulteta za do deset prijavljenih zagotovi brezplačno tudi števec za neto merjenje električne energije in vso potrebno opremo. Izmed desetih prijavljenih bo izbranih najmanj pet lastnikov stanovanjskih hiš s sončnimi elektrarnami, seveda pa je zaželeno, da se prijavijo tudi podjetja in lastniki industrijskih ter javnih objektov. Projekt z naslovom PV NET je v višini 85 odstotkov sofinanciran v okviru EU programa Mediteran. Miro Jakomin fakulteta za ENERGETiKo Raziskava o obratovanju sončne elektrarne Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko v Krškem in Velenju, poziva vse prebivalce, javne in zasebne institucije in podjetja, zla- Gradnja hidroelektrarn Hidrogradnja ena ki jo skoraj v cel Brane Janjič S lovenija ima na področju gradnje HE bogato tradicijo in tudi veliko znanja, ki se je akumuliralo v tem obdobju. Da gre res za dolgoletno tradicijo, priča tudi dejstvo, da smo prvo elektrarno na izmenični tok zgradili le dve leti po Edisonovi elektrarni na Niagari in da je bil s postavitvijo takratne elektrarne na Fužinah v Ljubljani pri nas vzpostavljen tudi prvi srednje napetostni prenos električne energije do papirnice Vevče. Prav tako smo bili med prvimi na svetu, ki so začeli graditi HE na podlagi koncesij, saj je bila za prvo hidroelektrarno na Dravi HE Fala sprva dana koncesija za 60 let. HE Fala z 80 kV povezovalnim prenosnim daljnovodom med Falo in Laškim je pomenila tudi vrhunec tehnologije pri gradnji hidroelektrarn in tudi omrežja. S tradicijo gradnje hidro objektov smo v Sloveniji nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni, in sicer z gradnjo verige hidroelektrarn na Dravi in postavitvijo HE Moste na Savi, kjer je izdelavo turbin po zapletih z dobavo turbin iz Avstrije prevzel Litostroj. Glavnino del na teh objektih so tako že takrat opravili domači projektanti in v veliki meri so sodelovali tudi domači dobavitelji opreme in izvajalci gradbenih del, pri čemer se je ta vzorec potem nadaljeval tudi pri drugih hidroenergetskih objektih. Pozitivne izkušnje iz teh časov se, po besedah direktorja združenja za svetovalni inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Vekoslava Korošca, ko smo se bili prisiljeni opreti na domače znanje in domačo proizvodnjo, danes odražajo v dejstvu, da še danes pri gradnji Slovenija je v širši regiji ena redkih držav, ki ima še dovolj znanja in tudi lastnih proizvodnih zmogljivosti za postavitev hidroelektrarn. Čeprav se je delež samooskrbe pri gradnji hidroelektrarn s propadom gradbenega sektorja nekoliko zmanjšal, pa se že oblikuje novo jedro, ki bo svoje možnosti lahko preverilo pri izboru izvajalcev za gradnjo HE Brežice. Da gre za pomembne razvojne gospodarske projekte, priča tudi podatek, da vrednost vseh načrtovanih hidroenergetskih projektov na spodnji in srednji Savi, Soči, Muri, Dravi (ČHE Kozjak) presega dve milijardi evrov. hidroelektrarn lahko dosegamo do 90-odstotni delež domače industrije, kar nas uvršča med pomembne graditelje HE v Evropi. Lahko celo rečemo, da je slovensko znanje s tega področja navzoče po vsem svetu, saj sem tudi sam, pravi mag. Vekoslav Korošec, ko sem bil še projektant na IBE in direktor sektorja tujega trga, sodeloval pri projektih gradnje hidroelektrarn v Južni Ameriki, v Kostariki in Kanadi. Že samo dejstvo, da je ena najbolj razvitih držav na svetu in z največjim hidropotencialom, kot je Kanada, za gradnjo na svojih tleh angažirala slovenske projektante in slovenske dobavitelje, kaže na izjemno visoko usposobljenost slovenskih strokovnjakov na tem področju. Gre za z leti in številnimi kakovostno izpeljanimi projekti pridobljen mednarodni ugled, poudarja mag. Vekoslav Korošec, ki ga vsekakor ne gre zapraviti. HE so predvsem priložnost za zagon domače industrije Za oživitev slovenskega gospodarstva, pravi mag. Vekoslav Korošec, nujno rabimo investicije, in priložnosti zanje je na področju izrabe vodne energije še dovolj. Na področju gradnje HE imamo namreč še vedno zelo velik neizrabljen hidropotencial in seveda s tem tudi možnosti za zagon novega investicijskega cikla, saj je denimo samo dokončanje spodnje Save in zgraditev elektrarn na srednji Savi ovrednoteno na okrog milijardo in pol evrov. Pri uresničitvi tega projekta pa kljub trenutni gospodarski in finančni krizi ni ključen problem zbiranje potrebnega denarja, temveč so to predvsem dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in pomanjkanje nekaterih odločitev, ki bi pripeljale do nujno potrebnih premikov. Tako že nekaj časa mencamo s podelitvijo koncesije za srednjo redkih panog, oti obvladujemo sami Naš nacionalni interes je, da vsi skupaj poiščemo sprejemljive rešitve, pri čemer ne bi smeli pozabiti, da gradnja energetskih objektov, poleg ohranjanja kakovostne, zanesljive in cenovno optimalne oskrbe, prinaša tudi delovna mesta, višjo dodano vrednost in pomembno prispeva k rasti gospodarstva oziroma, da ima tudi prek koncesijskih dajatev, plačila davkov in širših narodnogospodarskih koristi, kot so zaščita pred poplavami, ohranitev podtalnice, možnosti namakanja, razvoj turizma, pridobivanja referenc domačih podjetij, več sinergijskih učinkov. Za uspešen nastop na tujih trgih so ključne domače reference Savo, kar onemogoča nadaljevanje del pri zbiranju vse potrebne dokumentacije za pridobitev državnega prostorskega načrta in izvedbo drugih pripravljalnih del. Ravno uspešno izpeljana ta faza posameznih projektov pa je dejansko tista, ki nam omogoča dostop do evropskih sredstev, ki so za te namene na voljo v okviru nove finančne perspektive 2014 do 2020. Glede na izkušnje drugih držav, bi lahko namreč za velik del infrastrukturnih projektov pri hidroelektrarnah - za ureditev nabrežin, zaščito podtalnice in postavitev ribjih stez, uspešno izrabili evropska sredstva. Če denimo pogledamo le v sosednjo Avstrijo, bomo ugotovili, da polovico projektnih investicijskih sredstev za gradnjo ribjih stez na Muri in Donavi v 50 odstotkih sofinancira EU. Precej dodatnih težav smo si nakopali tudi z zadnjo širitvijo območij Nature 2000, pri če- mer, pravi Mag. Vekoslav Korošec, na Gospodarski zbornici menimo, da širitev ne temelji na strokovno dovolj argumentiranih zahtevah in da smo precej pretiravali, saj smo država z največjim deležem zaščitenega ozemlja v EU. Kljub temu pa menimo, da se vendarle da energetske objekte graditi tudi na območjih, ki jih pokriva Natura. Prvi pogoj za to pa je, da morajo tako načrtovalci energetskih objektov kot nara-vovarstveniki poiskati skupne točke in najti rešitve, ki so sprejemljive za obe stani. Na žalost je dosedanja praksa potekala v drugo smer in dejansko ni bilo konstruktivnega dialoga med energetsko stroko in okoljevar-stveniki, največjo ceno tega pa so doslej plačevali Eles in distribucijska podjetja kot investitorji linijskih objektov. V zadnjem času pa so se tej problematiki pridružile še hidroelektrarne. Naš nacionalni interes je, da vsi skupaj poiščemo sprejemljive rešitve, pri čemer ne bi smeli pozabiti, da gradnja energetskih objektov, poleg ohranjanja kakovostne, zanesljive in cenovno optimalne oskrbe, prinaša tudi delovna mesta, višjo dodano vrednost in pomembno prispeva k rasti gospodarstva oziroma, da ima tudi prek koncesijskih dajatev, plačila davkov in širših narodnogospodarskih koristi več sinergijskih učinkov. Velika gospodarska kriza in nekatere neustrezne rešitve v sektorju gradbeništva so žal povzročile razpad glavnih gradbenih podjetij, ki so uspešno izvajali gradnjo elektrarn doma in v tujini. Zato je po mnenju mag. Vekoslava Korošca zdaj ključna naloga slovenskega gospodarstva na tem področju, da na podlagi dosedanjih referenc in znanja, ki ga kadri še vedno imajo, ustanovi nova zdrava jedra, ki bodo sposobna pripraviti konkurenčne ponudbe in zmagovati na razpisih. Kot je dejal, so se slovenski gradbeni izvajalci že povezali in sodelujejo v razpisu za gradnjo HE Brežice. Gre za prvi konkreten izziv, ki bo pokazal, ali je slovensko gospodarstvo še sposobno prevzeti tako zahteven projekt, kot je gradnja največje HE na spodnji Savi. Če bo novoustanovljeni skupini pri tem projektu uspelo, lahko pomeni to pomemben impulz za ohranitev zdravega jedra slovenskega gradbeništva, ki bi lahko uspešno nadaljeval s projektom gradnje HE Mokrice in potem tudi z gradnjo HE na srednji Savi ter z drugimi podobnimi projekti. Imamo tudi še vedno zelo uspešno podjetje z visoko usposobljenimi kadri pri izdelavi turbin, Litostroj Power, ki se je sicer trenutno znašel v težavah zaradi problematike lastnika, a ima zagotovljeno svetlo prihodnost. Prav tako imamo dobre projektantske ekipe in izdelano dobavno verigo. Povedano drugače, na področju hidroproizvodnje Slovenija še vedno dosega zelo visok delež domačega znanja in proizvodnje, in to so prednosti, ki bi jih morali izrabiti tudi v širšem prostoru. So pa za uspešen nastop na tujih trgih, poudarja mag. Ve-koslav Korošec, danes mogoče še bolj kot v preteklosti, ključne reference pridobljene doma. Zanimiv je denimo tudi primer razvpitega projekta TEŠ 6, kjer je sicer delež domačih dobaviteljev in izvajalcev le 20-odstoten, a se ob tem pozablja, da gre pri tem projektu vendarle tudi za pomembne gradbene dosežke domačih inženiringov in izvajalcev. Če pri tem omenim samo hladilni stolp, ki je eden največjih tovrstnih objektov v srednji Evropi, pa izjemno znanje, ki je bilo uporabljeno pri rušenju obstoječih stolpov ... Gre za dragocene reference, ki ob dejstvu, da so v JV Evropi pri gradnji energetskih objektov vedno sledili slovenskim izkušnjam in povzemali nekatere rešitve, veliko obetajo. Še sploh, če upoštevamo, da je na teh območjih v načrtih kar nekaj podobnih projektov, denimo Kakanj, Tuzla, Plomin. Investitorji iz Bosne in Hercegovine se že obračajo na Gospodarsko zbornico Slovenije in iščejo povezave, da bi se znova vzpostavilo sodelovanje, kot je to denimo bilo po zgraditvi bloka TEŠ 5, saj Slovenija v regiji še vedno velja kot strokovno kompetenten partner pri izvajanju energetskih projektov. Delež domače industrije na termo področju sicer ni tako velik kot pri hidroproizvodnji, vendar pa imamo tudi na tem področju še vedno močne projektantske ekipe, svetovalne in izvedbene inženiringe in investicijske skupine, kar nam odpira tudi vrata do projektov v širši regiji. Skratka, poudarja mag. Veko-slav Korošec, imamo znanje, ki se je drugod že izgubilo. Zato je za Slovenijo še toliko večjega pomena, da vzdržujemo neko raven stroke na tem področju Slovenija pri gradnji hidroelektrarn še vedno dosega zelo visok delež domačega znanja in proizvodnje, in to so prednosti, ki bi jih morali izrabiti tudi v širšem prostoru. So pa za uspešen nastop na tujih trgih, danes mogoče še bolj kot v preteklosti, ključne reference, pridobljene doma. in tudi z izvajanjem konkretnih projektov zagotavljamo prenos znanja z generacij, ki so gradile obstoječi energetski sistem, na mlajše. Da tudi na ta način pridobivamo potrebne reference in odpiramo nove poslovne priložnosti ter ohranjamo dragocena in kakovostna delovna mesta. Pozitivne plati gradnje HE znane že dalj časa, a se vseeno zelo počasi premika Vsi ti pozitivni učinki vodno-energetskih projektov so znani že dalj časa in nanje Gospodarska zbornica že ves čas opozarja, pravi mag. Vekoslav Korošec in dodaja, da so na GZS naredili tudi poseben elaborat potencialnih projektov v Sloveniji, ocenili tudi njihov investicijski potencial in ovrednotili vse ovire, tako finančne kot okoljske in tehnične. Z ugotovitvami so seznanili tudi vsa pristojna ministrstva in še naprej dejavno delujejo v smeri, da bi ta proces pospešili, saj reševanje perečih vprašanj na tem področju poteka prepočasi. Ta hip so tako ključni koraki, da čim prej steče gradnja HE Brežice, da se sprejme DPN za HE Mokrice in izda koncesija vsaj za prve tri elektrarne na srednji Savi. S tem bi že naredili pomemben korak k zagonu industrije in prenovljenega gradbenega sektorja, pri čemer bo treba čim prej rešiti tudi problematiko tujih vlaganj. Za zdaj namreč še vedno nimamo niti jasne strategije glede sodelovanja s tujimi partnerji oziroma sploh nimamo opredeljeno, na katerih področjih bi bilo takšno sodelovanje smiselno. Po moji oceni, pravi mag. Vekoslav Korošec, bi bilo povezovanje koristno predvsem tam, kjer imamo manj znanja in je manjši tudi delež naših dobaviteljev, še zlasti zato, ker tovrstno sodelovanje potem odpira možnosti tudi za skupni nastop na tretjih trgih. V drugih primerih pa bi lahko takšne projekte, ki so sicer na začetku finančno zelo intenzivni, sofinancirali tudi sami. Na trgu je namreč za dobre energetske projekte še vedno dovolj ugodnih posojil, in vlaganja v hidroenergijo se dolgoročno zagotovo splača. Dravske elektrarne Maribor VdEM glede že načrtovanih projektov ostajajo optimisti D ravske elektrarne Maribor so največji slovenski proizvajalec hidroenergije in kot takšne pomembno prispevajo k pokrivanju potreb po električni energiji. Njihov prispevek je še toliko dragocenejši, saj gre za najbolj žlahtno obliko obnovljive energije, pri čemer je ključnega pomena tudi, da so vsi objekti na Dravi v dobri obratovalni kondiciji. To že ves čas s pridom vzdržujejo, pri čemer jim je letos že precej uspelo sanirati tudi ključne poškodbe, ki so jih na nekaterih objektih povzročile lanske katastrofalne poplave. O tem, kateri projekti so trenutno na prednostnem seznamu investicij, v kateri fazi so in kako se jih lotevajo, smo se pogovarjali z direktorjem mag. Viljemom Pozebom, ki je pred kratkim dobil še en mandat za vodenje te pomembne gospodarske družbe. Dravske elektrarne so že pred časom izvedle uspešno prenovo vseh ključnih objektov v verigi, pri čemer se je malce zapletlo pri prenovi HE Zlatoličje, lani pa so vam načrte prekrižale tudi poplave, ki so precej poškodovale zadnjo v verigi HE Formin. Je sanacija škode že končana? Dravske elektrarne so prenovo HE Zlatoličje začele že leta 2005 in bi jo morale po prvotnih načrtih končati leta 2009, dejansko pa smo jo zaradi napak na opremi sklenili šele letos. Tako je bil konec maja uspešno opravljen interni tehnični pregled in elektrarna je po prenovi pripravljena na obratovanje za naslednjih nekaj desetletij. S prenovo smo pridobili tudi dragocenih 24 MW dodatne moči, kar bo še izboljšalo njene proizvodne re- Brane Janjič V Dravskih elektrarnam Maribor načrtujejo, da bi lahko projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak zagnali leta 2017, prvo veliko hidroelektrarno na Muri pa mogoče začeli graditi še prej. Kot poudarjajo, je v regiji možnosti za izrabo vodnih in drugih obnovljivih virov še dovolj. Zanje je precej zanimanja tudi pri strateških partnerjih, še vedno pa je mogoče dobiti tudi ugodna posojila. Največjo težavo pa še naprej predstavlja dolgotrajnost postopkov umeščanja v prostor. zultate. Ob že navedenih zapletih v zvezi s prenovo HE Zlato-ličje gre poudariti, da nam jo je kljub precejšnjemu časovnemu zaostanku vendarle uspelo izpeljati znotraj sprva predvidenih finančnih okvirov, to je nekaj manj kot 65 milijonov evrov. Uspešno smo izpeljali tudi sanacijo škode na HE Formin in drugih naših objektih, ki so bili poškodovani ob lanskih poplaV Dravskih elektrarnah Maribor se popolnoma zavedamo naših vplivov na okolje in odgovornosti zanj, in v skladu s tem tudi povsod ravnamo, ne glede na to, ali gre za območja Nature 2000 ali ne. vah. V HE Formin je bilo treba zamenjati vso elektroopremo in sanirati stikališče, na srečo pa so generatorji ostali nepoškodovani, tako da smo elektrarno za delovanje na polni moči usposobili v približno štirih mesecih. Več težav je s sanacijo odvodnega kanala, ki naj bi jo končali do konca septembra, ko bo mogoče elektrarno, ki trenutno obratuje s 60-odstotno zmogljivostjo, spet popolnoma obremeniti. Ko smo po opravljenih delih na HE Formin opravili temeljit pregled stanja, se je pokazalo, da so bili ob odpravljanju posledic poplav vsi najbolj kritični deli zamenjani, tako da lahko elektrarna brez dodatne prenove obratuje še kakih deset let. Tako smo sprva načrtovano prenovo HE Formin z leta 2017 zdaj prestavili v drugo polovico prihodnjega desetletja. Nam pa so omenjene poplave povzročile kar precej finančne škode, saj zadnje ocene kažejo, da bo ta dosegla 13 milijonov evrov. Objekti so sicer bili zavarovani, tako da ocenjujemo, da nam bo približno tri četrtine omenjene vsote povrnjeno. Problem je, ker je precej škode ob lanskih poplavah nastalo tudi na nekaterih spremljajočih objektih oziroma na obrežjih, cestah in mostovih. Ta hip največje tveganje pa pomenita stari strugi Drave na območju Ptuja in Ormoža oziroma tamkajšnjih jezer, kjer je skrb za brežine zaupana državi. Sanacija teh pa zaradi pomanjkanja sredstev poteka prepočasi. Drugače pa je letos na srečo zelo ugodno hidrološko leto in dejansko daljšega izpada proizvodnje zaradi vseh naštetih težav ni bilo, celo nasprotno, proizvodnja je bila v prvih šestih mesecih celo za petino nad načrti. Vemo, da imate v načrtih tudi nekaj velikih projektov, med katerimi sta v ospredju zagotovo ČHE Kozjak in hidroelektrarne na Muri. Sta ta projekta še aktualna oziroma, kje se najbolj zatika? Omenjena projekta sta naša največja projekta v izvajanju, pri čemer smo v zvezi s črpalno hidroelektrarno Kozjak februarja 2011 dosegli pomemben korak z umestitvijo elektrarne v prostor, a se nam je pozneje »zgodila« civilna iniciativa, ki nasprotuje predvsem gradnji načrtovanega povezovalnega daljnovoda in je vložila ustavno pritožbo, češ da takratno ministrstvo za okolje in prostor celotnega postopka ni izvedlo skladno z zakonodajo. Prav tako so se pritožili na evropsko komisijo, in sicer s podobnim argumentom, da naj bi pri umeščanju tega objekta v prostor bila kršena evropska zakonodaja. Vsi ti postopki razčiščevanja zadev so projekt upočasnili, in zato smo tudi mi omejili naše aktivnosti, vendar jih nismo povsem ustavili. Ta mesec smo podpisali pogodbo za izvedbo geoloških raziskav, vrtine globine 850 m na kraju bodoče akumulacije, saj nam je nemška družba, ki je opravila revidiranje projekta, predlagala tudi preveritev možnosti kavernske izvedbe elektrarne. Študijo bomo zagnali še letos in naj bi bila končana do konca prihodnjega leta. Potekajo tudi nekatere aktivnosti na področju pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za gradbeno dovoljenje, pripravljamo pa se tudi na odkup nekaterih zemljišč, s katerimi imajo lastniki zaradi sprejetja državnega prostorskega načrta težave z razpolaganjem. Prav tako se pogovarjamo s predstavniki države glede lastništva njihovih zemljišč. Rečem lahko, da se pri projektu vendarle počasi premikamo naprej, čeprav je dolgotrajnost postopkov presegla vsa naša pričakovanja. Kljub temu menimo, da bi lahko gradbeno dovoljenje dobili do konca leta 2016 in nato 2017 začeli z gradnjo. Pa je ta projekt še ekonomsko upravičen? Računate pri gradnji na lastna sredstva ali na strateško povezovanje? Vrednost projekta ČHE Kozjak je ocenjena na 400 milijonov evrov, in glede na trenutne razmere v skupini HSE pri projektu črpalne hidroelektrarne računamo predvsem na strateškega partnerja. Zanimanje za projekt je precejšnje in s potencialnimi partnerji smo opravili že kar nekaj pogovorov in tudi ožimo njihov krog, pri čemer pa bo končna odločitev vendarle morala pasti v okviru HSE. V omenjeni projekt drugače še vedno trdno verjamemo in njegova ekonomika je bila dokazana tudi s trženjsko študijo. Trenutne razmere na trgih so sicer precej izkrivljenje zaradi subvencionirane proizvodnje obnovljivih virov energije, zlasti vetrnih in sončnih elektrarn, kar v pogovorih ugotavljajo tudi naši evropski partnerji. A ravno v danih razmerah je vrednost črpalnih elektrarn, kot nekih zbiralnikov energije, še toliko večja, česar se denimo močno zavedajo tudi naši severni sosedje, ki gradijo kar nekaj takšnih objektov. Avstrijci veselo pogledujejo tudi k nam, saj vedo, da je dravska dolina polna priložnosti za gradnjo takšnih in podobnih objektov, in bi se z nami o tem zelo radi pogovarjali. Zanimanje za tovrstne projekte torej vsekakor je, na voljo je tudi dovolj ugodnih posojil s strani EIB in EBRD in dejansko za hidro projekte partnerjev niti ne potrebuješ, razen, če sam nimaš več investicijskega kapitala. Kakšne pa so aktualne razmere na Muri? Kot veste, je študija možnosti energetske izrabe Mure pokazala, da je potencialno zanimiv mejni del med Šentiljem in Radgono, kjer je skupno prostora še za kakšnih šest elektrarn, ter srednji, kjer bi lahko postavili dve do tri elektrarne. Dravske elektrarne Maribor so kot koncesionar že junija 2011 na pristojna ministrstva naslovile vso potrebno dokumentacijo za začetek postopkov pridobitve dovoljenj, a potem zaradi menjav vlade in ljudi, ki se s tem ukvarjajo, do konkretnejših odločitev ni prišlo. Razmere smo tako morali na novo predstaviti tudi aktualni vladi, ki pa nas je presenetila s hitrim odzivom in je maja letos tudi izdala sklep o začetku postopkov za umestitev prve elektrarne v prostor. Spodbudno je, da tudi župani vseh štirih občin, ki so vpletene v umeščanje prve hidroelektrarne Hrastje Mota, ob izpolnjevanju vseh okoljevarstvenih zahtev podpirajo ta projekt, da so z njim seznanili tudi prebivalce in da se lahko argumentirano pogovarjamo tudi z nasprotniki tega projekta. Dialog je sicer otežen, a se vsaj lahko pogovarjamo, kar je povsem drugače kot v primeru ČHE Kozjak. Lahko rečem, da na projektu HE na Muri delamo z največjo intezivnostjo, saj dosedanji potek dogodkov kaže, da je to prava priložnost in se bo na tem projektu tudi dalo kaj narediti. Tu nam je v veliko pomoč tudi Pomurski razvojni inštitut, ki je bil zamišljen kot stičišče različno razmišljujočih in svojo vlogo doslej odlično opravlja. Naša želja pa je, da bi v regiji čim prej ustanovili samostojno družbo Elektrarne na Muri (delovna verzija imena družbe), ki bo zagotavljala popolno transparent-nost izvajanja tega projekta. Je vrednost projekta gradnje elektrarn na Muri že znana? Ocenjujemo, da bi za posamezno elektrarno potrebovali med 80 in 100 milijoni evrov. Pri tem pa ne računamo, da bi lahko glede na aktualne gospodarske raz- mere ob tem dobili tudi nek poseben zakon, ki bi se nanašal na ureditev lokalne infrastrukture, kot je to denimo v primeru spodnje Save, čeprav so želje podobne. Ob predstavitvi projekta smo to jasno povedali vsem županom, ki smo jim hkrati obljubili vso strokovno pomoč pri pridobivanju morebitnih evropskih sredstev za tovrstne projekte. Pred kratkim smo doživeli širitev območja Nature 2000. Je ta širitev posegla tudi na območje vaših projektov? Natura je posegla v zgornji tok reke Drave in tudi na določena območja na Muri, kar pa še ne pomeni, da na teh območjih ni mogoče graditi. Pomeni le to, da na teh območjih veljajo dodatne omejitve in je treba izvajati omilitvene ukrepe, kar seveda draži projekte in vpliva na njihovo ekonomijo. Drugače pa se popolnoma zavedamo naših vplivov na okolje in odgovornosti zanj in v skladu s tem tudi povsod ravnamo, ne glede na to, ali gre za območja Nature 2000 ali ne. Imate poleg teh dveh največjih na seznamu še kakšne druge hidro projekte? Že v začetku lanskega leta smo zagnali zgodbo o postavitvi 20 malih hidroelektrarn na pritokih Drave, kjer pa so velike težave s pridobivanjem vodnih dovoljenj, čeprav naj bi pri tem šlo za preprost upravni postopek, ki ne bi smel trajati več kot mesec dni. Lani nam je tako uspelo izpeljati le en projekt na reki Lubnici, kjer smo postavili 0,18 MW mikroelektrarno, ter ob jezu v Markovcih postaviti še 0,9 MW elektrarno, ki izrablja tamkajšnji ekološki minimum. Imamo izdelane tudi druge idejne projekte in ker tudi sama vrednost posameznega objekta ne presega pol milijona evrov, s financiranjem ne pričakujemo večjih težav. Po drugi strani pa bi lahko na ta način obudili tudi domačo stroko in industrijo. Na težave s pridobivanjem dovoljenj smo opozorili tudi pristojne organe in upamo, da se bodo zadeve na tem področju začele odvijati hitreje. Ocenjeni potencial omenjenih 20 elektrarn je sicer le 6 MW, vendar gre vseeno za pomemben delež pri izpolnitvi naših zavez glede obnovljivih virov energije. Pri tem ne gre zanemariti tudi vetrnega potenciala. Tako smo začeli z meritvami vetra v občini Dravograd in se o določenih vetrnih projektih na Rogli pogovarjamo tudi z zreškim Uniorjem, prav tako smo podobne pogovore o sodelovanju na tem področju imeli tudi s Petrolom. V Po-murju je za nas zanimiva tudi izraba geotermalne energije, saj so možnosti na tem področju še precej neizrabljene. ste vedeli? Najstarejša elektrarna na slovenskem delu reke Drave je elektrarna Fala. Graditi so jo začeli leta 1913, s prvimi petimi agregati pa je začela obratovati leta 1918. Zaradi naraščajoče porabe električne energije je bil leta 1925 dograjen šesti in leta 1932 sedmi agregat. Po končanju gradnje elektrarn na Dravi je postala pretočna zmogljivost turbin na Fali premajhna glede na preostale elektrarne v dravski verigi. Zaradi izenačitve pretokov s preostalimi elektrarnami je bil leta 1977 dograjen še dodatni, osmi agregat s Kaplanovo turbino moči 17 MW, od temeljite prenove elektrarne ob koncu 90-ih let pa elektrarna deluje le s tremi novejšimi agregati, ki pri moči 58 MW letno proizvedejo 260 milijonov kWh električne energije. HE na spodnji savi • 1 *V» v aj ugodnejši cas za začetek gradnje HE Brežice je jesen M edresorsko usklajevanje državnega prostorskega načrta za zadnjo v verigi, HE Mokrice, je bilo zgodaj spomladi končano in gradivo je pripravljeno za sprejem na vladi. V tej fazi so nosilci urejanja prostora podali svoja pozitivna mnenja k državnemu prostorskemu načrtu, katerega sprejem predvidevajo na seji vlade pred koncem avgusta. O razreševanju problemov in o nadaljnjih korakih, ki bodo sledili, smo se pogovarjali z vodjem oddelka za okolje in prostor, v podjetju HSE Invest, Silvom Smonkarjem. Imate morda podatke, kako poteka poskusno obratovanje HE Krško? Vse v zvezi s poskusnim obratovanjem HE Krško poteka skladno z načrtovanim. Zaradi zamude začetka izvedbe nad-višanja glavne ceste na desnem bregu Save je nastala določena zamuda le pri tem infrastruktur-nem projektu, ki pa ne vpliva na poskusno obratovanje HE. Verjamem pa, da bo do jeseni urejeno tudi to. Drugih problemov ni. Ali HSE Invest še sodeluje pri HE Krško? Družba HSE Invest izvaja nadzor tudi med poskusnim obratovanjem. Če so potrebni kaki popravki, zamenjave, reklamacije do dobaviteljev ..., jih speljemo. Seveda je treba končati in izvesti tudi primopredajo vse administracije in podobno. Na HE Krško bomo delali do pridobitve uporabnega dovoljenja. Na kakšni višini je zdaj kota akumulacijskega bazena, je že na predvideni iz projekta? Ja, tudi na predvideni. V času poskusnega obratovanja se kota Vladimir Habjan Medtem ko HE Krško, ki je trenutno zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, poskusno obratuje brez težav, se začetek gradnje HE Brežice čedalje bolj odmika, saj je je bil sprva načrtovan že maja. Pridobitev gradbenega dovoljenja je sicer praktično tik pred sprejemom, investitor pa mora pridobiti še okoljevarstveno soglasje, kar naj bi se zgodilo jeseni, ko je načrtovan tudi začetek gradnje. V začetku poletja še vedno potekajo pogajanja z različnimi evropskimi bankami, ki bi lahko kreditirale projekt. zajezbe prilagaja različnim poskusnim režimom obratovanja. Tako agregate in vso opremo HE ustrezno preizkusijo za vse pogoje in razmere, ki se lahko pojavijo med rednim obratovanjem. Kaj pa proizvodnja, je takšna, kot je bila načrtovana? S tem, v pogledu doseganja predvidenih parametrov opre- me, ni težav. Tudi hidrološke razmere so letos dokaj ugodne. Za realno primerjavo bo treba počakati nekaj karakterističnih hidroloških let. Treba pa je tudi vedeti, da je HE Krško sedaj zadnja v verigi zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi in mora tako upoštevati predvsem dva posebna pogoja iz koncesije, to je, da izravnava pretok na HE s silvo smonkar sonaravnim pretokom Save, in drugo, da zagotavlja pretok, ki je potreben zaradi nemotenega obratovanja NEK. Veriga HE na spodnji Savi namreč ne sme s svojim obratovanjem vplivati na zmanjšanje naravnih pretokov, ko ti padejo pod 100 m3/s, v preostalem času pa je zahteva, da je v profilu NEK zagotovljen pretok 100 m3/s. Kakšno pa je trenutno (23. 7., op. p.) stanje glede HE Brežice? Od začetka poletja še vedno trajajo pogajanja z različnimi evropskimi bankami, ki bi lahko kreditirale projekt. Pogajanja še niso končana. Možno, da bo zaradi tega oziroma ustreznega zagotavljanja sredstev za infra-strukturni del projekta, rok začetka gradnje celo prestavljen, kar pa ne bi bilo dobro, saj je začetek gradnje pozno jeseni za take hidroelektrarne najbolj Možno, da bo zaradi zagotavljanja sredstev za infrastrukturni del projekta rok začetka gradnje HE Brežice celo prestavljen, kar pa ne bi bilo dobro, saj je začetek gradnje pozno jeseni za take hidroelektrarne najbolj primeren. primeren. Takrat so praviloma relativno nizki naravni pretoki, tudi vegetacijska doba je končana, tako da je priprava in ureditev gradbišča najbolj racionalna in neproblematična. Upravna dovoljenja so v sklepni fazi pridobivanja, tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Res je, da moramo pridobiti še ključno, okoljevarstveno soglasje, ki bo pridobljeno predvidoma do jeseni. Druga soglasja že imamo. Prvotno je bil načrtovan začetek gradnje spomladi. Kaj so razlogi za polletni odlog, morda zamuda pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja? Razlogov je več, zahteven in kompleksen postopek sprejemanja okoljevarstvenega soglasja, zagotovitev rednega financiranja vseh ureditev in ne nazadnje nesporna zagotovitev zahtevnih varnostnih ukrepov zaradi medsebojnih vplivov z NEK. Postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja poteka relativno normalno, res pa je, da je zelo zahteven in obsežen, vendar je viden bistven napredek od letošnje pomladi. V Sloveniji je bila že izvedena javna razgrnitev predloga okoljskega soglasja, na Hrvaškem tudi javna predstavitev. Oba postopka sta sedaj nekako v sklepni fazi. Konec poletja predvidevamo, da bodo pripravljeni vsi odgovori na pripombe, pridobljeni na javnih razgrnitvah. Tudi pri HE Brežice je težava zagotavljanje sredstev za gradnjo vodne infrastrukture in drugih vzporednih infrastrukturnih objektov. Družba INFRA je šele pred kratkim, zaradi zahtevnosti postopka javnega naročila, končala razpis in pridobila izvajalca za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za infrastrukturni del projekta. Ko bo le ta izdelan, bodo začeli postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Za te aktivnosti pa bo potrebnega še kar nekaj časa, ampak tako pač zadeve v naši državi tečejo, administrativno-birokratsko. Poročilo o vplivih na okolje in postopek pridobitve okoljevar-stvenega soglasja pa že tečeta, na pobudo HESS, in to za kompleten objekt, tudi za infrastruk-turni del, ne samo za energetski del projekta. Pri tem seveda ne pozabljamo tudi na potencialne vplive na NEK in morebitne potrebne spremembe okoljevar-stvenega soglasja in vodnega dovoljenja NEK. Tem vplivom se posvečamo z največjo mogočo resnostjo in odgovornostjo ter jim v projektu dajemo največjo mogočo strokovno tehnično podporo. Po znani jedrski nesreči na Japonskem, v Fukušimi, veljajo za jedrske elektrarne po svetu, kot tudi za NEK, tako imenovani novi stresni testi oziroma po domače, strožji pogoji jedrske varnosti. Ti pogoji so sedaj še bolj drastični in zahtevni, tako da se na tehnični ravni v zvezi z medsebojnimi vplivi med HE in NEK, glede na nove pogoje dodatno usklajujemo z NEK in URSJV ter z vsemi drugimi udeleženci, v fazi pridobivanja dovoljenj in soglasij. Kako to, da je pridobivanje okoljevarstvenega soglasja tako zahtevno? Kdaj predvidevate, da bo sprejeto? Okoljevarstveno soglasje se pripravlja na podlagi Poročila o vplivih na okolje (PVO) in analiz vplivov na okolje, ki so v njem obravnavane. PVO smo do sedaj dvakrat dopolnjevali, verjetno pa bo treba, po končani javni razgrnitvi in pridobljenih pripombah na PVO, dodati še kakšne obrazložitve in dopolnitve. Okoljevarstveno soglasje je bilo javno razgrnjeno, tako da so ga formalni nosilci urejanja prostora kot tudi laična javnost lahko dobro proučili in dali korektne pripombe. Te bo treba upoštevati in primerno dopolniti Poročilo o vplivih na okolje. Pridobitev okoljevarstvenega soglasja tako pričakujemo letos Je javna razprava na Hrvaškem prinesla kakšne spremembe in dopolnitve? Ne, nič nepričakovanega. Kar se tiče čezmejnih vplivov HE Brežice, je mnenje hrvaške strokovne in laične javnosti že nekaj let poznano. Njihovi po- jeseni. misleki, pogoji ali vprašanja so bili že jasno artikulirani v času javne obravnave DPN ter okolj-skega poročila, v fazi čezmejne presoje vplivov, izvedene skladno z Espoo konvencijo. Iste zahteve so bile izražene tudi sedaj, v fazi čezmejne obravnave, v postopku pridobivanja okolje-varstvenega soglasja. Vendar tu ne vidim večjih težav, saj imamo na vse njihove pomisleke in zahteve ustrezne odgovore na podlagi strokovne dokumentacije, oziroma tudi že izdelane tehnične rešitve. Na kratko lahko strnemo ugotovitve PVO, da na podlagi vseh projektnih rešitev in pogojev obratovanja ni pričakovati zaznavnih čezmejnih vplivov. Tudi na hrvaški strani ni bilo velikih nasprotovanj ali nerazumevanja ob predstavitvi projekta, zato ne pričakujem zapletov. Konec avgusta bomo predvidoma imeli še eno »tehnično posvetovanje« s hrvaško strokovno javnostjo in njihovim pristojnim ministrstvom. Ali sodelujete s HESS pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja? Seveda. S HESS je HSE invest, kot »inženirjem,« podpisal ustrezne pogodbe in naše ekipe skrbijo za izdelavo razpisne do- kumentacije in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo ... ter v tem okviru tudi za pridobitev vseh potrebnih soglasij. Vse poteka, glede na naravo projekta bolj ali manj, skladno z roki, sproti se usklajujemo z vsemi sodelujočimi v raznih postopkih. V tem pogledu ni posebnih težav. So morda že znani gradbeni izvajalci? Vemo, da je bilo pri gradnji HE Krško glede tega kar precej težav ... Dokončno še ne, znani bodo po pridobitvi gradbenega dovoljenja za jezovno zgradbo, ko bo investitor HESS predal delo izbranemu izvajalcu. Prav tako so za zdaj neznanka tudi izvajalci za infrastrukturne ureditve v okviru akumulacijskega bazena, katerih investitor je INFRA. Razpise za izvajalce bo treba izvesti po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Ali so v Sloveniji še gradbeni izvajalci, ki so sposobni zgraditi elektrarno? Za zdaj jih je še nekaj. To so večidel srednje velika podjetja, ki se, za izvedbo takšnih relativno velikih projektov, praviloma združijo. Pri HE Brežice bo dela za gradbeno operativo še več kot pri prejšnjih, gorvodnih HE. Kaj je treba še urediti pred gradnjo? PGD dokumentacija, za energetski del projekta, je praktično v sklepni fazi izdelave, ravno tako pridobivanje okoljevar-stvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Takoj za tem bo mogoče izbrati in uvesti v delo izvajalce, pripraviti gradbišče, skratka, začeti z gradnjo. Ali HSE Invest tudi sodeluje tudi pri pridobivanju finančnih sredstev? Neposredno ne. Z evropsko investicijsko banko in še drugimi potencialnimi kreditodajalci sta imela pogajanja investitorja HESS in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. HSE Invest pa je pri tem sodeloval kot inženir koncesionarja HESS. Je kaj novega v zvezi z 2 x 110 kVdaljnovodom med Brežicami in Mokricami? Projektne rešitve so v fazi sprejemanja DPN za HE Mokrice usklajene. Pri tem daljnovodu, kot tudi pri drugih priključnih daljnovodih za HE pa gre, po moje, za neko neskladje med energetskim zakonom in zako- Na zadnji koordinaciji sredi julija so nam povedali, da predvidevajo sprejem DPN za HE Mokrice na zadnji seji vlade pred koncem julija. Bomo videli, ali res. Zdaj je že nova informacija, da naj bi se to zgodilo konec avgusta. nom o pogojih koncesije. V slednjem je jasno napisano, da se priključni daljnovod financira iz državnih virov in tudi logično bi bilo, da naj bi ga izvedel Eles, saj v končni fazi obratuje z njim in ga upravlja. Vendar sedanji energetski zakon predvideva, po mojem zaradi nekega lapsusa ob sprejemanju, da si za obnovljive proizvodne vire energije, kot je hidroelektrarna, priključne daljnovode zgradijo investitorji sami. Mogoče so pri tem mislili na male HE, ni pa ravno logično za velike hidroelektrarne, saj so le te zelo pomembne za vzdrževanje in stabilno obratovanje elektroenergetskega sistema. Sprašujem se, zakaj bi priključne daljnovode za termoelektrarne gradil Eles, za OVE pa naj jih gradijo investitorji sami. Običajno pravilo v svetu je, da se OVE tako ali drugače podpirajo in subvencionirajo. V pripravi je nov energetski zakon, in verjamem, da bo zakonodajalec ta neskladja ustrezno uredil. Z Ele-som za zdaj tečejo razgovori o tehničnih pogojih izvedbe priključnega daljnovoda. Kako poteka sprejem DPN za HE Mokrice? Medresorsko usklajevanje DPN je bilo zgodaj spomladi končano in gradivo pripravljeno za sprejem na vladi. V fazi končnega medresorskega usklajevanja so nosilci urejanja prostora: razni zavodi, ministrstva, agencije, uradi ... podali svoja pozitivna mnenja k DPN. Na podlagi tega sta, v nadaljnjem procesu sprejemanja, ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojna za pripravo gradiva za sprejem uredbe na vladi, a se je zapletlo pri usklajevanju gradiva z ministrstvom za finance ter službo vlade za zakonodajo. Te zadeve se trenutno operativno usklajujejo. Drugih informacij pa nimam. Torej vam ni znan predvideni datum sprejema? Na zadnji koordinaciji sredi julija so nam povedali, da predvidevajo sprejem na zadnji seji vlade pred koncem julija. Bomo videli, ali res. Zdaj je že nova informacija, da naj bi se to zgodilo konec avgusta. Kaj v tem času delate vi in v HESS? Za HE Mokrice se pripravljamo za naslednjo fazo: priprava razpisov za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, priprava razpisa za izdelavo poročila o vplivih na okolje, priprava na postopek pridobivanja okoljskega soglasja, financiranje, pripravljamo investicijski program, z ministrstvom za kmetijstvo in okolje usklajujemo elaborat razmejitev financ, in podobno. Dejavnosti je torej kar precej in dela se izvajajo, kot da je uredba že sprejeta. Pri HE Brežice in HE Krško se na HSE Invest, kot inženirju gradnje, izvajajo dejavnosti, o katerih sva že prej govorila. HESS ima relativno majhno ekipo zaposlenih in skrbi predvsem za dobro obratovanje že zgrajenih HE, pri HE, ki so pred gradnjo, pa ima seveda vodilno vlogo kot investitor. Predvideni začetek gradnje bo verjetno zaradi zamud pozneje, kot je bil prvotno načrtovan? Predvideni začetek gradnje HE Mokrice je jeseni 2014. Za- radi že navedenih razlogov in zamud in posledično zamude pri sprejemanju uredbe o DPN za HE Mokrice na vladi, je že nastala zamuda vsaj za slabega pol leta in za približno toliko bo najverjetneje potrebno odložiti začetek izgradnje, to je na začetek poletja 2015. S pripravo, naročilom in izdelavo dokumentacije za naslednjo fazo, v imenu naročnika - investitorja HESS, lahko začnemo formalno šele po sprejemu in veljavnosti uredbe o DPN, s katero investitor dobi »pravno podlago« za nadaljevanje investicijskih del. Nekaj zapletov je bilo zaradi Nature 2000! So bili, vendar smo z interaktivnim delom in sodelovanjem z Zavodom RS za varstvo narave našli ustrezne projektne rešitve za ureditve nadomestnih habi-tatov ter izravnalnih ukrepov, in tako prišli do usklajenosti z ZRSVN, da so lahko podali pozitivno mnenje. Sicer nas pa čaka še en krog usklajevanj v fazi izdelave Poročila o vplivih na okolje in v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, s ponovnimi javnimi razgrnitvami, obravnavami, usklajevanji, a ne pričakujem več večjih zapletov. Bodo tudi na HE Brežice in HE Mokrice ribje steze, tako kot so na HE Krško? Seveda. Na vseh novih hidroelektrarnah so praviloma predvideni prehodi za vodne organizme. Pri Mokricah še toliko bolj, saj se Sava združuje spodaj s Sotlo, zgoraj s Krko in je predvidenih precej več okoljskih ureditev. Okoljskim ureditvam dajemo velik poudarek, in ribje steze so obvezne, ne nazadnje tudi glede na določila koncesijske pogodbe, kot tudi na določila Načrta za upravljanje z vodami. Le HE Boštanj je še za zdaj izjema, ker je uredba o prostorskem načrtu iz 90-let, tako predvidevala, to je ribji prehod in drstišče v izlivnem delu Mirne. Hidroelektrarne na srednji Savi Do hidroelektrarn prek ribe sulec in območij Natura 2000 V, zgornjem odseku srednje Save, kjer je načrtovanih nadaljnjih sedem hidroelektrarn (HE Pono-viče, HE Kresnice, HE Jevnica, HE Zalog, HE Šentjakob, HE Gameljne in HE Tacen), se načrtovanje hidroelektrarn spreminja zaradi širitve območja Natura 2000. HSE je leta 2004 pridobil koncesijo za energetsko izrabo za celoten odsek srednje Save, po drugi strani pa je bila letos na zgornjem odseku sprejeta širitev območja Natura 2000. Kako spraviti skupaj območje Natura 2000 in proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije? Veriga hidroelektrarn na srednji Savi bi pomembno prispevala k izpolnitvi zahtev direktive EU o povečanju deleža OVE, omogočila večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, zmanjšala energetsko uvozno odvisnost Slovenije, izboljšala ekonomsko pozicijo slovenske energetike, med večletnim izvajanjem investicije v energetski in infra-strukturni del pa tudi pospešila gospodarsko dejavnost v državi. Začetek postopka DPN za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke Družbi HSE je bila 28. oktobra 2004 z uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Su-hadola podeljena koncesija. Večletno usklajevanje, odpravljanje ovir in blokad je končno ustvarilo možnosti, da je, kot pravi dr. Matjaž Eberlinc, pomočnik izvršnega direktorja in skrbnik projekta HE na srednji Savi na HSE, podpis koncesijske pogodbe mogoč. V zadnjih letih so vsi deležniki, tako na strani koncen-denta kot na strani koncesionarja Vladimir Habjan Za prve tri načrtovane hidroelektrarne srednjesavske verige - HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke - se je vlada odločila, da bo začela s postopkom državnega prostorskega načrta (DPN), kjer se natančno opredeli umeščanje HE v prostor. Dokumentacijo pripravljajo v družbi Holding Slovenske elektrarne. Na tem odseku so glavni sogovorniki Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kamor sodijo tudi Direkcija Republike Slovenije za ceste in Slovenske železnice. in na strani investitorjev, v procesu optimizacije koncesijskih pogojev in zavez pokazali veliko zavzetost za dosego končnega cilja, ki je čimprejšnji začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, še dodaja. Koncesijska pogodba je po besedah mag. Djordja Žebe-ljana, izvršnega direktorja HSE, potrebna, ker je to pravni dokument, na podlagi katerega se določi izraba reke in vse drugo. Koncesija na srednji Savi je bila HSE dodeljena pred vstopom Slovenije v EU z namenom, da ni bilo treba izvesti javnega razpisa. To je mogoče le, če je družba v stoodstotni državni lasti. Tako je bila dodeljena koncesija na Savi in tudi na Muri. Sogovornika pravita: »Koncesija na Savi je bila dodelje- Vtem trenutku se ukvarjamo z umeščanjem hidroelektrarn v prostor. Dosegli smo dogovor, da ni treba imeti podpisane koncesijske pogodbe, ker vsi parametri trenutno še niso znani, da bi bila lahko koncesijska pogodba ustrezno in dokončno določena. na brez globalne analize, kaj in kako v resnici država pričakuje od tistega, ki bo gradil hidroelektrarne, oziroma kakšne ugodnosti ob podelitvi država ponuja. Trenutno je tako, da v določenem segmentu HSE izvaja aktivnosti, ki bi jih morala izvesti država, preden bi koncesijo v resnici podelila. V tem trenutku se ukvarjamo z umeščanjem hidroelektrarn v prostor. Dosegli smo dogovor, da ni treba imeti podpisane koncesijske pogodbe, ker vsi parametri trenutno še niso znani, da bi se lahko koncesijska pogodba ustrezno in dokončno izoblikovala. Enak status smo dosegli tudi za hidroelektrarne na Muri. Pred kratkim smo prišli tako daleč, da se je vlada odločila, da bo sprejela sklep, da bo začela s postopkom DPN za prve tri hidroelektrarne, kjer se bo natančno določilo umeščanje prvih treh HE - Suhadole,Trbovlje in Renke.« Na tem odseku sodelujejo koncesionar, koncendent, resorna ministrstva, v sklopu katerih so tudi Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) in Slovenske železnice (SŽ). Partner v pogovorih je tudi lokalna skupnost. HSE, kot pravita sogovornika, bo z lokalnimi skupnostmi za spodnji odsek podpisal dogovor h koncesij -ski pogodbi. Pogovori z DRSC in SŽ še potekajo, dodajata sogovornika. Začetek postopka DPN bi moral biti odobren na seji vlade RS po koncu njenih počitnic. Postopek bo po besedah sogovornikov trajal dve do tri leta, prednost pa sogovornika vidita v tem, da ima inženir, družba HSE Invest, koristne izkušnje že s projekti na spodnji Savi. Veliko raziskav je bilo že narejenih, in ni razlogov, da bi jih tisti, ki so pooblaščeni za dajanje usmeritev, kako mora biti njihovo področje urejeno, na primer Zavod RS za varstvo narave, presenetili. Območje Natura 2000 in proizvodnja elektrike iz OVE na istem odseku reke Največjo oviro pri doseganju ciljev projekta HE na srednji Savi bi po besedah sogovornikov lahko pomenila riba su-lec (lat. Hucho Hucho). »HSE ima koncesijo za celoten odsek srednje Save, letos pa je bila na odseku do Kresnic sprejeta širitev območja Natura 2000 za ribo sulec, pri čemer smo lahko prepričani, da tehnika pozna praktično vse odgovore na odprta okoljska vprašanja. Tako bo podana tudi pobuda za začetek postopka izdelave DPN za preostali odsek srednje Save, kjer se bodo v postopku ugotavljale možnosti in priložnosti tako z energetskega kot z okoljskega vidika,« pravita sogovornika. Celoten potek gradnje hidroelektrarn v zgornjem odseku srednje Save bo po mnenju sogovornikov še toliko pomembnejši z vidika družbene in okoljske odgovornosti HSE, in sicer do te meje, ko si bo ta, glede na stanje na električnem trgu, to (še) lahko privoščil. Pri tem je nujna ekonomika, sicer bodo, tako sogovornika, v HSE sprejeli drugačno odločitev. »Naša naloga je, da optimalno izrabimo energetski potencial na srednji Savi in ugotovimo, kako območja Natura 2000 in proizvodnjo elektrike iz OVE na tem odseku spraviti skupaj. Prepričani smo, da so z okoljskega vidika mogoči zadostni ukrepi, in da se bo v nadaljevanju projekta našel skupni konsenz.« Glede na trenutno stanje torej še ni povsem jasno, koliko hidroelektrarn na srednji Savi res bo, kar se bo ugotavljalo v postopkih DPN. S tehničnega vidika bi jih bilo optimalno deset. V zgornjem odseku srednje Save sta načrtovani dve derivacijski HE, druge so pretočno-akumu-lacijske, z izjemo HE Ponoviče, ki je načrtovana kot derivacij-ska, variantno pretočno-aku-mulacijska z dvema manjšima HE v litijskem odseku. Kot sta povedala sogovornika, glede na mogoče rešitve razmišljajo, da bo zgrajenih vseh deset (seveda ob predpostavki rešenega vprašanja sulca). Investitor bo pokril energetski del, akumulacijski bazen in del infrastrukture Za namen gradnje hidroelektrarn na srednji Savi je bila avgusta 2011 ustanovljena družba Srednjesavske elektrarne (SRE-SA). Družbeniki družbe SRE-SA so HSE, Savske elektrarne Ljubljana (SEL) in GEN Energija (GEN), ki so se zavezale za skupen nastop pri projektu gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi. V projektu sodelujejo HSE s 60 odstotki, SEL s 30 odstotki in GEN z 10 odstotki. Financiranje hidroelektrarn na srednji Savi bo drugačno, kot je na spodnji. Vse investicije, energetski del, akumulacijski bazen in del infrastrukture, bo namreč moral pokriti investitor. Ekonomika gradnje celotne verige HE na srednji Savi še ni opredeljena, veliko je odvisno tudi od cene električne energije. Projekt ima po mnenju sogovornikov svetlo prihodnost: »Hidroelektrarne na srednji Savi bodo uporabne in potrebne, predvsem ker bodo lokalno obvladljive. Tehnologijo lahko izvedemo v Sloveniji, tudi Sava teče skozi urbana območja, kar pomeni, da je odjem tam, kjer se proizvede, kar je ključno. Vsaka elektrarna bo izboljšala napetostne razmere oskrbe na svoji lokaciji. Treba pa je gledati tudi na ceno elektrike. Projekti OVE so projekti, pri katerih morajo biti izraženi vzajemni interesi koncedenta, koncesionarja in lokalne skupnosti v uravnoteženi obliki, saj je to smisel vsake koncesijske pogodbe za izrabo naravnih virov, kar voda je. Predvidene hidroelektrarne na srednji Savi Odbor za HE na spodnji Savi Z P amude tako na HE Brežice kot tudi HE Mokrice o besedah Silvestra Jeršiča, direktorja gradnje HE na spodnji Savi, je HESS v fazi priprav za začetek energetskega dela gradnje HE Brežice. Po prvotnem terminskem načrtu so začetek gradnje načrtovali maja, a žal še vedno teče postopek presoje vplivov na okolje za izdajo oko-ljevarstvenega soglasja, zaradi česar je nastala zamuda. Potrebne so namreč bile dopolnitve, kar se odraža tudi na postopku. V postopek čezmejnih vplivov na okolje se je vključila tudi sosednja Hrvaška. Maja in junija so potekale javne razgrnitve v Sloveniji, do julija pa bodo končane še na Hrvaškem. V HESS trenutno pripravljajo dokumentacijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za razpis in projekta za izvedbo pripravljalnih del ter javnih razpisov. V prihodnje jih torej čaka pridobitev okoljevarstve-nega soglasja in gradbenega dovoljenja. Kot je povedal Jeršič, v HESS računajo, da bodo z gradnjo začeli oktobra 2013. Energetski del stroška za HE Brežice Jeršič ocenjuje na 110 do 120 milijonov evrov. Viri financiranja HE Brežice pod vprašajem Aktivnosti javnega razpisa za projektiranje vseh infrastruk-turnih ureditev, vključno z akumulacijskim bazenom za HE Brežice, so v domeni javnega podjetja Infra. Po besedah Aljo-še Preskarja, vodje tehničnega sektorja Infre, so že prejeli najugodnejšo ponudbo. Po načrtih naj bi s projektiranjem končali do aprila 2014, do avgusta 2014 bodo po načrtih izvedeni javni razpisi za akumulacijski bazen, ki naj bi ga gradili dve leti, tako da polnitev predvidevajo aprila leta 2016, konec vseh del pa leta Vladimir Habjan Kot je 17. junija na svoji 29. seji ugotovil odbor za HE na spodnji Savi, bo veriga hidroelektrarn namesto do leta 2016, kot predvideva koncesijski zakon, zgrajena z dveletno zamudo. Začetek izgradnje HE Brežice se je namreč zaradi zamud pri izdaji okoljevarstvenega soglasja prestavil v letošnjo jesen, glede na terminski načrt pa zamuja tudi sprejem državnega prostorskega načrta za HE Mokrice. Večina pozornosti odbora po odprtju HE Krško v začetku junija je veljala zadnjima dvema elektrarnama, HE Brežice in HE Mokrice. 2017. Ocena vseh stroškov je 130 milijonov evrov, pri čemer je Preskar opozoril, da so s sredstvi trenutno precej omejeni, kar lahko postopke in gradnjo tudi zavleče. Viri financiranja gradnje HE Brežice z vsemi ureditvami so po besedah Branka Ravnika, v. d. generalnega direktorja Di-rektorata za okolje, trije: vodni sklad (54 milijonov evrov), podnebni sklad in krediti EIB (77 milijonov), pri čemer je problem pridobitev sredstev podnebnega sklada (25), saj so prilivi občutno nižji od načrtovanih, in bo potrebnih več usklajevanj. Vrednost celotne gradnje naj ne bi presegla 300 milijonov evrov. Bogdan Barbič, direktor HESS, je ponovno poudaril, da si želijo sprememb zakonodaje, saj je sedem do osemletna gradnja ene hidroelektrarne predolga in za državo tudi predraga. Dopolnitev strokovnih podlag razlog za zamude sprejema DPN za HE Mokrice Sprejem Uredbe o DPN na vladi RS za območje HE Mokrice je bil podaljšan že dvakrat, s konca leta 2012 na konec marca 2013 in potem še do koncajunija 2013. Razloge za zamude sta pojasnila Cveto Kosec z direkto-rata za energijo, ki je pobudnik, naročnik in plačnik DPN, ter Tjaša Gregorič z Direktorata za prostor. Kot je povedala, je glavna zamuda posledica pripomb v javni razgrnitvi in dopolnitev strokovnih podlag ter sprejetih dodatkov. Predlog gradiva je zdaj pripravljen za sprejem na vladi, trenutno pa je v medresorskem usklajevanju. V direkto-ratu upajo, da bi ga vlada lahko sprejela letošnjega julija ali najpozneje jeseni. Po besedah Jeršiča bo strošek energetskega dela gradnje okrog 100 milijonov evrov, kar pa je le groba ocena, saj investicijski program še izdelujejo, za financiranje pa bodo porabili lastna sredstva. Vrednost neenergetske infrastrukture v Infri ocenjujejo na 95 milijonov evrov, skupaj torej skoraj na 200 milijonov. HE Krško je, kot je znano, v poskusnem obratovanju, Infra pa namerava dokončati infrastrukturo na območju HE Krško do leta 2015. Podjetje Litostroj Power P)djetje s projekti navzoče na vseh kontinentih sveta ¿Ig l ^ ; --i 1 r ^ÈÊ L ^ m x ^JL t I jM Polona Bahun Litostroj Power je glavni steber in nadaljevalec slovenske tradicije razvoja in izdelave vseh vrst vodnih turbin in hidromehanske opreme za hidroelektrarne. Program vodnih turbin in hidromehanske opreme je razvojno in tehnološko najzahtevnejši program v strojegradnji, ki ga v Sloveniji še izvajamo z lastnim znanjem. V svetu je malo držav, kjer znajo narediti hidroelektrarno sami. V Sloveniji to znamo in Litostroj Power pri tem prispeva najpomembnejši del, poudarja 5 direktor podjetja dr. Drago Fabijan, s katerim smo se rpogovarjali o njihovem delu. V skupini Litostroj Power so poleg matičnega podjetja Litostroj Power v Ljubljani še podjetja Litostroj Hydro v Kanadi, ČKD Blansko Engineering na Češkem, Litostroj BH v BiH in predstavništvo v Egiptu. Najnovejša pridobitev podjetja pa je nov laboratorij z dvema testnima progama za raziskave in testiranje modelov vodnih turbin na Češkem. Gre za enega sodobnejših tovrstnih laboratorijev v svetu. Katere so glavne dejavnosti podjetja, ki so vezane na postavitev hidroelektrarne? Nekaj nad 600 zaposlenih v podjetju projektira, proizvaja, dobavlja, montira in spušča v pogon vse vrste vodnih turbin, črpalk in hidromehanske opreme ter jeklenih konstrukcij tako za nove hidroelektrarne kot za obnovo in nadgradnjo obstoječih. Naročnikom torej ponujamo celovite rešitve za hidroenergetsko opremo, od zasnove do izvedbe na ključ. Pri obnovah in nadgradnjah je naš cilj zagotoviti tehnične izboljšave opreme za podaljšanje življenjske dobe hidroelektrarne, povečati zaneslji- vost delovanja opreme, povečati odpornost in preprečiti pretirano obrabo opreme ter posledično zmanjšati potrebna popravila, povečati proizvodnjo energije s povečanjem moči in izkoristka turbine in izvesti sodobnejšo regulacijo in optimizacijo proizvodnje energije. Posebno pozornost skupina Litostroj Power namenja raziskavam in razvoju, katerih cilj so inovativne rešitve. Pri iskanju teh rešitev pa igra pomembno vlogo koncept trajnostnega razvoja. Kakšne vrste vodnih turbin proizvajate in o kakšnih močeh govoriva? Litostroj Power proizvaja vse vrste vodnih turbin na nizkih in visokih padcih: cevne turbine, Saxo turbine, Francis turbine, Kaplan turbine in Pelton turbine. Smo tudi eno redkih podjetij v svetu, ki proizvaja tudi Deriaz turbine. Podjetje je namreč eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev turbin za črpalne hidroelektrarne. Največja referenca s tega področja je oprema za črpalno hidroelektrarno Dlouhe Strane na Češkem - 2 x 325 MW Govoriva o turbinah za velike hidroelektrarne. Proizvajamo turbine od 5 MW do največje, kar smo jo kdaj izdelali, 325 MW turbine. Se pri poslovanju srečujete s kakšnimi težavami? V zadnjem času podjetju, ki je razmeroma nezadolženo, težavo pomeni poroštvo svojemu stoodstotnemu lastniku Cimosu. Zaradi poroštva ob njegovem najemu posojila v vrednosti 65 milijonov evrov je premoženje našega podjetja v celoti zastavljeno pri SID banki. V preteklih dveh letih se je ogromno energije v podjetju izgubljalo v prodajnem postopku, saj je bilo opravljenih kar pet skrbnih pregledov potencialnih kupcev. Vendar Cimos z nobenim od njih ni sklenil ustreznega dogovora o prodaji podjetja. Dolgotrajnost prodajnega postopka in zastava premoženja imata danes že opazne negativne posledice na poslovanje podjetja. Od izgube poslov zaradi nesprejemljivih zahtev po dodatnih garancijah, do zmanjšane konkurenčnosti zaradi prevelikih stroškov pri zagotavljanju financiranja. Kljub temu smo z dose- ženim zadovoljni, saj imamo v knjigi naročil za 150 milijonov evrov podpisanih pogodb. Celotni prihodki skupine Litostroj so se lani zvišali za osem odstotkov, na okrog 58 milijonov evrov, konsolidirani čisti dobiček pa je znašal 1,5 milijona evrov. Očitno kljub vsemu naše dobre rešitve in kakovost opreme ter izkušenost naših strokovnjakov še prepričajo kupce. Kje vse so v obratovanju vaše vodne turbine? Podjetje izvaja projekte po vsem svetu. Lahko rečemo, da je popolnoma internacionalizirano, tako po izvajanju projektov, kot tudi po zaposlenih, saj ti prihajajo iz različnih držav. Trenutno je v teku 42 projektov v 25 državah. Glavnina teh je v Evropi, sledijo pa Azija, Kanada in Afrika. Na vseh kontinentih sveta je v pogonu več kot 800 naših turbin s skupno močjo nad 22 GW. Z novimi posli je bilo podjetje v preteklih dveh letih uspešno predvsem v Indiji, Iranu, skandinavskih državah, Švici, Avstriji, Kanadi in Kostariki, kjer smo nedavno tega končali že četrti projekt. Torej nobenega posla na domačem trgu in le malenkostno na dosedanjih tradicionalnih trgih, v balkanskih državah. Nismo pa navzoči v Južni Ameriki, kjer sicer potekajo res veliki projekti, saj države močno ščitijo domače trge. Katere dosedanje projekte bi še posebej poudarili? JU turbin' V V zadnjem času veHko de- Litostroj Power lamo predvsem na kanadskem trgu, kjer je treba ponuditi projekte na ključ, torej kompletno opremo od turbine, generatorja do elektroopreme. Kot največji slovenski izvoznik smo zelo močno navzoči tudi v Indiji, ki je izjemno zahteven trg. Poseben uspeh je bil leta 2011 pridobljeni projekt na ključ za opremo za črpalno hidroelektrarno Konya v vrednosti 35 milijonov evrov. Žal se krizne razmere v gospodarstvu selijo tudi na ta del trga, zato se izvajanje projekta nekoliko odlaga. Končujemo pa projekta Bhavani Kattalai Berrage 2 in 3 na jugu Indije. Gre za večje cevne turbine v vrednosti 35 milijonov evrov. Navzoči smo tudi v Iraku, kjer smo pred leti že delali, in v Pakistanu, podpisane pa imamo še pogodbe z Iranom, a projekti zaradi mednarodnih sankcij proti državi trenutno stojijo. Večje posle si obetamo tudi v Egiptu, tudi sicer pa v Afriki vidimo veliko perspektivo za naše podjetje. Kaj pa projekti v Sloveniji? Lani je bilo manj kot deset odstotkov prihodkov podjetja s slovenskega trga. Zadnjo večjo pogodbo v Sloveniji smo podpisali leta 2009, za hidroelektrarno Doblar. To pomeni, da smo trenutno popolnoma odvisni od mednarodnih trgov. Seveda imamo vsi zelo radi domače projekte. So blizu, stroški in tveganja so manjša, trg je obvladljiv in predvidljiv, a zato nič manj zahteven. Poleg tega se lahko hitreje odpravijo pomanjkljivosti. Pričakujemo, da smo v dobrem položaju za projekt gradnje hidroelektrarne Brežice, kjer je bil razpis že objavljen in smo za zdaj edini ponudnik. Tako upam, da bo v Sloveniji po štirih letih podpisana nova pogodba in se bo gradnja spodnjesavske verige hidroelektrarn nadaljevala. Projekt, kot je ta, za podjetje pomeni nekaj več kot 20 milijonov evrov prihodka in za pet oziroma šest mesecev dela, potekal pa bo dve ali tri leta. Kakšni projekti se vam obetajo v prihodnosti? Maja letos je Litostroj Power podpisal novo, devetmilijonsko pogodbo za dobavo opreme za hidroelektrarno Klosterfoss na Norveškem. Obnovili in nadgradili bomo dva cevna agregata. Še vedno se dogovarjamo za podpis treh večjih pogodb v Kanadi v skupni vrednosti 50 milijonov kanadskih dolarjev, za katere pa se zaradi že omenjenih težav našega lastnika poraja vprašanje, ali bo mogoče zagotoviti ustrezne garancije. Kot že rečeno, smo oddali tudi dobro pripravljeno ponudbo na razpis za dobavo opreme za hidroelektrarno Brežice, in tega posla si želimo, saj gre za posel na domačem terenu. Velik potencial in izjemno zanimiv projekt vidimo tudi v gradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi. Glede na bližino in poznavanje razmer ocenjujem, da bi bili na javnem razpisu, ko bo projekt enkrat tako daleč, lahko naj-konkurenčnejši ponudnik. Prav tako izjemno zanimiv projekt za Podjetje Litostroj Power izvaja projekte po vsem svetu. Trenutno je v teku 42 projektov v 25 državah. Glavnina teh je v Evropi, sledijo pa Azija, Kanada in Afrika. Na vseh kontinentih sveta je v pogonu več kot 800 turbin s skupno močjo nad 22 GW. podjetje pomeni črpalna hidroelektrarna Kozjak, saj pri gradnji črpalne hidroelektrarne Avče zaradi pomanjkanja referenc še nismo mogli sodelovati. Mednarodni javni razpis je že bil objavljen, nanj pa se je Litostroj Power skupaj z Mitshubi-sijem tudi prijavil. Pozneje je bil ta razpis razveljavljen, in če bo ponovljen, se bomo nanj prijavili in se zelo potrudili, da bomo pripravili najugodnejšo ponudbo. Kakšne so vaše izkušnje z delom doma in v tujini? V energetiki so zakonitosti in zahteve posameznih trgov zelo različne. Različni trgi imajo različne potrebe in tako posledično različne javne razpise. V Evropi, vključno s Slovenijo, so zelo pogosti javni razpisi za vodno Litostroj Power pomeni pomembnega povezovalca različnih komponent hidroelektrarne. Ima izjemno dobro razvejano mednarodno tržno mrežo, dobre reference, potrebne zmogljivosti in izkušen kader s potrebnim znanjem v več državah. Manjkajo mu le garancijski potencial, kije v tem poslu eden ključnih elementov, in likvidna sredstva, saj je zelo pogosto te projekte treba tudi financirati. janje turbin, pač pa je potrebnega veliko dodatnega znanja, saj gre dejansko za postavitev celotne hidroelektrarne. Je pa treba povedati, da ne doma in ne v tujini enostavnih kupcev ni. Vsi kupci so zahtevni, pričakovanja pa so različna, odvisna tudi od investitorja. V času krize vsi gledajo tudi na stroške, tako da je poleg vsega drugega cena izjemno pomembna. V našem poslu so pomembne tudi reference, saj se brez njih ne da kandidirati na nobenem razpisu. Kako se spopadate s konkurenco? Konkurenca je v tem sektorju relativno močna, sektor pa ni zelo donosen. Posel je zahteven in precej tvegan, cene pa so relativno nizke. Volumen trga je turbino in generator, medtem ko je v nekaterih drugih državah, med drugim v Kanadi in azijskih državah, treba ponuditi hidroenergetsko opremo na ključ. V državah tretjega sveta so pogoste EPC pogodbe, ki poleg opreme za hidroelektrarne vključujejo tudi gradbena dela. Pri takšnih projektih ne sodelujemo, saj gre za prevelika tveganja. Litostroj Power poskuša čim bolje reagirati na zahteve določenega trga in tako ohranjati konkurenčnost. Iz ponudnika turbin se čedalje bolj preusmerjamo v ponudnika celotne opreme za hidroelektrarne. Pri tem konceptu ne gre le za proizvodnjo in razvi- relativno stabilen in na svetovni ravni znaša okrog deset milijard evrov. Konkurenca danes prihaja predvsem iz Azije, saj je tudi konkurenca iz Evrope v preteklosti v veliki meri proizvodnjo prenesla v Azijo, tako v Indijo kot na Kitajsko. Zelo težko je namreč z vsemi stroški, ki jih morajo evropska podjetja nositi doma, konkurirati azijskim podjetjem. Če pa že izdelujemo to opremo v Evropi, je bistvenega pomena, da je kakovostna in izdelana po najvišjih standardih ter ima seveda ustrezno ceno. Nizkih cen si prav zaradi kakovosti niti ne moremo privoščiti. A kdor ve, kaj kupuje, kupuje tudi pri nas, ki večino svojih proizvodov izdelujemo v Ljubljani. Niste nikoli razmišljali o selitvi proizvodnje na tuje? Ne, razmišljali pa smo o novih strateških konceptih, s ciljem povečevanja konkurenčnosti. Razmišljali smo o dodatnih zmogljivostih, kar pomeni, da bi v primeru več naročil, kot je zmogljivosti v Ljubljani, del proizvodnje izvajali bližje trgom, na katerih nastopamo. Gre torej za dopolnitev proizvodnje. Za prihodnja leta imamo kar veliko naročil, in če se bo pojavila potreba, bi bilo nekatere sestavne dele, ki ne pomenijo visoke dodane vrednosti, verjetno bolje izdelovati tam, kjer je ceneje. Po drugi strani pa je tudi trg potrebnih kadrov za našo proizvodnjo v Sloveniji precej siromašen, tako da nam to pomeni že kar nujo. Seveda je svoje tu naredila tudi kriza. Je pa vedno težko pridobiti kakovosten, lojalen in predan kader vseh strok. Če ti uspe, je to najboljša investicija za podjetje. Kaj si želite za prihodnost? Ambicije podjetja so usmerjene v nadaljnjo rast in razvoj ter v širjenje aktivnosti na svetovnem trgu, za kar pa nujno potrebujemo stabilnega lastnika, ki bo lahko v podporo tem izzivom predvsem s kredibilnostjo in z garancijskim potencialom. Litostroj Power danes prav gotovo predstavlja pomembnega povezovalca različnih komponent hidroelektrarne. Ima izjemno dobro razvejano mednarodno tržno mrežo, dobre reference, potrebne zmogljivosti in izkušen kader s potrebnim znanjem v več državah. Manjkajo mu le garancijski potencial, ki je v našem poslu eden ključnih elementov, in likvidna sredstva, saj je zelo pogosto te projekte treba tudi financirati. Od slovenske energetike pa si predvsem želimo, da bi bila glede novih investicij nekoliko bolj predvidljiva, saj mora podjetje vnaprej načrtovati zmogljivosti in denarni tok. Nas zanima realno stanje, torej, ali je realno pričakovati, da se bo določena investicija zgodila ali ne. Obnovljivi viri energije Vada • v* naj cim prej zagotovi usklajen razvoj OVE! »V¡ želji, da tudi graditelji in lastniki malih hidroelektrarn prispevamo svoj delež k izhodu iz gospodarske krize, pozivamo novo vlado in vse ustrezne službe, da v čim večji meri upoštevajo naše predloge za povečanje proizvodnje električne energije iz OVE v malih hidroelektrarnah,« je poudaril Stane Čadež, predsednik Zveze društev malih hidroelektrarn. Ugotavlja, da je v Sloveniji v zadnjih petih letih zaslediti izrazito neusklajen razvoj na področju proizvodnje električne energije iz OVE, ki je v nasprotju z interesi narodnega gospodarstva, ki plačuje previsoko ceno električne energije. Po njegovem gre pri tej proizvodnji za izrazito neenake pogoje gospo-daijenja, in da se nekonkurenč-nost slovenskega gospodarstva začne že na začetku investicije z nemogočimi, večletnimi postopki za pridobivanje raznih dovoljenj, zato tuji vlagatelji ne prihajajo, investitorji pa že odhajajo v tujino. Miro Jakomin Zveza društev lastnikov in graditeljev MHE (ZDMHE) poziva vlado RS k upoštevanju njihovih predlogov za povečanje proizvodnje iz malih hidroelektrarn. Kot menijo, ima vlada vse možnosti, da dvigne konkurenčnost in poveča obseg proizvodnje realnega sektorja, ker bo edini pripeljal državo iz vseh ekonomskih, socialnih in finančnih težav. Razvoj na področju OVE blokirale tri uredbe Do izrazito neusklajenega razvoja na področju OVE je po besedah predsednika ZDMHE prišlo zaradi sprejetja treh dokumentov: Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka ter Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Omenjeni dokumenti so po besedah Čadeža blokirali ra- zvoj hidroenergije, podpirali pa razvoj sončne energije. »Slovenska vlada je v mandatu 2004-2008 po našem prepričanju glede na naravne danosti upravičeno podpisala obvezo v EU, da bomo do leta 2020 pridobili 25 odstotkov porabljene energije iz OVE. Vodni potencial za proizvodnjo električne energije je v Sloveniji izkoriščen pod 50 odstotkov, lesna masa se izrablja manj kot v preteklosti, vetrne energije ne izrabljamo, neverjetno pa je bilo v zadnjih treh letih povečanje izrabe energije sonca, saj smo postavili pri- ne energije iz malih hidroelektrarn in hkrati zagotovili delo realnemu sektorju. Predsednik zveze društev MHE stane čadež bližno 2.300 sončnih elektrarn, ki proizvedejo približno 1 odstotek porabljene energije v Sloveniji,« je pojasnil Čadež. Pomemben razvoj so male hidroelektrarne doživele v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo zgrajenih blizu 300 MHE. Po letu 1990 je bilo zgrajenih le nekaj MHE, v zadnjih letih po ena ali dve na leto, kar je po mnenju ZDMHE negospodarno v času, ko se hkrati največ govori in piše ter sprejema dolgoročne načrte za povečanje električne energije iz OVE. Predlogi Zveze društev malih hidroelektrarn Da bi zagotovili skladnejši razvoj na področju OVE, so v Zvezi društev malih hidroelektrarn pripravili več predlogov. Med drugim predlagajo, da se z reorganizacijo ministrstev, agencij in inštitutov ipd. določi en sektor za obravnavanje pobud za izdajo vodnogospodarskih dovoljenj za gradnjo MHE. Sektor mora imeti strokovno usposobljene ljudi, ki poznajo tovrstno problematiko in imajo vsa potrebna pooblastila za odločanje. Ker so omenjene uredbe po besedah Čadeža povzročile neusklajen razvoj na področju OVE, v Zvezi društev MHE predlagajo ustrezne spremembe teh dokumentov. Potrebno je namreč, da vlada RS in pristojne službe zagotovijo novo razvojno obdobje za izrabo vodnega potenciala in lesne biomase kot podlago za pospešeni gospodarski razvoj. V Zvezi društev MHE predlagajo, da se uravnotežijo podpore za OVE. »Nerazumljivo je, da je podporna shema izrazito podpirala proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, kar je pogojeno z uvozom tehnologije, medtem ko male hidroelektrarne izdelamo v 90 odstotkih v Sloveniji. S tem podpiramo uvoz in ne razvoja realnega sektorja in zmanjšanja brezposelnosti v Sloveniji,« meni predsednik ZDMHE. V Zvezi društev MHE tudi opozarjajo, da je potrebno, da se v naslednjih letih postopno izda najmanj 20 vodnogospodarskih dovoljenj za gradnjo MHE na leto. S tem bi zagotovili stalno povečanje proizvodnje električ- Gre za oživitev proizvodnje in zmanjšanje brezposelnosti »V Sloveniji imamo vso potrebno znanje in proizvodne možnosti za gradnjo in obnovo MHE. Domači inženirski kader zna projektirati in izdelati vso dokumentacijo, imamo na razpolago dovolj gradbene operative, strojna industrija za izdelavo turbin in hidrološke opreme je že desetletja priznana po vsem svetu. Enako velja za elektro industrijo. Gre torej za oživitev proizvodnje in zmanjšanje brezposelnosti,« je prepričan Čadež. Ob tem je predsednik ZDM-HE še poudaril, da se skušajmo zgledovati po sosednji državi Avstriji, ki je med najuspešnejšimi gospodarstvi v EU. Kolikor je mogoče izrabljajo naravne danosti za proizvodnjo električne energije, in sicer vodno energijo, sonce, veter in biomaso. Omenil pa je še, da se lahko zgledujemo tudi po zvezni državi Nemčiji, kjer so izšli iz gospodarske krize tudi na račun lastne proizvodnje zelene tehnologije. Sami izdelujejo hidrocentrale, vetrne turbine, sončne in termo centrale. Tako so neposredno zaposlili nad tristo tisoč ljudi, posredno pa dvesto tisoč ljudi v podpornih dejavnostih. »Na pristojno ministrstvo je bilo doslej vloženih približno dvesto pobud za pridobitev koncesije za rabo vode za gradnjo malih hidroelektrarn. Pobude se obravnavajo na različnih oddelkih, kar je glavni vzrok za nepreglednost, neučinkovitost in dolgotrajno reševanje. Po načelu dobrega gospodarja bi moral državni aparat skrbeti za napredek gospodarstva, ne pa zavirati razvoja realnega sektorja,« poudarja Stane Čadež, predsednik ZDMHE. Pogovor z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj Petrom Dermolom ril v , ES me praktično spremlja ze od m Brane Janjič P eter Dermol je na čelo Termoelektrarne Šoštanj prišel 11. aprila letos in se je, podobno kot njegovi predhodniki, že takoj moral soočiti s številnimi perečimi vprašanji projekta gradnje nadomestnega bloka TEŠ 6. Kot pravi, mu tako izzivov na novem delovnem mestu ne manjka, mu je pa v pomoč dejstvo, da je kot Ve-lenjčan s termoelektrarno praktično rasel, da je dobro seznanjen z njeno tehnologijo in da dobro pozna tudi predanost ljudi, ki v njej delajo. To je po njegovih besedah tudi največja dodana vrednost, ki jo je s sabo prinesel na položaj prvega v elektrarni. Z njim smo se pogovarjali o tem, v kateri fazi je trenutno projekt TEŠ 6 in kaj bi ga še znalo ogroziti, pa tudi o tem, da je v javnosti znana predvsem tista »temna« plat projekta, manj pa dejstvo, da v Šoštanju gradijo enega najsodobnejših termoenergetskih objektov na svetu. TEŠ 6 je zagotovo eden najbolj izpostavljenih energetskih projektov v zadnjih letih. Vodenje TEŠ ste prevzeli v času, ko je projekt TEŠ 6 po gradbeni in tehnični plati na vrhuncu izvajanja, hkrati pa ste podedovali tudi zaplete, povezane z njegovim financiranjem. Kaj za vas osebno pomeni biti na čelu tega projekta v takšnih razmerah oziroma kakšno je sploh vzdušje v kolektivu, ki je bil izpostavljen številnim menjavam in se vsak dan srečuje z velikimi pritiski javnosti? Že od začetka mandata sem poudarjal, da bom precej pozornosti namenjal urejanju medse- Projekt TEŠ 6 počasi prehaja v sklepno fazo, saj je bilo julija opravljenih že 75 odstotkov vseh predvidenih del, na gradbišču pa je praktično tudi že vsa potreba oprema. Jeseni naj bi izpeljali še tlačni preizkus kotla, ki bo pomemben mejnik pri tem projektu, saj bo potrdil kakovost opreme in opravljenih del. Pogajanja z Alstomom o roku dokončanja sicer še potekajo, tako da dokončne vrednosti projekta še ni mogoče oceniti. bojnih odnosov v družbi. Vemo, da je to čez noč nemogoče storiti, sploh glede na velike pritiske iz okolice. Vsekakor lahko rečem, da je v takšnih razmerah težko delati. Moja filozofija v zvezi s tem sicer je, da se skušam kar se da distancirati od teh pritiskov in jih ne jemljem k srcu, saj lahko le tako od sebe dam nek maksimum pri svojem delu. Ne želim, da bi ti pritiski vplivali name ali moje sodelavce na način, da bi pri tem trpelo naše delo. Vsekakor pa ni lahko v takšnem okolju delati niti vsem zaposlenim, še posebej, ker gre za ljudi, ki so predani družbi že mnoga leta in ladosti so se zanjo v preteklosti marsičemu odrekli. So vedno pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti čas za elektrarno, z namenom, da slovenskim odjemalcem zagotovimo kakovostno oskrbo z električno energijo. Zato ni pošteno do vseh teh ljudi, da se v javnosti o projektu TEŠ 6 govori kot o nekem nujnem zlu. Širša stroka dobro ve, kakšen je pomen TEŠ za slovensko energetiko, in tega se zavedamo tudi zaposleni in prebivalci Šaleške doline. Zato ostaja grenak priokus, ker je medijsko ta projekt tako negativno izpostavljen in kar naenkrat velja vsa dolina za koruptivno, čeprav do danes še nobenemu ni bilo dokazano, da bi se kakor koli okoristil s tem projektom. Še vedno upam, da se bodo zadeve postopoma vendarle nekoliko umirile in se bomo potem tudi zaposleni lažje osredotočili zgolj na naše strokovno delo. O projektu TEŠ 6 se v medijih govori predvsem o njegovi finančni plati, na energetsko in okoljsko pa se pozablja. Sami ste že dejali, da stroka že ves čas ta projekt odločno podpira in ima tudi veliko podporo v lokalnem okolju. Ali si lahko slovenski elektroenergetski sistem sploh predstavljamo brez podporne točke v Šoštanju? Kakšna bi lahko bila alternativa, če sploh? Če bi lahko obratovali brez TEŠ, potem danes ne bi imeli vseh treh blokov na maksimalni moči in v obratovanju tudi plinske turbine, ampak bi raje koristili nekatere druge vrste energije. Vemo, da ima Slove- nija idealno razmerje virov pri pridobivanju električne energije - tretjino iz NEK, tretjino iz hi-dro in tretjino iz termo objektov. In to idealno razmerje, ki ga sicer doma ne znamo dovolj ceniti, nam mnogi v tujini zavidajo. Osebno sem vsekakor pristaš tega, da takšno razmerje ohranimo tudi v prihodnje, in zavzemanje za energetsko samooskrbo, vsaj na področju električne energije, bi moralo biti tudi nacionalni interes. Brez Termoelektrarne Šoštanj pa tega cilja ni mogoče izpolniti. Torej, če obstaja takšen nacionalni interes, potem je treba projekt TEŠ 6 tudi širše podpreti in storiti vse, da se ga, seveda ob upoštevanju vseh strokovnih meril, čim prej konča. Kar pa se naše proizvodne cene tiče, me precej moti, da danes vsi povprek govorijo o tem, kakšna bo cena čez toliko in toliko časa in da se ta projekt ne splača. Vprašal bi jih, če so tako prepričani o tem, zakaj denimo na takšne razmere niso opozorili že prej. Zakaj denimo ne omenijo, da je cena na borzi julija tudi že presegla 60 evrov za MWh in zakaj potem danes, ko so se hidrološke razmere poslabšale, obratujemo s polno močjo. Kaj se bo na tem področju v prihodnje dogajalo, je nemogoče oceniti. Če podrobneje pogledamo ceno elektrike v času, ko je nastajal HSE, je bila cena električne energije še nižja, kot je danes, pa so kljub temu obstoječi objekti v Šoštanju z veliko slabšimi izkoristki in tehnologijo ustvarjali dobiček. Tudi sam HSE je bil ustanovljen ravno z razlogom, da združi pozitivne učinke različnih proizvodnih virov. Torej, če je bil obstoj TEŠ-a smiseln v tistih časih, Osebno ne sprejemam trditev, da se je projekt TEŠ 6podražil. Vrednost je že ves čas takšna, kot je bila. Pri sestavljanju osnovne pogodbe je sodelovala vrsta strokovnjakov s pravnega, ekonomskega in tehničnega področja. Zanimivo je, da je ocena uglednega mednarodnega svetovalnega podjetja pokazala, da bi leta 2009 glede na tedanje razmere na trgu cena primerljivega objekta bila celo za nekaj odstotkov višja, kot je bila pogodbena vrednost, ki jo je podpisala TEŠ. Dejstvo je namreč, da je bila pogodba podpisana v času velike gospodarske rasti in da se je v letih 2006 do 2008projekt TEŠ 6 dražil zaradi določbe o sledenju podražitvam materiala in surovin. To je tista najbolj šibka točka, kije pustila vidno sled na tem projektu. Že NIP 2 je govoril o končni ceni 1,4 milijarde evrov, potem pa se je začelo mešetarjenje z različnimi postavkami. Vendar skrivanje in prestavljanje nekih postavk drugam še ne pomeni, da se je spremenila tudi sama vrednost projekta. Spremenijo se le nekatere številke, denar za poplačilo vseh obveznosti pa še vedno potrebuješ. ko so bile cene na trgu še nižje, je vprašanje, zakaj bi bilo zdaj kaj drugače. Dejstvo namreč je, da se TEŠ lahko prilagaja potrebam na trgu in je vedno na voljo, in to nalogo zelo kakovostno in zanesljivo opravljamo. Če k temu še dodamo, da bo imel TEŠ 6 tehnološko najboljšo opremo, ki je danes na trgu, da bomo za enako količino proizvedene električne energije porabili za tretjino manj premoga in posledično potrebovali manj CO2 kuponov, da bomo občutno znižali emisije plinov in prahu ter tudi raven hrupa, so dodatna pojasnila povsem odveč. Gre preprosto za pomemben prispevek tako slovenskemu elektroenergetskemu sistemu kot tudi lokalnemu okolju. Ne nazadnje je podporo projektu TEŠ 6 kot pomembnemu prispevku k večji energetski učinkovitosti in zmanjšanju onesnaževanja pred dnevi izrekel tudi prvi mož Evropske investicijske banke. Kot rečeno, se tega zaveda tudi stroka, širša javnost pa bo očitno te pozitivne učinke nadomestnega bloka šele morala prepoznati. V primeru projekta TEŠ 6 je bilo doslej doseženo tudi kar nekaj velikih tehnoloških, logističnih in gradbenih podvigov, saj v širši regiji takšnega projekta trenutno ni. A o tem se dejansko sploh ne govori. Dejansko gre v primeru TEŠ 6 za tehnološko najsodobnejšo opremo, ki ta hip obstaja na svetu, in je bilo v zvezi z njo tudi za gradbince precej zahtevnih izzivov. Verjetno je težava, da projekt TEŠ 6 spremljajo le negativne zgodbe, tudi v tem, ker je na žalost ta hip še eden redkih velikih projektov, ki se trenutno v Sloveniji sploh izvaja. Če bi bilo takšnih projektov več, bi se verjetno tudi vsa ta velika negativna energija, ki je v našem okolju, prerazporedila. Tako pa vse pade na TEŠ 6. Sploh bi morala biti logika povsem drugačna in bi morali bolj spodbujati ravno takšne, tudi v svetovnem merilu zelo zahtevne projekte. S tem bi bilo več dela za domače izvajalce, pospešil bi se denarni tok in gospodarstvo bi si lahko opomoglo. Če bi podprli več takšnih projektov, seveda ob pogoju, da so dobro vodeni, bi lahko prispevali k večji gospodarski stabilnosti in potem tudi nadaljnjemu razvoju. Kakšno pa bo letošnje poslovno leto? Ste z dosedanjimi proizvodnimi rezultati zadovoljni? Zaradi izjemnih hidroloških razmer v prvi polovici leta in posledično manjši potrebi po naši energiji, smo ob polletju bili nekako na 89 odstotkov prvotnega načrta, pri čemer pa je treba upoštevati, da smo v tem času izvajali tudi remont blokov 3 in 4. Glede na pogoje smo tako z doseženim lahko zadovoljni, saj smo ves čas zagotavljali tudi izjemno visoko obratovalno razpoložljivost. V juliju pa je proizvodnja na bloku 5 skoraj za petino nad prvotno načrtovano. Sprejeli smo tudi določne ukrepe za optimiranje poslovanja, tako da smo v tem trenutku celo več kot dva milijona evrov nad načrtovanim dobičkom. Zavedamo pa se finančnih težav in dejstva, da bo treba za dokončanje projekta poiskati še nekaj dodatnih sredstev. TEŠ bo ob tem naredil vse, da bomo poslovanje še dodatno optimi-rali in tudi s tem pomagali k financiranju tega projekta. Sicer je zdaj finančni tok urejen in do letošnjega decembra so sredstva zagotovljena, iščemo pa še dodatne rešitve za zadnji mesec. V vsej tej zgodbi je tudi zelo pomembno, kdaj bomo lahko dejansko začeli s proizvodnjo v novem objektu, saj vsak mesec zagona pred rokom pomeni nižanje investicijske vrednosti in pozitivne poslovne učinke. Ko že govorimo o investicijski vrednosti, ali je končna vrednost projekta že znana? Vlada je na eni zadnjih julijskih sej sprejela tudi vrsto sklepov, povezanih s tem projektom. Med drugim je zahtevala do jeseni tudi pripravo novega investicijskega programa. Vi ste skupaj s HSE že pred časom ugotovili, da prvotnih zavez iz poroštvenega zakona ne po časovni ne po finančni plati ne bo mogoče izpolniti? Je torej v zvezi z roki in financami že kaj bolj jasnega? Pogajanja z Alstomom so še v teku. So zelo trda, a vsi smo pokazali interes po optimalnem končanju projekta. Ocenjujem, da smo na dobri poti, vendar dokler aneksa 9 ne bo, je težko kar koli prejudicirati. Se pa nagibamo k temu, da bi kar se da rok skrajšali in se tako približali prvotnim terminskim načrtom iz NIP 5. Kolikšna bo končna investicijska vrednost, pa bomo lahko dokončno ocenili šele, ko bodo pogajanja z Alstomom končana. Takrat se bo tudi videlo, koliko sredstev še potre- bujemo in kdaj. Ekipa, ki dela na NIP-u 6, je zelo aktivna. Pridobivamo vse potrebne vhodne podatke, da bomo lahko zaznali še potencialne šibke točke in občutljivost vseh tveganj. Vsekakor si bomo prizadevali, da bi bila končna vrednost projekta čim nižja. Zahteval sem tudi, da NIP 6 ne sme biti le nek popravek NIP 5, ampak da se znova preverijo in ocenijo vse postavke, tako da velikih presenečenj potem dejansko ne bo več. Precej smo okrepili tudi sam nadzor nad projektom in vajeti prevzeli v svoje roke, saj lahko le na ta način dobro spremljamo dogajanja na delovišču in usmerjamo potek dogodkov. V kateri fazi pa je trenutno projekt TEŠ 6? Kolikšen delež opreme je že na gradbišču oziroma tik pred prevzemom, koliko ste zanjo že odšteli in kateri večji delovni sklopi vas še čakajo do dokončanja projekta? Če gledamo projekt v celoti, je končanih že 75 odstotkov vseh del, sklenjenih pogodb pa je že bilo 96 odstotkov. Na glavnih postavkah projekta pa je slika naslednja: gradbena dela so na 86 odstotkih, montaža glavne tehnološke opreme na 80 odi stotkih, čistilna naprava na 83 ž in hladilni sistem na 82 odstot-5 kih. Večinoma gredo ti glavni i tehnološki deli projekta tako proti koncu. V jesenskih mesecih letošnjega leta nas še čaka zelo pomemben tlačni preizkus kotla, ki bo pokazal, ali je kakovost opreme in opravljenih del na zahtevani ravni. To je bistven mejnik pri celotnem projektu. Nadaljevala pa se bodo potem še dela na pomožnih napravah, transportu premoga, pripravi vode in podobno. Pa je vsa oprema že tukaj? Tako skladišča na prostem kot v dvoranah so dobro zasedena in večina opreme je že narejene. Zadnje tedne je na delovi-šču zelo živahno, kjer se nahaja okrog 1400 delavcev, od tega 1150 Alstomovih. Ta številka bo avgusta še naraščala, ko bo dosegla vrh s 1500 delavci, po- tem pa naj bi se začela počasi zmanjševati. Ena pomembnih postavk pri zapiranju ekonomskega okvira je tudi cena vhodnega energenta - to je velenjskega lignita. Ocenjujete, da bo premogovnik lahko dosegel predvideno ceno, ne da bi pri tem ogrozil svoj obstoj in lastno poslovanje? Razlogov za spremembo tri-partitne pogodbe med nami, HSE in Premogovnikom Velenje, ki ureja ta vprašanja, ni. Ta pogodba je za nas dejstvo in doslej ni bilo še nobene pobude, da bi bilo treba to ceno spremeniti, ker ni dosegljiva. Ne nazadnje je to tudi neke vrste pogodbena zaveza, ki smo jo dali lastniku oziroma državi, in če bi si želeli spremembe, bi morala ta pobuda priti s strani drugih pogodbenih partnerjev. Sicer pa imamo s Premogovnikom Velenje zelo korektne odnose in dobro poslovno sodelujemo. Kakšna pa je sicer podpora projektu znotraj skupine HSE? Je razumevanje za razmere, v katerih ste se znašli? Vsi v skupini se zavedajo, da če izvzamemo TEŠ iz HSE, potem tudi potrebe po takšnem holdingu ni več. Ob vseh internih srečanjih je tako slišati odločno podporo dokončanju tega projekta. Zelo dobro je tudi naše sodelovanje z matično družbo in redno izmenjujemo informacije, pri čemer sem jaz naklonjen odkritim pogovorom in to pričakujem tudi od drugih. Glede na to, da je projekt TEŠ 6 na samem vrhuncu, so sploh dovoljene sanje o kakšnem poletnem oddihu? Nekaj dni dopusta imam sicer načrtovanega v drugi polovici avgusta, pri čemer pa še ne vem, kako daleč sploh lahko grem in za koliko časa, tako da je veliko vprašanje, ali mi bo sploh uspelo. Vem pa, da je to del tega posla, in upam, da bo precej lažje, ko bo projekt enkrat pod streho. Vsekakor pa ostajam nepoboljšljiv optimist. Peter Dermol je v Termoelektrarno Šoštanj prihajal že kot otrok, saj je v njej zaposlen tudi oče. Sprva ga je navduševala že sama mogočnost in zapletenost naprav in opreme, pozneje pa je to mladostno zanimanje za šoštanjsko termoelektrarno preraslo v praktično usposabljanje. Po končani Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko se je po opravljenem pripravništvu leta 2006 v elektrarni tudi zaposlil, pri čemer je, kot pravi, dejansko že od prvega dne začel delati na projektu TEŠ 6. Sprva kot pripravljalec terminskih planov, pozneje pa kot odgovorni vodja za elek-tro sisteme za pripravo vode, transport premoga, transport produkta in čistilno napravo. Tako je dejansko ves čas dela na omenjenih sistemih v okviru obstoječih blokov skrbel tudi za prenos znanja na projekt TEŠ 6 in obratno. V tem času je uspešno opravil tudi izpit za dežurnega TEŠ, kar je glede na zaupano odgovornost najvišja raven odgovornosti v družbi. Leta 2009 je sodeloval tudi pri postavljanju razvojnih projektov v družbi - v okviru Centra odličnosti za nizko-ogljične tehnologije in pozneje Razvojnega centra energija. Tudi po prevzemu vodstvene funkcije aprila letos je prepričan, da je treba tako zastavljeni razvoj nadaljevati, pri čemer za TEŠ vidi še veliko poslovnih priložnosti. TEŠ ima namreč lasten obrat za pridobivanje vodika, spogleduje pa se tudi z možnostmi za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije. Gre pa za razvojne možnosti, ki za večjo uveljavitev v praksi pač potrebujejo določen čas. 70 let obratovanja TE Brestanica Brestaniška elektrarna skozi burni zgodovinski čas S lavnostnega dogodka so se poleg ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela ter drugih predstavnikov resornega ministrstva in občine udeležili tudi poslovni partnerji TEB. Ob tej priložnosti je podjetje TE Brestanica prejelo potrdilo o nedavno končani presoji za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje. V grajskih prostorih pa je bila na ogled postavljena razstava z naslovom Termoelektrarna Brestanica skozi 70 let. Kot je dejal direktor TE Brestanica Tomislav Malgaj, je TEB letos pred dvema ključnima mejnikoma. »Prvi je ta, da smo v sklepni fazi pripravljalnih aktivnosti pri projektu menjave treh plinskih turbin (iz leta 1974) z novimi. S plinskimi bloki PB1-3, ki so stari že več kakor 35 let, dolgoročno ne bo več mogoče zagotavljati visoke stopnje razpoložljivosti in zanesljivosti ter izpolnjevati ekoloških stan- Miro Jakomin Letos poteka že sedemdeseto leto uspešnega obratovanja TE Brestanica. Visoko obletnico je vodstvo TEB počastilo junija s slovesno prireditvijo na gradu Rajhenburg, na kateri je direktor Tomislav Malgaj predstavil nekatere pomembnejše zgodovinske prelomnice, ki so brestaniško elektrarno spremljale na dosedanji poti. dardov. Ker želi TE Brestanica ohraniti vlogo ponudnika sistemskih storitev in zagotoviti večjo zanesljivost obratovanja ob zmanjšanem vplivu na okolje, načrtujemo gradnjo novih plinskih blokov. Drug pomemben mejnik pa je 70-letnica delovanja naše termoelektrarne,« je poudaril direktor TEB. Začetek gradnje TEB sega v leto 1939 V nadaljevanju je Tomislav Malgaj predstavil nekatere po- membnejše zgodovinske prelomnice, ki so TE Brestanica spremljale na dosedanji poti. Navzoči gostje so si z zanimanjem ogledali tudi krajši film, ki zgovorno priča, da je TEB že od samega začetka živela s krajem in njegovimi prebivalci, mnogi pa so našli zaposlitev prav v tej elektrarni in v rudniku Senovo. Termoelektrarno Brestanica je leta 1939 začela graditi Trboveljska premogokopna družba (TPD). Za gradnjo elektroenergetskega objekta z močjo Del objekta Te Brestanica. TE Brestanica je družini prijazno podjetje. 12,5 MW so se odločili zaradi čedalje večjih količin premoga, ki so jih izkopali v rudniku Senovo. Elektrarna je bila na začetku vojne leta 1941 še nedokončana. Kljub vojnim razmeram so z gradnjo nadaljevali, in 24. junija 1943 je začel redno obratovati prvi agregat. Drugi agregat so začeli graditi leta 1959, dograjen pa je bil dve leti pozneje, ko so postavili turboagregat z močjo 13,5 MW. Obratovanje termoelektrarne se je močno spremenilo, ko so v slovensko elektroenergetsko omrežje vključili druge večje objekte. TE Brestanica se je morala prilagajati takratnim potrebam sistema. V obdobju od leta 1960 do 1970 so se začele večje težave zaradi premajhnih količin premoga, zato je bila po letu 1970 pripravljena investicijska dokumentacija za gradnjo posebnega elektroenergetskega objekta v takratni Jugoslaviji, to je plinsko-parne elektrarne s skupno močjo 95 MW. Kot gorivo sta bila predvidena ekstra lahko kurilno olje in primarni bencin, in takšen tip energetskega objekta je zrasel iz želje po zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo. Pozneje se je vloga TE Brestanica spremenila, in sicer za proizvodnjo vršne energije in rezervno moč ob morebitnih primanjkljajih in izpadih (ha-varijah) v elektroenergetskem sistemu (EES), saj je omogočala takojšnje kritje potreb po električni energiji. Ključna vloga plinskih blokov PB1-3 je tudi zagotavljanje zanesljivega in neodvisnega vira napajanja lastne rabe NEK. Zmogljivosti TEB se še povečajo Leta 1998 so podpisali pogodbo za dobavo in montažo dveh plinskih turbin moči 2 x 114 MW (PB4 in PB5), predvidenih za obratovanje v odprtem procesu. Vgradnja turbin se je začela leta 1999, leto pozneje pa sta turbini že poskusno obratovali. Obe turbini uporabljata za gorivo zemeljski plin ali ek-stra lahko kurilno olje ali kombinacijo obeh omenjenih goriv. Poleg obeh turbin so zgradili oziroma posodobili več drugih objektov ter poskrbeli za druge sisteme, ki so nujni za nemoteno komuniciranje. Za TE Brestanica je dolga in bogata zgodovina, polna različnih dogodkov in odločitev, povezanih z razvojem elektrarne ter tudi življenja ljudi v okoliških krajih. TE Brestanica se zaveda družbene odgovornosti podjetja, seveda pa so v ospredju izzivi, ki čakajo elektrarno v naslednjih letih. Elektrarna je v večjega »igralca« na področju varne in zanesljive oskrbe z električno energijo prerasla leta 2000 s postavitvijo plinskih turbin. TE Brestanica danes v Sloveniji vsekakor velja za enega od vodilnih ponudnikov za zagotavljanje sistemskih storitev terciarne rezerve. Njene naprave za proizvodnjo električne energije imajo trenutno skupno 297 MW moči, kar v zmogljivosti celotnega EES Slovenije pomeni približno deset odstotkov vseh inštaliranih proizvodnih enot. Odprti tudi za obnovljive vire energije Leta 2004 se je TE Brestanica dejavno vključila v gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, po dograditvi HE Boštanj pa je skrbela za vzdrževanje in obratovanje te hidroelektrarne. Pozneje je upravljanje hidroelektrarn na spodnji Savi prevzela družba HESS, TE Brestanica pa po pogodbi skrbi za njihovo vzdrževanje. Leta 2009 so Ele-ktro Slovenija, Elektro Celje in TE Brestanica zgradili novo GIS stikališče 110 kV, ki je nadomestilo nekdanje prosto zračno stikališče. »Med letoma 2008 in 2010 je TE Brestanica v sklop energetske sanacije poslovnega objekta vključila tudi gradnjo sončnih elektrarn. Letos pa bo dokončana tudi rekonstrukcija črpališča požarne in tehnološke vode na potoku z zgraditvijo cevovoda, zaradi česar se bo bistveno izboljšala protipožarna zaščita naprav,« je še pojasnil direktor TEB. Rekonstrukcija 110/20 kV RTP ilirska Bistrica Novo 110 kV GIS i «1 1 «v v v stikalisce že v poskusnem obratovanju Polona Bahun K Novo Gis stikališče ot je povedal vodja projekta Vinko Bratina z Elesa, so s tem zastavljene terminske roke prehiteli za slabe tri mesece. Kdaj bo rekonstrukcija dejansko končana, je težko napovedati, saj gradbenemu izvajalcu ni uspelo izpeljati vseh del v okviru gradbene pogodbe. Ta zajema vse od graditve stavbe GIS in novih temeljev transformatorjev do vseh ureditvenih del okolice. Kljub vsemu pa na Elesu predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta dobili uporabno dovoljenje. Rekonstrukcija 110/20 kV RTP Ilirska Bistrica je skupni projekt družb Elektro Primorska in Eles, ki sta Sporazum o izgradnji, sofinanciranju in delitvi vlaganj v RTP 110/20 kV Dvanajstega julija, ko je bil priklopljen še drugi transformator 110/20 kV, je bil energetski del rekonstrukcije 110 kV RTP Ilirska Bistrica sklenjen. Ilirska Bistrica v GIS izvedbi podpisali 26. maja 2010. K temu sporazumu so 20. avgusta lani sklenili še aneks, s katerim je družba SODO prevzela določen del obveznosti in pravic od Elektra Primorska. Investicijo vodi Eles, kot soinvestitorja sodelujeta Elektro Primorska in SODO, pri čemer ves sistemski in daljnovodni del stikališča vodi in financira Eles, distribucijski del s transformacijo 110 na 20 kV pa SODO in Elektro Primorska. Delež investicije Elesa je ocenjen na 7,5 milijona evrov, delež Elektra Primorska in SODA pa na 2,3 milijona evrov. Projektno ekipo in ves inženiring vodijo Elesovi strokovnjaki v sodelovanju z delavci Elektra Primorska, operativna dela pa izvajajo zunanji izvajalci. Kot pojasnjuje vlogo SODA pri tej investiciji Milan Vižin-tin, so takrat, ko SODO nastopa kot investitor, osnovna sredstva v lasti SODO, vso elektroenergetsko infrastrukturo, ki jo ima SODO v najemu, pa vzdržuje distribucijsko podjetje, torej Elektro Primorska na podlagi obstoječe najemne pogodbe. Vir za investicije ima SODO iz omrežnine za priključno moč. Po besedah Milana Vižintina SODO v vseh primerih investicije v celoti - od razpisov do same izvedbe - uresničuje popolnoma v lastni režiji. Pokazalo se je namreč, da na ta način z razpisi dosega nižje cene od distribucijskih podjetij in z razpoložljivimi sredstvi naredi več. Po besedah Vinka Bratine je Eles svoj del rekonstrukcije izvedel v zadanem finančnem okviru znotraj Investicijskega programa. Kot je še povedal, so z deli pohiteli predvsem zato, da bi se izognili glavni turistični sezoni, saj na sosednjem Hrvaškem v tem času ne Brez prizadevne ekipe dela ne bi bila končana pred rokom odobrijo odklopov visokonapetostnih daljnovodov. V tem času tako ne bi mogli izvesti postopka preklopa naprav na novo stikališče. Da jim je to uspelo, je zaslužna prizadevna ekipa strokovnjakov Elesa in Elektra Primorska, ki je delala tudi v svojem prostem času, poudarja Vinko Bratina. RTP Ilirska Bistrica je vitalnega pomena za to območje, saj je edina napajalna točka in še vedno napajan s 75 let starim daljnovodom iz Divače. Glede na to, da Eles načrtuje obnovo 2 x 110 kV daljnovoda Divača-Pivka-Ilirska Bistrica, ki so ga gradili Italijani že v letih 1936-1938, je bilo logično, da tudi 35 let star in dotrajan objekt obnovijo in posodobijo. Tudi v Elektru Primorska poudarjajo, da je bil glavni razlog za investicijo starost opreme stikališča, za katerega so že težko zagotavljali rezervne dele. Prav tako so bile dotrajane tudi gradbene konstrukcije v stikališču. Razlogi za prenovo Dvanajstega julija, ko je bil priklopljen še drugi transformator 110/20, je bil energetski del rekonstrukcije 110 kV RTP Ilirska Bistrica končan. Z deli so pohiteli predvsem zato, da bi se izognili glavni turistični sezoni, saj na sosednjem Hrvaškem v tem času ne odobrijo odklopov visokonapetostnih daljnovodov. V tem času tako ne bi mogli izvesti preklopa naprav na novo stikališče. so bili tudi predvidena rast potrebe po električni energiji ter predvidena rast koničnih obremenitev na območju Elektra Primorska ter priključitev novega dvosistemskega daljnovoda Pivka-Ilirska Bistrica. Po besedah Andreja Fortunata z Elektra Primorska ima slednje za posledico povečanje pretoka električne energije preko 110 kV zbiralk, zato je bilo treba predelati 110 kV stikali-šče v konfiguracijo stikališča z dvojnimi zbiralkami in zamenjati dotrajano opremo. Iz RTP Ilirska Bistrica se sicer napaja 5639 odjemalcev električne energije na delu južne Primorske med Snežnikom in Pivko ter delom Brkinov. Z obnovljenim stikališčem in sodobno visoko tehnološko opremo se bo vzdrževanje objekta bistveno zmanjšalo, manjša je možnost okvar, znatno se bo povečala zanesljivost napajanja regije, stikališče v GIS izvedbi pa ne nazadnje zasede tudi manj prostora. obnovljivi viri energije VSloveniji končno prvi vetrni park? N a predstavitvi so načrtovalci zagotovili, da bodo pri študijah primernih stojišč upoštevali koridorje divjadi in omejitve Nature 2000, ki v manjšem delu sega na območje Senožeških brd. Izpostavili so, da so vetrnice najčistejši vir pridobivanja elektrike, saj ob delovanju ne proizvajajo emisij, z najnovejšo tehnologijo pa se je hrup delovanja vetrnic zmanjšal na minimalno raven. Napovedali so, da bodo prebivalce in druge zainteresirane deležnike v projekt vključili kolikor bo mogoče, kot to nalaga Aarhuška konvencija in usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek priprave DPN. Projekt je namreč pomemben tako za občino in prebivalce kot tudi za Slovenijo. V ta namen bo vzpostavljena tudi spletna stran projekta, na kateri bodo na voljo informacije o vetrni energiji in aktualne informacije o vseh fazah poteka načrtovanega projekta. S pomočjo vetrnic letno do 280 GWh čiste električne energije Park vetrnih elektrarn Se-nožeška brda je predviden na območju ob avtocesti med Razdrtim in Divačo. Območje je v predlogu NEP predvideno kot ena od 14 primernih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn, ki so ustrezne tako z vidika vremenskih kot tudi geografskih razmer. V predlogu NEP je sicer predvideno pridobivanje električne energije iz vetrnih elektrarn do moči 295 MW do leta 2030, vetrni park Seno-žeška brda pa bi k tej številki prispeval dobrih 120 MW električne moči. V pobudi je predlaganih 49 možnih stojišč vetrnih elektrarn, izmed katerih bo na podlagi Polona Bahun Zadnji dan v juliju je na občini Divača potekala prva predstavitev pobude za izdelavo DPN za park vetrnih elektrarn Senožeška brda. Gradivo za pobudo je na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vložilo podjetje Vepa, ki ima od letošnjega februarja za projekt pridobljeno tudi energetsko dovoljenje. Ministrstvo oziroma Direktorat za energijo je pobudo proučil in jo ocenil kot ustrezno. Direktorat za prostor je tako 19. julija zaprosil za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev vse državne nosilce urejanja prostora in občino Divača, na območju katere je predvidena postavitev do 40 vetrnic s skupno močjo do 120 MW. Rok za pridobivanje smernic je ministrstvo zaradi objave pobude v poletnih mesecih podaljšalo do 9. septembra. V tem času ima zainteresirana javnost možnost k pobudi dati svoje pripombe in predloge. V času pridobivanja smernic bo pridobljena tudi odločba o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje. študije izbranih do 40 najustreznejših. Moč posamezne vetrnice v parku bi bila do tri MW, skupaj pa bi na leto proizvedle 280 GWh električne energije, kar sestavlja približno 2,2 odstotka celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Z uresničitvijo tega projekta bi Slovenija naredila nov korak k doseganju zavez iz nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije članic EU, ki predvideva, da bi do leta 2020 postavili za 191 GWh vetrnih elektrarn in tako lahko emisije CO2 zmanjšali za 342 tisoč ton. Postopek priprave DPN bo potekal v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Izdelane bodo vse potrebne strokovne podlage, okoljske preveritve in v največji možni meri upoštevana priporočila javnosti. Izdelan je tudi osnutek načrta vključevanja javnosti v postopek priprave DPN, ki poleg vseh zakonsko določenih korakov obsega še dodatne aktivnosti vključevanja javnosti. Le-te se bodo skozi postopek priprave DPN prilagajale tudi glede na odzive lokalnih skupnosti. Podjetje Vepa v jesenskih mesecih tako načrtuje predstavitev projekta krajevnim in agrarnim skupnostim na območju Senožeških brd, pri čemer upajo na odprto in konstruktivno razpravo o projektu, saj si želijo, da bi bil projekt tudi družbeno sprejemljiv. Predstavnik podjetja Vepa, ki je investitor in nosilec projekta, Aleš Music je ob tem povedal, da so že lansko jesen pridobili energetsko dovoljenje pristojnega ministrstva, s tem pa tudi mandat za začetek priprave projekta. Ker pa je pobuda za pripravo DPN šele prvi korak na tej poti, ni pričakovati, da bi prva vetrna elektrarna na tem prostoru stala pred letom 2016. Treba bo izvesti še številne študije in umestiti vetrne elektrarne v prostor. Njihova želja je, da to storijo ob podpori in aktivni komunikaciji s prebivalci, stroko ter občino Divača in drugimi zainteresiranimi organizacijami. Projekt vetrnega parka Se-nožeška brda predstavlja priložnost za Slovenijo tudi z vidika doseganja načrtov za izrabo obnovljivih virov energije, s tem pa tudi korak Slovenije k izpolnitvi zavez članic EU iz podnebno-energetskega paketa, poudarjata tako investitor kot ministrstvo. II», v - - V ' „ , ■. 61 Podjetje E 3 načrtuje širitev ponudbe E3 si prizadeva za večjo »N prepoznavnost aš strateški načrt vključuje tudi širitev ponudbe na druge ener-gente, kot so toplota, plin, lesna biomasa, saj trenutno več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarjamo s prodajo električne energije. Širitev ponudbe naj bi bila bolj po meri odjemalcev, za kar se trudimo oblikovati prepoznavne in inovativne prodajne pakete,« je pojasnil direktor podjetja E 3 Darko Pahor. Znižanje cen in novost za odjemalce Podjetje E 3 bo kmalu znižalo ceno elektrike, in sicer v povprečju za 4,6 odstotka. Nižje cene električne energije bodo od 1. septembra veljale za vse njihove gospodinjske odjemalce. Hkrati so v E 3 zagotovili, da na obstoječi ponudbi ne bodo zvišali cen do konca leta 2014. Zaradi višje stopnje DDV se je povprečnemu odjemalcu električne energije pri E 3, d. o. o., 1. julija 2013 znesek na položnici dvignil v povprečju 0,82 evra. »Znižanje cene električne energije 1. septembra pa pomeni, da se bo našemu povprečnemu odjemalcu znesek na položnici zmanjšal v povprečju za 1,08 evra,« so pojasnili v podjetju E 3. Prvega septembra bodo imetnike paketa ENA razveselili s še bolj ugodnim oblikovanjem razredov povprečne dnevne porabe. Novost bo omogočila izrabo popusta že pri manjši povprečni dnevni porabi. Z omenjenimi potezami želi E 3 svojo ponudbo še približati potrebam in zahtevam svojih odjemalcev. Zato v zadnjem času veliko truda vlagajo v oblikovanje ponudbe, ki bi bila bolj po meri sodobnega potrošnika. Nižja cena za vse odjemalce je le prvi korak v nizu sprememb, so dejali v podjetju E 3. Miro Jakomin Aktivnosti podjetja E 3, energetika, ekologija, ekonomija, d. o. o., so usmerjene v prepoznavne in inovativne prodajne projekte. Najpomembnejši dolgoročni cilj E 3, d. o. o., hčerinskega podjetja družbe Elektro Primorska, je, da so pomemben dobavitelj električne energije v Sloveniji oziroma vodilni ponudnik električne energije na Primorskem, so povedali v vodstvu podjetja E 3. »Naš cilj na področju SPTE je ohraniti položaj največje in najboljše družbe v primorski regiji ter v širšem slovenskem prostoru. Sodelovanje s poslovnimi odjemalci bomo krepili s ponudbo znanja in izkušenj na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije,« je povedal direktor E 3. Aktivnosti podjetja E 3, ki so usmerjene v samo ponudbo, naj bi po njegovem pripomogle predvsem k ohranjanju obsega tako gospodinjskih kot tudi poslovnih odjemalcev. Na področju trženja je njihov trud v prvi fazi namenjen povečevanju prepoznavnosti v slovenskem prostoru. Zaradi vpliva gospodarske krize v Sloveniji pa je po Pahorjevih besedah pomembno določen del prizadevanj usmeriti v zagotavljanje likvidnosti in rentabilnosti. E 3 želi še bolj zmanjšati škodljive vplive na okolje Skrb za okolje so v E 3, d. o. o., zapisali v poslanstvo podjetja. Električna energija, ki se proizvaja v napravah SPTE ter v fotona-petostnih in vetrnih elektrarnah, se v celoti odda v elektrodistribu-cijsko omrežje po eni od veljavnih podpornih shem za podporo električni energiji, proizvedeni iz OVE in SPTE. »Z zmanjšanjem prispevka za OVE in s tem manjših subvencij se bo ekonomska privlačnost investicij v obnovljive vire zmanjšala. Na drugi strani gospodarska kriza gospodinjstva sili k racionalnemu obnašanju, pri čemer je večja usmerjenost v sedanjost kot prihodnost. Projekti pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije so tehnološko zelo zahtevni in s tem dražji. To pa v sedanjih razmerah pomeni, da ni potencialnega zanimanja za širši krog odjemalcev,« meni direktor E 3. Ne glede na vse trenutne neugodne okoliščine, je še pojasnil, to področje ostaja pomemben del poslovanja družbe tudi v prihodnje, le več truda bodo morali usmeriti v ozaveščanje in izobraževanje javnosti ter opozarjanje na pomen izvora električne energije. V skladu s tem naj bi na drugi strani krepili svetovanje in druge dejavnosti s področja učinkovite rabe energije. Kot je ob tem še poudaril, naj bi večja osveščenost in več znanja pripomogla k zmanjšanju negativnih oziroma škodljivih ravnanj in vplivov na naše okolje. GEN-I Pceni elektrika se širi tudi na Hrvaško S edemnajstega junija GEN-I ponovno postavlja pomembne mej -nike - z blagovno znamko Jefti-na struja, ki je sinonim za odjemalcu prijazno storitev, transpa-rentno ponudbo in najugodnejšo ceno, vstopa tudi na hrvaški trg električne energije gospodinj -skim in manjšim poslovnim odjemalcem. V zadnjem letu so se cene električne energije znatno povišale tudi na Hrvaškem, zato lahko GEN-I v skladu s svojim poslanstvom o pravičnih in poštenih cenah za potrošnike že ob vstopu na hrvaški trg na drobno ponudi za 10 odstotkov nižje cene od drugih ponudnikov. Kot prvi dobavitelj na Hrvaškem daje tudi zavezo, da je ta cena omejena navzgor do konca leta 2015, in to brez kakršnihkoli vezav v pogodbi. Poleg tega so v družbi za vse nove odjemalce, ki jim omogočajo brezplačno in enostavno zamenjavo dobavitelja, pripravili tudi dobrodošlico v obliki prvega meseca brezplačne električne energije, edini pogoj je, da je pogodba z GEN-I Zagreb podpisana najpozneje do 31. julija 2013. Že v tem trenutku pa je jasno, da lahko novi odjemalci s prehodom na GEN-I do konca leta 2013 prihranijo tudi do 30 odstotkov. Družba je na Hrvaškem že vzpostavila klicni center, v katerem bodo na brezplačni telefonski številki 0800 2558, od ponedeljka do sobote, od 8. do 20. ure, na vsa vprašanja in dileme glede zamenjave dobavitelja odgovarjali strokovno usposobljeni svetovalci, prehod h GEN-I pa je mogoče urediti tudi prek spletnega obrazca na www.jeftinastruja.hr. GEN-I pričakuje, da se bo hrvaški trg na najugodnejšo ponujeno ceno električne energije odzval podobno kot slovenski leta Vladimir Habjan GEN-I je prek hčerinske družbe GEN-I Zagreb na hrvaškem trgu navzoč od leta 2005, s prvimi dobavami poslovnim odjemalcem pa so začeli leta 2010. V tistem letu jim je uspel tudi pomemben preboj, saj je družba takrat sklenila petletno pogodbo o dobavi električne energije glavnemu mestu Hrvaške. v __ Ze leta 2012 je GEN-I Zagreb postal drugi največji dobavitelj električne energije na Hrvaškem, takoj za HEP, in po količini prodane električne energije velik korak pred naslednjim konkurentom (leta 2011 so prodali 31,1 GWh, leta 2012 94,1 GWh, letos pa bo prodaja presegla 300 GWh). GEN-I Zagreb v tem trenutku z električno energijo oskrbuje prek 5.000 merilnih mest na vseh območjih Hrvaške. 2009. Družba načrtuje, da bi do konca leta 2013 tako na Hrvaškem pridobila 20.000 odjemalcev, 50.000 še leta 2014, do konca 2016 pa je cilj imeti 17-odsto-tni tržni delež na hrvaškem trgu električne energije. Dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I: »Z vstopom na hrvaški trg električne energije za gospodinjstva in manjše poslovne odjemalce želimo le še utrditi naš sloves ponudnika, ki zna prisluhniti potrebam kupcev in jim ponuditi cenovno najugodnejše rešitve. Obenem pa je to za nas izjemno pomemben korak, saj blagovno znamko Poceni elektrika prvič širimo tudi zunaj meja Slovenije. Glede na to, da smo na Hrvaškem prek družbe GEN-I Zagreb navzoči že od leta 2005 in da nam zaupajo priznane mednarodne korporacije, ki zahtevajo najvišje standarde oskrbe in storitev (OMV, Goodyear, Novartis, Konzum, Mercator in drugi), verjamemo, da bo GEN-I tudi na Hrvaškem na segmentu gospodinjstev upravičil svoj sloves.« Poceni elektrika doma, Jeftina struja v počitniškem domovanju GEN-I na podlagi dosedanjih povpraševanj verjame, da bo možnost izbire najugodnejšega ponudnika dobrodošla tudi za slovenske državljane, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem. Če so stranke GEN-I tudi že doma, bo tako prihranek pri stroških za elektriko kar dvojen. Glede na to, da GEN-I prihaja na hrvaški trg ravno v začetku turistične sezone, se lahko prehod na najugodnejšega ponudnika pozna že na računih za letošnji dopust. Za zamenjavo dobavitelja veljajo enaki pogoji kot za druga hrvaška gospodinjstva, GEN-I pa vsem bodočim slovenskim odjemalcem omogoča, da se za prehod na Jeftinu struju lahko dogovorijo tako s svetovalci v slovenskem klicnem centru, na brezplačni številki 080 1558, kot tudi v hrvaškem, na brezplačni številki 0800 2558, ali pa vse potrebno uredijo po spletnem obrazcu na www.jeftinastruja.hr. trgovanje Borz n Organizator trga z električno energijo, d.o.o. Junijsko vreme vplivalo na povečan uvoz električne energije Junija letos se je skupni uvoz električne energije v Slovenijo v primerjavi z majem, vključujoč vse meje, znižal za 25,9 odstotka in je znašal 542.849 MWh. Prav tako se je junija skupni izvoz električne energije v primerjavi z mesecem prej znižal za skupno 20 odstotkov, znašal je 816.936 MWh. Skupni uvoz električne energije v državo se je zmanjšal na vseh mejah regulacijskega območja, razen na meji z Avstrijo, kjer se je uvoz junija v primerjavi z majem povečal za 33,8 odstotka. Junija se je zmanjšalo tudi število evidentiranih zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, in sicer za 8,59 odstotka v primerjavi z majem. Skupno je tako bilo junija evidentiranih 5.246 pogodb. V primerjavi z majem, ko smo imeli sorazmerno veliko padavin, je junij zaznamovalo sončno in suho vreme. Proizvodnja iz hidroelektrarn v Sloveniji se je posledično junija v primerjavi z majem znižala za 18,65 odstotka. Junija so višje temperature v jugovzhodni regiji in s tem povečanje porabe, predvsem kot posledice povečane uporabe klimatskih naprav, povzročile povečanje uvoza energije iz Avstrije in izvoz energije proti Hrvaški. Vpliv nižje proizvodnje in razpoložljivosti hidro-proizvodnih virov ter poletne temperature so povprečne dnevne cene c+, c- iN siPx junija povzročile odstopanje v povprečni mesečni blok ceni na BSP Southpool in energetski borzi EEX. Povprečna mesečna blok cena na energetski borzi BSP Southpool se je tako junija zaprla pri 35,62 EUR/MWh, kar je 7,8 EUR/MWh višje, kot je znašala povprečna mesečna blok cena na energetski borzi EEX, ki se je zaprla pri 27,82 EUR/MWh. Gibanje cen za pozitivna in negativna odstopanja je bilo v obdobju od 1. maja do 30. junija zaznamovano z uvedbo INC (Inbalance Netting Cooperation) regulacije, na katero so se odzvale tudi cene za pozitivna in negativna odstopanja. Povprečna cena pozitivnih odstopanj C+ je tako maja znašala 34 EUR/MWh, negativnih odstopanj C- pa 31,13 EUR/MWh. Povprečna cena urnega indeksa na energetski borzi BSP Southpool (SIPX) je maja znašala 30,19 EUR/MWh. V času priprave besedila je bil za junij izveden informativni bilančni obračun, povprečne cene za pozitivna in negativna odstopanja ter indeks SIPX so bila v tem obdobju enaka, in sicer 35,62 EUR/MWh. Pozitivna odstopanja maja so znašala 22.974.46 MWh, junija pa 30.717,20 MWh. V istem obdobju so negativna odstopanja znašala 34.369,41 MWh ter 30.382,55 MWh. 70 60 50 40 30 20 10 0 -C+ -C- ---SIPX Regionalna Energetika Borza Julija spet večji obseg poslov in tudi višje cene Celotni obseg sklenjenih poslov na regionalni energetski borzi za dan vnaprej je junija dosegel 389.262,202 MWh, julija pa 467.850,986 MWh. Povprečna mesečna cena produkta BASE za oba meseca je znašala 39,05 EUR/MWh in 43,59 EUR/MWh za Euro-peak. Na srbskem borznem trgu za dan vnaprej junija in julija ni bilo sklenjenih poslov. V okviru spajanja trgov na sloven-sko-italijanski meji je bilo za junij in julij skupaj v smeri Slovenija-Italija implicitno dodeljenih 546.320,650 MWh od 586.024 MWh ponujenih dnevnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kar pomeni 93,22-odstotno izkoriščenost. Odstotek izkoriščenosti določa predvsem razlika cene na slovenskem in italijanskem trgu, kar je razvidno iz grafične ponazoritve dnevne izkoriščenosti prenosnih zmogljivosti. Ponudbe v skupni količini 2.704.794 MWh so bile vnesene na urni avkciji za slovenski borzni trg. Na trgovanju znotraj dneva pa je junija in julija skupni volumen znašal 8.982,5 MWh. PRiMERJAVA cEN zA BAsE MED BsP iN sosEDNJiMi BoRzAMi VoLuMEN VNEsENiH PoNuDB iN TRGoVALNi volumen na slovenskem borznem trgu februar 2012 marec 2013 april 2013 maj 2013 junij 2013 julij 2013 80 Base BSP Base EXAA Base EEX Base GME Base HUPX 1.200 1.000 S 800 œ 600 400 200 črpanje evropskih sredstev Sklada za financiranje traj ter direktno financiranje energije v državah Zahod T okrat je za posojila na voljo 75 milijonov evrov, od tega je 11,5 milijona evrov nepovratnih sredstev sklad prejel od EU za programe tehničnega sodelovanja in investicijske spodbude za kreditojemalce, ki bodo posledično lahko uporabljali brezplačna posvetovanja ter nasvete pri pripravi projektov. Leta 2006 je EBRD sprožila tako imenovano Pobudo za trajnostno energijo (Sustainable Energy Initiative - SEI), katere cilj je bil podvojitev investicij EBRD v oskrbo in povpraševanje na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov. Za doseganje teh ciljev je, skladno s svojimi prioritetami, banka ustanovila WeBSEFF. Sklad za financiranje trajnostne energije v državah Zahodnega Balkana Pri EBRD se zavedajo, da podjetja iz regije na enoto proizvoda porabijo trikrat več energije, kot njihovi konkurenti iz držav članic EU. Ne glede na to, da je strošek elektrike teh podjetij za polovico manjši od stroška v nekaterih državah Unije, se cene energije dvigujejo, zato so investicije v energetsko učinkovitost nujno potrebne. In ker se zaradi prihranka energije tudi hitro obrestujejo, so še toliko bolj privlačne. Veliki zaostanki v vzdrževanju in pomanjkanje investicij v zadnjih dveh desetletjih, zaradi česar industrijska podjetja v regiji porabijo veliko več energije kot sorodna podjetja v EU, povzročajo višje stroške in s tem nižjo konkurenčnost. Ker so omenjene države močno odvisne od uvoza energije, so vse investicije, ki lahko zmanjšajo porabo ali povečajo lokalno energetsko proizvodnjo, dobrodošle. Poleg Mag. Maša Repež Julija letos je Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD ponovno namenila sredstva Skladu za financiranje trajnostne energije v državah Zahodnega Balkana (Western Balkans Sustainable Energy Financing Facility II- WeBSEFFII), z namenom izboljšanja oskrbe z energijo v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, in sicer z investicijami v projekte energetske učinkovitosti in projekte obnovljivih virov energije. Predhodnik sklada, WeBSEFF I, ustanovljen leta 2009, je posojila v višini 55 milijonov evrov namenil 123 projektom, pri izvedbi pa je sodelovalo osem bank iz upravičenih držav. tega pa je regija zavezana k mednarodnim ciljem za spopadanje z okoljskimi spremembami in posledično dolžna zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, vključno z domačim lignitom, uvoženo nafto in plinom. Če vsemu navedenemu dodamo še velik potencial regije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, so razlogi EBRD za vlaganje v regijo popolnoma razumljivi. V nasprotju z drugimi kreditnimi linijami WeBSEFF podjetjem ponuja dostop do finančnih sredstev in znanj, potrebnih za izvedbo projektov, ki posledično zmanjšujejo stroške proizvodnje, prispevajo h konkurenčnosti, rehabilitirajo obstoječa sredstva, izboljšujejo kakovost izdelkov ter oblikujejo kreditno zgodovino podjetja za prihodnje potrebe zadolževanja. Ekipa inženirjev in finančnih analitikov, ki deluje pod okriljem WeBSEFF, je na voljo podjetjem in sodelujočim bankam pri ocenjevanju in razvoju projektnih predlogov, povečanju prihranka energije, določa- nju dobe zadolževanja, izvedbi energetskega pregleda, pripravi načrta energetske porabe in podobno. K uporabi te sheme pomoči dodatno spodbuja EU, ki v sklopu svoje prioritete za zmanjševanje toplogrednih plinov povrne delež stroška investicije (do 20 odstotkov). Sklad je namenjen industrijskim podjetjem iz zasebnega sektorja, ki izvajajo projekte energetske učinkovitosti, ter zasebnim podjetjem, ki izvajajo projekte na področju obnovljivih virov energije. Hkrati je namenjen tudi zasebnim podjetjem, ki uvajajo ukrepe energetske učinkovitosti ali ukrepe na področju obnovljivih virov v objektih, ki se uporabljajo za namen komercialnih storitev. Do črpanja sredstev sklada -posamezni projekt lahko prejme največ dva milijona evrov posojila (tudi do sto odstotkov vrednosti projekta) - so upravičena vsa podjetja iz zasebnega sektorja, ki so kreditno sposobna in poslovno uspešna. Med upravičene projekte sodijo projekti energet- nostne energije trajnostne nega Balkana ske učinkovitosti (vsaj 20-odsto-tni prihranek energije), projekti izboljševanja učinkovitosti komercialnih ali administrativnih stavb (vsaj 30-odstotna boljša učinkovitost), ter projekti, ki povečujejo pridobivanje energije iz obnovljivih virov podjetja vlagatelja v projekt. Posojila sklada je mogoče uporabljati za investicije v izboljšavo uporabe energije v obstoječih komercialnih stavbah, energetska učinkovitost pa se mora izboljšati za vsaj tretjino energije na letni osnovi. Priporočeni ukrepi vključujejo tudi kakovostno stavbno pohištvo, izolacijo sten in streh, nadzorovano ventilacijo, skratka, vse kar lahko zmanjšuje izgubo toplote v zimskih mesecih za vsaj 50 odstotkov. Drugi ukrepi vključujejo izboljšave v razsvetljavi, sistem ogrevanja z menjavo kotlov, instalacijo sistemov kogenera-cije, sanacijo toplotnih postaj, uvajanje merilnikov toplotne energije, uvedbo individualnih naprav za uravnavanje toplote, uvedbo sistemov upravljanja z energijo v obstoječe stavbe, uvedbo sistemov obnovljivih virov energije v stavbe (sončni zbiralniki, kotli na biomaso, uporaba geotermalne energije), sanacijo parnih distribucijskih sistemov, instalacijo absorpcijskih hladilnih naprav, sanacijo sistemov komprimiranega zraka in podobno. Poleg tega so posojila sklada namenjena tudi investicijam v obnovljive vire, vključno z manj -šimi hidro-in sončnimi elektrarnami, elektrarnami na biomaso, bioplin ali geotermalno energijo. Tipične investicije predstavljajo tudi vetrne elektrarne, sončno-termalni vodni grelci ter sistemi za biomaso, ki proizvajajo toploto in električno energijo. Sklad za direktno financiranje trajnostne energije v državah Zahodnega Balkana Poleg že omenjenega sklada WeBSEFF, EBRD vlaga tudi v Western Balkans Sustainable Energy Direct Financing Facility - WeBSEDFF. Sklad trenutno že financira 15 projektov v vrednosti 63,9 milijona evrov posojil, kar je omogočilo namestitev 60 MW proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov energije, posledično pa bodo investicije vodile še v zmanjšanje izpustov za približno 442.000 ton CO2 na leto. Zaradi neizkoriščenega potenciala za izboljšave na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije je EBRD leta 2012 podaljšala delovanje WeBSEDFF in mu omogočila dodatnih 50 milijonov evrov za 12 do 18 projektov s področja energetske učinkovitosti v javnem sektorju. Individualna posojila bodo znašala od 2 do 6 milijonov evrov, na voljo pa bo brezplačna tehnična pomoč pri pripravi samih projektov. Sklad, ki je namenjen financiranju projektov industrijske energetske učinkovitosti, manjših projektov obnovljivih virov energije in projektov podjetij za energetske storitve, je namenjen Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Makedoniji ter Srbiji (vključno s Kosovom). Podjetja, ki želijo kandidirati za omenjena sredstva, morajo zadostiti tehničnim kriterijem, in sicer vsaj 20 odstotkov prihrankov energije pri projektih industrijske energetske učinkovitosti; finančnim kriterijem, predvsem zadostnost kapitala za izvedbo projekta; ter drugim kriterijem, kot so licence in do- voljenja v skladu z zahtevami EBRD. Med upravičene sodijo projekti industrijske energetske učinkovitosti, ki zagotavljajo opremo, sisteme ter procese, ki zmanjšujejo primarno porabo energije ali končno porabo električne energije, zmanjšujejo porabo toplote ali goriv, ter zmanjšujejo porabo energije za proizvodnjo. Poleg tega med upravičene sodijo tudi projekti, ki izkoriščajo obnovljive vire energije za generiranje elektrike, toplote, hlajenja ali drugih oblik energije, ki nadomeščajo uporabo fosilnih goriv. Zakaj sta sklada zanimiva tudi za slovenska podjetja? Sklada sta zanimiva tudi za naša podjetja predvsem s stališča javnih naročil. EBRD namreč vodi politiko transparentnosti, kar pomeni, da pri posojilih nad določeno vrednostjo za izvedbo infrastrukturnih projektov zahteva objavo javnih naročil v sklopu sistema EBRD. Lastniki EBRD, ki nima statusa institucije EU, so Evropska investicijska banka ter 64 držav, med katerimi je tudi Slovenija. Le-ta je kot delničarka upravičena do oddaje ponudb, javna naročila pa so na voljo dobaviteljem, pogodbenikom ter svetovalcem. Samo lani je EBRD sklenila več kot 2.700 svetovalnih pogodb v skupni vrednosti preko 165 milijonov evrov za svetovanje na področju upravljanja, reforme javnega sektorja, okolj-skih in infrastrukturnih projektov, prometa in energetike. Poleg tega je EBRD financirala 207 pogodb za opravljanje del in dobavo blaga, v vrednosti 1,279 milijard evrov na področju energetike, občinske infrastrukture ter prometa. Število udeležencev na delavnici »Kako do poslov EBRD«, ki je bila junija v Ljubljani in je bila namenjena seznanjanju s strategijami za pridobivanje pogodb na javnih naročilih EBRD, priča o tem, da je zanimanje slovenskih podjetij čedalje večje tudi v tem segmentu, ter da priložnosti, ki jih EBRD ponuja, ne gre zanemariti. Pogled v Evropo Preoblikovanje britanskega energetskega sistema: kaj S projektom 2050 Pathways (več informacij na povezavi www.gov.uk/2050-pathway s --analysis) so britanski energetski odločevalci raziskovanje in preizkušanje možnih scenarijev britanske energetske prihodnosti na široko odprli javnostim: od šolajočih otrok in mladine, zainteresirane civilne družbe, do širše strokovne, tehnično podkovane javnosti. Med drugim so izdelali spletno orodje, imenovano My2050 (orodje je prosto dostopno na spletnem naslovu my2050.decc.gov.uk), ki ponuja poenostavljen in vizualno privlačen prikaz britanskega energetskega sistema. Uporabniki lahko s pomočjo spletnega orodja My2050 preizkušajo različne kombinacije virov oziroma proizvodnje energije ter ukrepov za zmanjšanje njene porabe. Hkrati pa lahko sproti spremljajo, kako posamezne odločitve vplivajo na uresničevanje cilja znižanja izpustov CO2. Podpora preoblikovanju energetskega sistema, tako pri dobavi energije kot pri njeni porabi Medijske in javne razprave, ki spremljajo dogajanje na področju energetike, so tudi v britanskem prostoru, kot drugod po Evropi in svetu, doslej izkazovale različne stopnje podpore oziroma nasprotovanja posameznim energetskim strategijam, odločitvam in konkretnim energetskim projektom. Rezultati posameznih raziskav so si bili včasih tudi nasprotujoči. Zato se je britanski center za energetske raziskave - UKERC (UK Energy Research Centre) odločil za celovito mnenjsko raziskavo, ki so jo izvajali skoraj tri leta; rezultate so objavili sredi julija letos. Mag. Mojca Drevenšek Britanci so si na področju energetike zastavili cilj nizkoogljične, pa vendar zanesljive in cenovno ugodne oskrbe z energijo, katere rezultat bo kar 80-odstotno znižanje izpustov CO2 do leta 2050 (v primerjavi s stanjem leta 1990). Pri oblikovanju scenarijev svojega prihodnjega energetskega razvoja namenjajo veliko pozornosti izobraževanju in ozaveščanju javnosti o nujnosti preoblikovanja energetskega sistema ter posvetovanju z deležniki, kako se tega preoblikovanja lotiti. Raziskava vrednot, stališč in družbene sprejemljivosti preoblikovanja britanskega energetskega sistema je vključevala obdelavo rezultatov javne uporabe spletnega orodja My2050, izvedbo niza delavnic z različnimi deležniki in mnenjsko raziskavo na reprezentativnem vzorcu britanske populacije. Temeljna ugotovitev raziskave je, da se Britanci dobro zavedajo nujnosti preoblikovanja svojega energetskega sistema, in to preoblikovanje podpirajo. Pri tem sprejemajo tako spremembe na področju oskrbe z energijo kot tudi pri njeni porabi. Raziskovalci z univerze v Cardiffu, ki so za UKERC načrtovali in izvedli omenjeno raziskavo, poudarjajo pomen proučevanja stališč in vrednot v luči celovitega energetskega sistema, ki pomeni nov način raziskovanja stališč javnosti do energetskih vprašanj in prinaša precej drugačne rezultate kot dosedanje raziskave, ki so pod raziskovalno lupo vzele le posamezne energetske vidike, na primer odnos do posameznih virov energije, tehnologij za proizvodnjo električne energije ali ukrepov za učinkovito rabo energije. Z raziskovanjem stališč in vrednot javnosti v odnosu do celotnega energetskega sistema so namreč zajeli medsebojno povezane dimenzije oskrbe z energijo (viri energije in energetske tehnologije), rabe energije (tehnologije in vedenjski vzorci odjemalcev), pomena umeščanja energetske infrastrukture (proizvodni objekti, objekti za prenos in distribucijo energije), sprejemljovosti energetske regulative in politik, vključno z ekonomskimi vidiki, ter vprašanja pristojnosti posameznih akterjev v energetiki, kot so politični in drugi odločevalci, industrija, strokovna javnost in civilna družba. Porabo fosilnih goriv je treba zmanjšati; jedrska energija je bolj sprejemljiva, če omogoča razvoj OVE Še najmanj presenečenj je prineslo raziskovanje stališč do fosilnih goriv, saj je skoraj 80 odstotkov Britancev mnenja, da morajo zmanjšati njihovo porabo. To gre seveda predvsem na račun večje rabe obnovljivih virov, s poudarkom na pridobivanju energije iz vetrnih elektrarn na morju. meni javnost? Podpora jedrski energiji je sicer visoka, a ni brezpogojna. Kar 66 odstotkov Britancev je namreč v prihodnjem energetskem scenariju pripravljenih sprejeti jedrsko energijo, če ta scenarij hkrati vključuje tudi razvoj obnovljivih virov energije. Jedrska energija je v primerjavi z drugimi viri energije za britansko javnost v prednosti tudi zaradi svoje skladnosti s temeljnimi cilji in vrednotami prihodnje energetske oskrbe, kot sta zmanjševanje podnebnih sprememb in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe. Tehnologije zajema in shranjevanja ogljika (angl. CCS, Carbon capture in storage) so britanski javnosti v veliki meri nepoznane ali slabo poznane; 42 odstotkov anketiranih zanje še sploh ni slišalo, 26 odstotkov pa o tem ne ve skoraj ničesar. Pogledi britanske javnosti na zmanjšanje porabe energije so v splošnem zelo pozitivni. Zavedajo se svoje vloge pri tem in želijo si dodatnih informacij in napotkov. Kar 81 odstotkov jih želi zmanjšati porabo energije, čeprav se nekaterim ukrepom močno upirajo. To velja predvsem za ukrepe zmanjšanja uporabe osebnega avtomobilskega in letalskega prevoza ter zmanjšanja količine mesa najedilniku. Cena električne energije: več kot le številka na porabnikovem računu Stopnja zaskrbljenosti britanske javnosti za posledice podnebnih sprememb je zelo visoka (kar 74 odstotkov jih je precej ali zelo zaskrbljenih, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb za ljudi in okolje). Vsaj enako velja za vprašanje zanesljivosti oskrbe z energijo, saj se kar 82 odstotkov anketiranih močno boji, da bi Velika Britanija postala premočno energetsko odvisna od drugih držav. S tem povezano je tudi vprašanje cene energije, ki pa se je v raziskavi izkazalo kot izjemno kompleksno vprašanje. Na osebni ravni Britanci o ceni energije seveda razmišlja- jo predvsem skozi številke na položnicah, vendar jim je bolj kot »najnižja možna cena« pomembno zagotavljanje dostopnosti do energije na nacionalni ravni. Z drugimi besedami: najcenejše možnosti ne izberejo nujno kot najboljše, sploh če prinaša s sabo negativne vidike, kot sta na primer odvisnost od fosilnih goriv ali tujih energetskih virov ter odsotnost dolgoročne razvojne usmeritve. Razlog je v tem, da imajo stališča do posameznih vprašanj, kot je na primer cena energije, korenine v globjih vrednotah, ki so jim britanski raziskovalci zato namenili veliko pozornosti. Ključne vrednote in njihovi kratki opisi so podani v preglednici. Kot poudarjajo izvajalci raziskave, je raziskovanje vrednot ključnega pomena, saj so okvir posameznim konkretnim stališčem, hkrati pa zaradi svoje trajnosti oziroma nespremenljivosti ponujajo razlago morebitnih sprememb stališč. Zato je ena temeljnih ugotovitev britanske raziskave, da bo družbena sprejemljivost praktično vsake poteze preoblikovanja energetskega sistema odvisna od njene skladnosti z vrednotnim sistemom državljank in državljanov. KATERE so TEMELJNE VREDNoTE BRiTANsKE JAVNosTi V odnosu do PREOBLiKOVANJA energetskega sistema? Načelo/vrednota Opis Splošno zmanjšanje porabe energije Splošno zmanjšanje porabe omejenih virov Zmanjšanje porabe energije bo ob hkratnem zmanjšanju porabe omejenih virov prineslo pozitivne posledice z vidika uresničevanja spodaj opisanih vrednot. Učinkovit, brez odpadkov Odsotnost povzročanja odpadkov Učinkovitost Izkoristek priložnosti Učinkovit sistem, ki ne povzroča odpadkov in zna izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša njegovo preoblikovanje (npr. kapitalizira britanske vire in razpoložljive zmogljivosti). Okolje, narava Ohranjanje narave Narava in »naravno« Sistem, ki uporablja in proizvaja enegijo na okolju prijazen način ter ne vpliva nanj oziroma mu ne škoduje. Zanesljivost, stabilnost Dostopnost in dosegljivost Zanesljivost Varnost Sistem, ki zagotavlja dostop do energetskih storitev tako z vidika razpoložljivosti kot cenovne dostopnosti. Je zanesljiv in varen, tako pri proizvodnji kot pri dobavi energetskih storitev odjemalcem. Samostojnost in moč Samostojnost in svoboda Izbira in nadzor Sistem, ki ne ogroža v preveliki meri samostojnosti in svobode oziroma ne zmanjšuje možnosti za odločanje na osebni ravni. Pravičnost in poštenost Družbena pravičnost Poštenost, odkritost in preglednost Sistem, ki spoštuje željo po zdravem življenju. Je pravičen, vključujoč. Akterji delujejo pošteno in pregledno. Postopek in spremembe Dolgoročna usmeritev Medsebojna povezanost Izboljšave in kakovost Sistem, ki podaja dolgoročne razvojne usmeritve; upošteva medsebojne sistemske povezanosti in soodvisnosti; prinaša družbeno-tehnološki napredek in izboljšanje kakovosti življenja. Vir: Raziskava »Transforming the UK Energy System: Public Values, Attitudes and Acceptability«. Poročilo, str. 24. UKERC, julij 2013. 69 zanimivosti iz sveta Miro Jakomin Pridobivanje energije iz odpadne toplote Trenutno se izgublja približno polovica primarne energije, ki se uporablja v industrijskih procesih in za proizvodnjo uporabne energije. Manjka zlasti gospodarnih in tehnično izpopolnjenih metod za izkoriščanje odpadne toplote pri temperaturah pod 300 stopinj Celzija. Zaradi tega je Siemens začel projekt za upravljanje toplote, s katerim je ocenil približno 80 načinov uporabe v svojih poslovnih enotah in med njimi prepoznal 20 najbolj gospodarnih in okolju prijaznih, štiri med njimi pa bi lahko izkoriščale tehnologijo organskega Rankinovega cikla. Še zlasti je primeren za uporabo odpadne toplote iz plavžev v steklarski industriji, dizelskih motorjev, motorjev na zemeljski plin, izgorevanja plina v rafinerijah in plinskih turbin v kompresorskih postajah. siemens.com/innovation Marvin Fertel o vlogi jedrske energije v ZDA Kot je dejal predsednik Jedrskega Inštituta za energijo (NEI) v Washingtonu ter izvršni direktor Marvin Fertel, lahko prizadevanje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v ameriškem elektro energetskem sektorju uspele le, če bo pri tem igrala večjo vlogo jedrska energija brez ogljikovih izpustov. Po njegovem energetskih in podnebnih ciljev ne morejo doseči brez zanesljive brezogljične električne energije, ki jo elektrarne uporabljajo za oskrbovanje domov, podjetij ter infrastrukture. Ob tem je še povedal, da je bilo v ZDA leta 2011 proizvedenih 4.344 milijarde kWh električne energije, od tega 1.874 TWh (43 odstotkov) iz premogovnikov, 1.047 TWh (24 odstotkov) iz zemeljskega plina, 821 TWh (19 odstotkov) jedrske energije, 351 TWh (8 odstotkov) vodne energije ter 121 Twh (2,8 odstotka) vetrne energije. world-nuclear-news.org Za zanesljivejšo naftno in plinsko proizvodnjo Izpad električne energije, ki ima za posledico prekinitev proizvodnje, je lahko zelo drag za naftno in plinsko industrijo. Da bi zagotovil stabilnost v napajalnih omrežnih otokih ali omrež- jih, ki lahko delujejo kot otoki, je Siemens razvil rešitev za avtomatsko zmanjšanje obremenitve. V primeru nestabilnosti med proizvedeno energijo in njeno porabo se izključijo porabniki z nižjo prioriteto, tako nastala prosta energija pa se porabi za stabilizacijo omrežja. siemens.com/smartgrid Nova metoda pri uporabi svetlečih diod Z novo tehnologijo v proizvodnji naj bi svetleče diode (LED) postale bistveno bolj cenovno dostopne. Raziskovalci v družbi Osram Opto Semiconductors so prvič uspešno izdelali galij-ni- tridne LED na silicijevih namesto dragih safir-nih rezinah. Kot standardni material v industriji polprevodnikov je silicij cenovno ugodna alternativa in na voljo v velikih količinah. Nova metoda omogoča uporabo velikih silicijevih rezin za proizvodnjo LED, zaradi česar je proizvodni proces veliko bolj učinkovit. Visokozmogljive LED je zdaj mogoče proizvajati na 150-milime-trskih rezinah, na katerih je mogoče teoretično izdelati 17.000 LED s površino enega kvadratnega milimetra. osram.com Večje zanimanje za geotermalno energijo V Nemčiji geotermalna energija pridobiva čedalje več podpornikov, predvsem kot cenovno dostopen in okolju prijazen vir toplote. Z ge-otermalnimi sondami neposredno pod površino ali pa relativno plitvimi vrtinami do globine 400 metrov je tako imenovana površinska geotermalna energija leta 2011 proizvedla 6.300 milijonov kilovatnih ur energije za ogrevanje. V Nemčiji trenutno obratuje približno 270.000 geotermalnih elektrarn, njihovo število pa še narašča. Zaradi naraščajočih cen nafte in zemeljskega plina pa se zanimanje za geotermalno energijo povečuje tudi v državah Donavskega bazena. Prvi podatki o geotermalnih poten- no podjetje doda ali nadgradi sistem za spremljanje in nadzor procesa, ustrezno prilagodi zasnovo opreme, zamenja gorilnike, vgradi sistem za izrabo odpadne toplote in izvede vse druge potrebne izboljšave. Kot je potrdil preizkus v praksi, sta običajno dosežena vsaj 20-odstotno zmanjšanje rabe energije in 10-odstotni dvig produktivnosti. Vrednost absolutnega prihranka energije je izjemna. changebest.eu Zahteve po ponovnem zagonu japonskih nukleark Japonske energetske družbe Hokkaido Electric, Kansai Electric, Shikoku Electric in Kyushu Electric so na upravo tamkajšnjega jedrskega regulatorja (NRA) naslovile vlogo po ponovnem zagonu jedrskih reaktorjev, zaprtih po nesreči v Fukušimi. Družbe na podlagi zagotovitve usklajenosti obratovanja z novimi varnostnimi standardi zahtevajo oceno varnostnega stanja in zagon desetih jedrskih reaktorjev (Hokkaido Electric-3, Kansai Electric-4, Shikoku Electric-1, Kyushu Electric-2). Za zdaj še ni znano, v kolikšnem času naj bi uprava NRA ocenila varnostno stanje reaktorjev in izdala dovoljenje za njihovo obratovanje. silobreaker.com cialih v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem so bili zbrani v okviru projekta Tran-senergy ter predstavljeni septembra 2011. siemens.com/hitech Prihranki energije v predelovalni industriji Nove storitve učinkovite rabe energije (ES--URE), ki jih je razvilo francosko podjetje CMI Greenline Evrope, omogočajo integrirane rešitve za toplotne procese v predelovalni industriji, vključno z načrtovanjem, inženiringom, dobavo opreme, optimizacijo obratovanja in zagotavljanjem prihranka energije. Omenje- Brazilci odpirajo vrata vetrni energiji V Braziliji so pred petimi leti na področju vetrne energije premogli 1.100 megavatov, konec prejšnjega leta pa je bilo nameščenih že 2,5 gigava-tov tovrstnih zmogljivosti, kar zadostuje za oskrbo milijon gospodinjstev. Letos so zgradili še 40 novih vetrnih elektrarn in s tem zagotovili še dodatni gigavat zmogljivosti, hkrati pa odprli tudi 15.000 novih delovnih mest. Doslej so v gradnjo vložili že 2,63 milijarde evrov. Do leta 2020 naj bi tovrstne naložbe znašale 18,8 milijarde evrov, s čimer naj bi dosegli 16 gigavatov zmogljivosti. ewea.org Strokovna posvetovanja Nov korak v smeri univerzalnega informacijs za elektrogospodarstvo lani združenja tako imenovane uporabniške skupine CIM (CIM User Group), ki deluje v okviru neprofitne organizacije UCA International User Group, so razvijalci informacijskega modela, izdelovalci aplikativne opreme, sistemski integratoiji in uporabniki. V omenjeno organizacijo je vključenih preko 200 organizacij s področja prenosa, distribucije in proizvodnje električne energije, raziskovalnih in svetovalnih organizacij, univerz in seveda industrije - proizvajalcev opreme in sistemov, programskih rešitev in integratorjev. Iz Slovenije sta člana ELES in EIMV. CIM je standardiziran v okviru IEC (tehnični odbor TC57), v Sloveniji pa imamo v okviru SIST njegov zrcalni tehnični odbor, imenovan SIST TC/PSE - Procesni sistemi v energetiki. Slovenski strokovnjaki sodelujejo tudi pri oblikovanju standardov, ki naj bi elektrogospodarstvu pomagali pri uporabi tega »univerzalnega informacijskega jezika«. Kot nam je povedal Andrej Souvent iz EIMV, je poslanstvo članov uporabniške skupine, ki so se tokrat zbrali v Ljubljani, usmerjanje in koordiniranje razvoja splošnega informacijskega modela CIM, organiziranje testiranj ter promocija uporabe tega modela in pripadajočih standardov. Splošni informacijski model elektroenergetskega sistema razvijajo že zadnjih petnajst let, osnovna zamisel pa je uvajati »skupni pogovorni jezik«, ki olajša integracijo različnih informacijskih sistemov v elektrogospodarstvu in s tem omogoči učinkovito izmenjavo podatkov. Obstoječi sistemi namreč pogostokrat delujejo izolirano in ne komunicirajo z drugimi, čeprav bi lahko denimo določene podatke iz enega sistema koristno Brane Janjič V Cankarjevem domu v Ljubljani je v organizaciji združenja CIM User Group, EIMV in Elektro-Slovenija sredi junija potekala mednarodna konferenca o splošnem informacijskem modelu -CIM, ki se jo je udeležilo okrog 90 strokovnjakov z vsega sveta, med njimi tudi petnajst iz Slovenije. Osrednja pozornost na konferenci je bila tudi tokrat namenjena razvoju CIM modela in enotnih standardov za potrebe integracije sistemov v elektroenergetiki, predstavljene pa so bile tudi pozitivne izkušnje nekaterih izvedenih projektov. uporabili tudi na drugih področjih. Omenjena integracija sistemov, pravi Andrej Souvent, postaja čedalje pomembnejša tudi z razvojem pametnih omrežij in z vključevanjem čedalje večjega števila inteligentnih naprav v omrežje, zagotovitev izmenjave različnih informacij tako znotraj posameznih organizacij kot tudi med akterji na elektroenergetskem trgu pa postaja čedalje zanimivejša tudi v luči nastajajočega enotnega evropskega energetskega trga. Z integracijo informacijskih sistemov lahko namreč na podlagi podatkov iz določenih sistemov izboljšamo procese v drugem, kar je denimo lahko velikega pomena v procesih obratovanja, načrtovanja, vzdrževanja omrežij in upravljanja s sredstvi, kot tudi na področju trgovanja z električno energijo. Da je brez postavitve standardov in ustreznih informacijskih modelov nemogoča uspešna uvedba pametnih omrežij, se zaveda tudi Evropska komisija, ki je leta 2011 z man- kega jezika datom M/490 naložila pristojnim evropskim organizacijam, da pripravijo ustrezne standarde za pametna omrežja. Tako je nastala evropska referenčna arhitektura za pametna omrežja in pripadajoča zbirka standardov, ki postavlja CIM model in pripadajoče standarde kot ključne standarde na področju informatike za pametna omrežja. Na podlagi modela CIM že poteka tudi izmenjava določenih podatkov med sistemskimi operaterji glede načrtovanja in obratovanja elektroenergetskih sistemov. EIMV se je pri razvoju modela povezal tudi z EDF Strokovnjaki EIMV delajo s CIM modelom oziroma z njim povezanimi projekti za prenosno omrežje že vrsto let, pri čemer je Elektro-Slovenija eno redkih podjetij, ki je izvedlo generični CIM vmesnik za izmenjavo podatkov v realnem času za integracijo aplikacij s Scada/EMS sistemom. Ta vmesnik na primer uporabljajo sistemi Scalar, Odin in SUMO. Dosedanje Elesove izkušnje na tem področju so bile predstavljene tudi na konferenci v Ljubljani v okviru uvodnega predavanja, slovenski predstavniki pa so se svetovni srenji predstavili še z dvema drugima projektoma, ki sta bila sprejeta z zanimanjem. Tako sta Elektro Gorenjska in EIMV skupaj pripravila predavanje na temo integracije informacijskih sistemov s perspektive operaterja slovenskega distribucijskega omrežja in predstavitev pilotnega CIM projekta v Elektro Gorenjski, družba GDB, d. o. o., pa predstavitev primera CIM pilotnega projekta Elektra Maribor. Na EIMV smo, pravi Andrej Souvent, v okviru študij za distribucijska podjetja prepoznali problem nezadostne stopnje integracije tehničnih sistemov, kar pomeni velik neizkoriščen potencial v izboljšanju učinkovitosti procesov, ki jih ti sistemi informacijsko podpirajo. Rešitev vidimo v integraciji teh sistemov na podlagi storitveno usmerjene arhitekture in uporabe CIM modela v skladu z evropsko referenčno arhitekturo za pametna omrežja. Tudi drugače na tem področju vidimo velike izzive, z dosedanjo prakso pa smo tudi že ugotovili, kaj dejansko CIM zmore in katere so njegove poglavitne pomanjkljivosti. Iz tega sta izšla tudi zavedanje, da moramo dejavno sodelovati pri standardizaciji, in tudi pobuda, da se znova ustanovi slovenski zrcalni odbor IEC TC57, ki nam to formalno sodelovanje omogoča. Naše delo je bilo že opaženo in tako smo dobili ponudbo za soorganizacijo omenjene mednarodne konference, ki je bila potem v sodelovanju z Elesom junija tudi uspešno izpeljana. Poleg tega pa smo se povezali tudi s francoskim gigantom EDF, oziroma njihovim podjetjem EDF R&D, s katerim sodelujemo pri nadgradnji informacijskega modela za distribucijo in ustrezno standardizacijo le-tega, ki naj bi šla jeseni v širšo potrditev na IEC. Delo na tem projektu usklajujemo s CIM projektom Elektra Gorenj -ska, ki je postal prepoznaven in pomemben tudi v evropskem prostoru. Tako bodo slovenske izkušnje dragocena pomoč tudi drugim. EIMV je doslej vložil v CIM veliko virov, saj smo, pravi Andrej Souvent, ocenili, da gre za strateško področje. Sodelovanje z EDF pa obeta, da nam bo projekt uspelo spraviti na raven pomembnih evropskih projektov, s čimer bo olajšan tudi dostop do evropskih sredstev. Še pomembneje pa je, kar se je ne nazadnje potrdilo tudi na konferenci v Ljubljani, da slovenski strokovnjaki ostajamo v svetovnem vrhu postavljanja standardov tudi na področju sodobnih informacijskih sistemov, to je na področju, ki bo močno zaznamovalo razvoj energetskih sistemov v prihodnje. Splošni informacijski model (CIM - Common Information Model) je objektno orientiran informacijski model elektroenergetskega sistema, ki služi kot skupni »pogovorni jezik« za avtomatsko izmenjavo informacij, tako o samem elektroenergetskem sistemu (model omrežja in povezanih procesov), kot njegovih podatkov (podatkov o samem modelu, podatkov v realnem času, spremenljivk stanja, historičnih podatkov ipd.). CIM definira semantiko v okviru informacijskega sloja interoperabilno-stnega sklada, kar omogoča učinkovito integracijo različnih informacijskih sistemov v podjetju, kot tudi standardizirano izmenjavo podatkov z zunanjimi partnerji na energetskem trgu. CIM je standardiziran v okviru IEC (TC57), definirajo ga družine standardov IEC 61968, IEC 61970 in IEC 62351. Konferenca CIM že tradicionalno traja štiri dni. Prvi dan poteka tako imenovana CIM univerza, ki je namenjena novincem na tem področju in predstavi osnove CIM in povezanih tehnologij. Sledijo trije dnevi plenarnega zasedanja s predavanji/predstavitvami in okroglimi mizami, ki pokrivajo vsa področja CIM. Predstavljeni so tudi primeri izvedenih projektov. Posebej pomembni so tudi dogodki, povezani z aktivnostmi združenja evropskih prenosnih operaterjev ENTSO-E, ki razvija in uvaja CIM profil za izmenjavo podatkov med evropskimi prenosnimi operaterji za potrebe načrtovanja in obratovanja prenosnih omrežij. raziskave slovenske fuzijske asociacije P*va plazma po zgraditvi fuzijskega reaktorja ITER K ot je znano, poskusni fuzijski reaktor ITER na jugu Francije skupaj gradijo EU, Indija, Japonska, Kitajska, Koreja, Rusija in ZDA. S tem svetovnim eksperimentom, ki naj bi predvidoma stal okrog deset milijard evrov, bodo skušali dokazati, da je fuzija znanstveno in tehnološko uresničljiva v izvedbi goreče plazme v magnetni posodi - tokamaku. Za skupni projekt ITER so se omenjene države odločile zaradi izredno visokih stroškov gradnje, saj gre za prvi tako obsežen projekt na tem področju, zato je treba skoraj vso opremo še razviti. Fu-zijski reaktor ITER, ki naj bi ga po načrtu zgradili do leta 2023, bo vsaj za polovico manjši od tistih, s katerimi bodo v prihodnosti opremljene komercialne fuzijske elektrarne. Gradnja poteka postopoma. Kot je povedal dr. Andrej Trkov, vodja raziskovalne enote Slovenske fuzijske asociacije, je prva plazma predvidena po končani gradnji in približno enem letu predvidenim za testiranje posameznih komponent. V dveh letih naj bi vgradili še manjkajočo diagnostiko, nato naj bi ITER deloval štiri leta s plazmo iz vodika, nato pa še tri leta s plazmo iz devterija in tritija (faza DT). ITER bo eksperimentalna naprava, namenjena testiranju fizikalnih principov, obratovalnih metod in materialov in še ne bo dajala elektrike. Po razgradnji reaktorja ITER bo sledila gradnja prve demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO, ki naj bi jo postavili po letu 2040, ko je predvideno njeno redno obratovanje in proizvodnja električne energije. Poskusni fuzijski reaktor ITER temelji na uspešnem mednarodnem sodelovanju in široki Miro Jakomin V okviru raziskav poskusnega fuzijskega reaktorja ITER sodeluje tudi raziskovalna enota Slovenske fuzijske asociacije (SFA). V to raziskovalno ustanovo so vključene raziskovalne skupine z Inštituta Jožef Stefan in z Univerze v Ljubljani. Raziskovalci sodelujejo pri različnih projektih na področjih interakcije plazme s steno reaktorja, raziskav keramičnih materialov, razvoja diagnostične opreme in nekaterih delov reaktorja ter izdelave specialne vrste orodja, potrebnega pri sestavljanju vakuumske posode reaktorja. paleti različnih tehnoloških raz-iskovalno-razvojnih projektov. ITER bo lahko 6 minut proizvajal 400 MW fuzijske moči, kar se bo lahko pozneje podaljšalo do stacionarnega obratovanja. Njegov namen je dokazati znanstvene in tehnične možnosti jedrske fuzije za komercialno proizvodnjo energije, in sicer s tem, da bo omogočal nadzorovano zgorevanje devterij-tritijeve plazme pri stacionarnih razmerah in obvladovanje tehnologije, ki je bistvena za delovanje reaktorja v sistemu elektrarne. Aktivnosti slovenskih raziskovalcev na področju fuzije Katere so glavne aktivnosti slovenskih raziskovalcev na področju fuzije v okviru Slovenske fuzijske asociacije? Po besedah dr. Trkova en sklop aktivnosti SFA poteka na napravi JET v Veliki Britaniji, ki je trenutno največji delujoči to-kamak. Na njem se preverjajo metode, materiali in postopki za napravo ITER, ki je v gradnji v Cadarachu v Franciji. Druge aktivnosti pa so bolj splošno vezane na fuzijsko tehnologijo in prispevajo k izdelavi postopkov za upravljanje z ITER napravo. »Raziskave potekajo v tesnem sodelovanju z drugimi laboratoriji znotraj EU v koordinaciji z EFDA. Pri prvem sklopu gre za preračun porazdelitve nevtron-skega toka. Za varno in uspešno delovanje fuzijskega reaktorja je treba poznati porazdelitev nev-tronskega polja v reaktorju. Preračunavamo porazdelitve nev-tronskega toka znotraj trenutno Ob predstavitvi raziskav Slovenske fuzijske asociacije je dr. Andrej Trkov dejal, da ima Slovenija vlogo tudi pri izobraževanju kadrov s področja fuzije. Od leta 2009 je na slovenskih univerzah doktoriralo deset strokovnjakov s področij, vezanih na jedrsko fuzijo. Zaradi interdisciplinarnosti raziskav ne delujejo vsi izključno na področju fuzije. Nekateri so na podoktorskem usposabljanju v tujini, vsi pa prispevajo k skupnemu cilju uporabe vrhunske znanosti in tehnologije za pridobivanje bazične energije na okolju prijazen način. Vodja raziskovalne enote sFA dr. andrej Trkov. največjega fuzijskega reaktorja JET v Veliki Britaniji,« je pojasnil dr. Trkov. Pri drugem sklopu raziskav gre za izboljšavo game kamere, ki je del opreme za vizualni nadzor dogajanja v fuzijskem reaktorju, je pa občutljiva na poškodbe zaradi nevtronskega polja. Izvajajo se izračuni za optimizacijo zaščite kamere pred nevtroni na reaktorju JET. V okviru naslednjega sklopa raziskav potekajo izboljšave diagnostike v robni plazmi fu-zijskih naprav. Diagnostika je pomembna v fazi optimizacije nadzora plazme in razumevanja fizikalnih procesov v plazmi. Raziskave interakcije vodika s stenami fuzijskih reaktorjev so pomembne za razumevanje pojavov v divertorju reaktorja, reaktorja. Obloge, ki se nabirajo na prvi steni zaradi interakcij s plazmo kvarijo njene lastnosti in jih je treba odstranjevati. Eden od učinkovitih načinov je čiščenje s curki nevtralnih atomov kisika ali vodika. Nadalje so v teku raziskave o uporabi ionskih curkov za študij interakcij plazme s prvo steno. Metoda uporabe ionskih curkov je natančna analitična metoda za študij površin in površinskih sprememb zaradi interakcij stene s plazmo. Pomembne so tudi raziskave pri eksperimentalni določitvi pronicanja vodika skozi površinske nanose na jeklu. Pronicanje vodika skozi površinske nanose volframa, berilija ali kombinacije obeh na jeklu je slabo raziskano, zlasti ker gre za majhne količine, je pa pomembno zaradi kontrole kontaminacije s tritijem. Naslednji sklop raziskav je vezan na nanašanje večkomponen-tnih tankih slojev. Natančnost in zanesljivost nanosov tankih slojev zagotavlja kakovost zaščitnih lastnosti teh nanosov. Ne nazadnje so v teku tudi raziskave o vzdrževanju in posodabljanju orodij za vizualiza-cijo. Grafična obdelava je pomembna za učinkovito predstavitev kompleksnih sistemov in izračunanih porazdelitev raznih količin. na katerem se zbirajo delci - produkti jedrskih reakcij v plazmi. Ker imajo ti delci visoke energije, se ob trkih materiali prve stene reaktorja in divertorja močno grejejo, zato morajo biti preverjeno odporni na visoke temperature in radiacijske poškodbe in ne smejo vsrkavati večjih količin vodika - goriva iz plazme. Vzorce materialov za fuzijske reaktorje izpostavljajo curku vodikovih atomov, sočasno pa merijo količino vodika na površini in pod njo. Pridobljeni podatki o adsorpciji vodika raziskovalcem pomagajo pri razlagi tvorbe vibracijsko vzbujenih molekul vodika pri rekombinaciji atomov na površinah kovin. Pri naslednjem sklopu raziskav gre za odstranjevanje oblog na grafitni prvi steni fuzijskega Znano je, da je gospodarstvo EU odvisno od zanesljive in zadostne dobave energije. Sedanje potrebe po energiji večinoma zagotavljajo fosilna goriva, ki dajejo 80 odstotkov energije. Skoraj 67 odstotkov fosilnih goriv je uvoženih. V teh razmerah so zanesljivi in trajnostni viri energije za EU še toliko bolj pomembni. Zato evropski raziskovalci razvijajo okoljsko sprejemljive, varne in trajnostne energetske tehnologije. Ena izmed takih tehnologij je tudi fuzija, ki bo v prihodnosti dala možnost za varno in okoljsko sprejemljivo proizvodnjo velikih količin energije s porazdeljenimi viri goriva. sistem za lociranje atmosferskih razelektritev - scalar Scalar zaznamoval petnajst let delovanja Z ačetki lociranja strel segajo v leto 1996, sistem pa je začel obratovati leta 1998. Sistem je s svojimi dolgoletnimi meritvami omogočil izdelavo visoko re-solucijske karte gostote strel, ki nam pove stopnjo izpostavljenosti določene lokacije pred udarom strel. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal direktor EIMV dr. Boris Žitnik, pa se razvoj sistema tukaj ni ustavil, saj so razvili številne dodatne storitve v sklopu sistema Scalar, ki so jih v nadaljevanju predstavili člani razvojne ekipe. Kvaliteta sistema Scalar se kaže v naraščajočem številu naročnikov, je poudaril dr. Boris Žitnik. Uporabniki sistema prihajajo iz elektrogospodarstva, meteorologije, prometa, telekomunikacij in zavarovalništva. Navzoči pa so tudi na trgih zunaj Slovenije. Senzorje imajo tako postavljene na Hrvaškem, v Črni gori, Srbiji in v BiH. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi sodelavcem, ki so s svojim znanjem, trudom in vztrajnostjo dosegli, da je sistem Scalar zanimiv, napreden in uporabniku prijazen sistem, zato je prepričan, da bo sistem služil njihovim potrebam tudi v prihodnje. EiMV je obujal spomine na prve korake in razvoj sistema scalar Polona Bahun EIMV je konec junija pripravil strokovno srečanje, na katerem so obudili spomine na prve korake in razvoj sistema za lociranje atmosferskih razelektritev v realnem času Scalar. Sistem, ki v danem trenutku zazna, kje in kdaj je udarila strela, je razvila majhna, a predana ekipa raziskovalcev na EIMV pod vodstvom dr. Janka Kosmača. Najprej je z dvema senzorjema pokrival samo območje Slovenije, danes pa deluje v vseevropskem omrežju 147 senzorjev, ki spremljajo atmosferska dogajanja. Scalar je vedno imel željo biti najboljši Rojstvo sistema Scalar sega v začetek junija 1998. Gre za vi-sokotehnološki sistem, zato je še toliko bolj pomemben, je v predstavitvi sistema in njegovih petnajst let delovanja poudaril dr. Janko Kosmač. Vsak sistem za lociranje strel je sestavljen iz več segmentov: senzorjev za merjenje in procesiranje elektromagnetnih valov, komunikacije za prenos podatkov, procesiranja surovih podatkov s senzorjev, informacijskega sistema za izvajanje osnovnih in naprednih storitev ter uporabniškega segmen- ta. In slednje je cilj tega sistema. Poleg tehnologije pa je pri sistemu Scalar pomembna tudi vizija. Zato si je ekipa EIMV zadala, da bo Scalar storitveno usmerjen, da bo ponujal vrhunske storitve s področja atmosferskih razelektritev, da bo sistem tržno usmerjen, da bo razvoj sistema tekel znotraj EIMV, da programske opreme ne bodo prodajali, temveč bo vključena v storitev ter, da bo zanesljivost delovanja prva prioriteta sistema. Vendar pa ni vizije brez idej, je povedal dr. Janko Kosmač, in leta 1997 so dobili noro zamisel, da bi za prenos podatkov uporabili inter- 76 Foto Polona Bahun net. Nora zato, ker internet tedaj še ni bil tako razvit in ker tega v praksi še nihče ni preizkusil. Na EIMV so se za to odločili kljub temu, in pokazalo se je, da je bila odločitev ne samo pravilna, temveč tudi poceni. Ker so bili na EIMV kadrovsko omejeni, intenzivnega marketinga niso mogli izvajati. Zato so se odločili, da bodo storitve dostopne prek brskalnika. To je bilo po mnenju dr. Janka Kosmača ključno, saj so si uporabniki lahko sami v miru ustvarili mnenje o tem sistemu. Sistema pa ne bi bilo brez partnerstev, ki so se stkala v teh petnajstih letih. Prvi in najbolj zaslužen partnerje Eles, saj je bil prvi, ki je zaznal potrebo po takšnem sistemu. Poleg tega pa so tu še: ALDIS, ARSO, Slovenske železnice, elektrodistribucijska podjetja in proizvodna podjetja. Sistem Scalar je tudi član združenja EUCLID, ki procesira surove podatke ter zagotavlja kakovost in primerljivost podatkov za celotno Evropo. Vanj je vključenih 147 senzorjev, deset držav članic in še 21 držav, ki so pokrite s tem sistemom. Podatki sistema Scalar so zelo pomembni za ustrezno dimenzioniranje izolacije daljnovo- Kakovost sistema Scalar se kaže v naraščajočem številu naročnikov, saj njegovi uporabniki prihajajo iz elektrogospodarstva, meteorologije, prometa, telekomunikacij in zavarovalništva. dov, saj sistem omogoča izračune in analize, ki sicer ne bi bili mogoči, je poudaril dr. Stane Vižintin. Le preverjanje na podlagi izračunov preskusov in simulacij lahko da optimalno končno rešitev. Sistem se vseskozi nadgrajuje in izboljšuje Kot že rečeno, je v sklopu sistema Scalar več namenskih storitev. Storitev alarmiranja FlashAlarm omogoča zgodnje opozarjanje uporabnikov pred bližajočo se nevihto. To je še zlasti uporabno pri vzdrževanju daljnovodov, prevozu nevarnih snovi in eksplozivnih sredstev. Storitev je namenjena tako profesionalnim uporabnikom (med drugim elektroenergetiki, RTV, Slovenskim železnicam, kontroli zračnega prometa) kot splošni uporabi (športne prireditve, preživljanje prostega časa na prostem). Zato je po besedah Vladimirja Djurice treba vzpostaviti veliko zaupanje uporabnika v storitev alarmiranja. Spletni kalkulator tveganj oziroma SKAT omogoča izračune tveganja pred udarom strel in je namenjen projektantom električnih inštalacij in strelovo-dnih zaščit. Po besedah Gorana Mileva sta glavna namena te storitve poenostaviti dostop do podatkov o gostoti strel na območju Slovenije in podrobnejša obdelava podatkov za posamezno območje. Uporaben je za vse vrste stavb. Naslednja storitev je spletna aplikacija Streloisk, ki uporabnikom omogoča vpogled v aktivnost strel na določen datum, znotraj radija 4,5 kilometra od izbrane lokacije. Primarni uporabniki aplikacije so zavarovalnice. Kot je pojasnil Gašper Lakota Jeriček, so bili glavni razlogi za uvedbo vsakoletno višanje števila povpraševanj s strani zavarovalnic o delovanju strel ter skrajšanje časa od poizvedbe do pridobitve povratne informacije (poročila) z nekaj dni na največ minuto ali dve. Storitev pa deluje na vseh napravah s spletnim brskalnikom. Storitev Korelator pa je namenjena elektroenergetskim podjetjem in omogoča ugotavljanje izpada daljnovodov zaradi udara strel. EIMV poleg teh storitev splošnim uporabnikom ponuja tudi mobilno aplikacijo mScalar, s katero lahko na svojem prenosnem telefonu sledijo vremenskim razmeram, nevihtam in strelam. Veliko jo uporabljajo delavci na prostem in športniki, ki s tem lahko lažje predvidijo razmere in se jim ustrezno prilagodijo. Kmalu pa bo na razpolago tudi aplikacija na androidu. Zadnji razvojni dosežek sistema Scalar je nov razvojni program FlashLine. Gre za posodobitev sistema Scalar. Za ta korak so se po besedah dr. Janka Kosmača odločili, ker so v 15-letni življenjski dobi sistema Scalar nabrali veliko izkušenj, iz katerih vedo, kaj potrebujejo pri uporabi storitev sistema, hkrati pa se prilagajajo novim tehničnim zahtevam, ki se pojavljajo pri naročnikih. Cilji posodobitve so: uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, sodobno grajeni uporabniški vmesniki, uporaba naprednih GIS tehnologij ter povečati povezljivost in združljivost z drugimi informacijskimi sistemi. Zaslužni znanstvenik inštituta Jožef Stefan P*of. dr. Borut Mavko veliko prispeval k razvoju jedrske tehnike Miro Jakomin Prof. dr. Borut Mavko, zaslužni znanstvenik iJS. K ot je povedal prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS, se naziv »zaslužni znanstvenik« lahko podeli upokojenim znanstvenim svetnikom ali rednim profesorjem, ki so v svoji znanstveni karieri dosegli vrhunske mednarodno priznane rezultate, odprli nove, perspektivne smeri raziskovanja in vzgojili vrsto mladih raziskovalcev. V nadaljevanju je predstavil študijsko in znanstveno raziskovalno pot prof. dr. Boruta Mavka. Med prvimi magistri jedrske tehnike v Sloveniji Prof. dr. Borut Mavko se je Inštitutu Jožef Stefan pridružil leta 1967 in se nemudoma pričel ukvarjati z vprašanjijedrske energetike in varnosti. Takrat je prvi slovenski jedrski reaktor TRIGA že praznoval svoj prvi rojstni dan. Novi zaslužni znanstveniki Inštituta Jožef Stefan v so prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Boris Zemva in prof. dr. Raša Pirc. Omenjeni naziv je bil uglednim profesorjem podeljen 21. junija. Tokrat posebej predstavimo izjemni prispevek prof. dr. Mavka na področju razvoja jedrske tehnike. Kratek pogled v zgodovino pove, da se je število delujočih jedrskih elektrarn v letu 1967 povečalo za 11, na približno 40 nukleark, kar 25 pa so jih v tem letu pričeli graditi. Med njimi tudi 1. enoto v Fukušimi Daiči. Leta 1972 je magistriral na univerzi Georgia Tech v Atlanti v ZDA in postal eden prvih magistrov jedrske tehnike v Sloveniji. Mladi jedrski strokovnjaki so takrat bili kot naročeni za gradnjo nove jedrske elektrarne v Kr- škem, ki se je pričela v letu 1974. V tujini izobraženi in raziskovalno usmerjeni inženirji so nadzorovali gradnjo ter ob tem odlično izobrazili in usposobili prvo generacijo kadrov v elektrarni: tisto generacijo kadrov, ki je v Krškem zastavila danes že tradicionalno in svetovno priznano odličnost upravljanja z jedrsko elektrarno. Prof. dr. Mavko je tudi danes član državne izpitne komisije za operaterje in Odbora za varnost Nuklearne elektrarne v Krškem. Ustanovitelj Odseka za reaktorsko tehniko Leta 1984 je jedrska elektrarna začela s komercialnim obratovanjem. Prof. dr. Mavko pa je ustanovil Odsek za reaktorsko tehniko. Tako je tudi formalno pričela z delom skupina raziskovalcev, ki deluje predvsem na področju jedrske tehnike in jedrske varnosti. Odsek je vodil četrt stoletja. Z odlično znanstveno vizijo, ki jo je znal dobro podložiti tudi z umetnostjo in obrtjo vodenja in poslovanja, je Odsek razvil v izjemno dinamično in mednarodno prepoznavno raziskovalno skupino. »Danes smo s skoraj 30 raziskovalci najmočnejša in najpomembnejša, pa tudi, nekoliko neskromno rečeno, edina slovenska raziskovalna skupina s tega področja. Mednarodno sodelovanje je prof. dr. Mavko vzpostavil kot obvezno sestavino dela v Odseku. Danes med partnerje Odseka sodijo najpomembnejše svetovne raziskovalne inštitucije, kot so, če omenim le nekatere, MIT, Universa v Pisi, Texas A&M University, Karlsruhe Institute of Tehnology, CEA, VTT in Univerza v Oxfordu. Sicer pa iskanje resnice sodi med znanstvenikove najpomembnejše naloge. In ko sem in tja kakšen košček resnice tudi najde, jo mora deliti. Najprej z mladimi. Nato pa tudi z vsemi tistimi, ki jim takšen košček resnice lahko koristi. To pa so predvsem mladi in tisti, ki delujejo v praksi,« je dejal prof. dr. Cizelj. Zaslužen za podiplomski študij jedrske tehnike V letu 1986je bil prof. dr. Mavko med ustanovitelji katedre za jedrsko tehniko, ki s podporo Inštituta Jožef Stefan deluje na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Do leta 2009 je katedro tudi vodil. Re- zultat je 39 magistrov in 36 doktorjev jedrske tehnike, ki danes pomembno prispevajo k uspehu vseh slovenskih jedrskih deležnikov. Pomemben del študija je bilo tudi mednarodno sodelovanje in redna izmenjava gostujočih profesorjev. V letu 2003je bil prof. dr. Borut Mavko tudi med ustanovitelji združenja European Nuclear Education Network (ENEN), ki ga je do leta 2008 aktivno soupra-vljal kot član upravnega odbora. Združenje ENEN spodbuja podiplomsko izobraževanje jedrskih inženirjev in ima danes že več kakor 60 institucionalnih članov (univerz, raziskovalnih inštitutov in podjetij) iz Evropske unije. Izjemno prispeval k varnemu delovanju NEK »Uspešno povezovanje raziskav z industrijsko prakso krepi uspešnost raziskav in industrije. Vsestranski stik z dogajanjem v znanosti in praksi, ki ga je prof. dr. Mavko podkrepil z odlično strokovnostjo in neodvisnostjo, je v veliki meri soodgovoren za odlično in varno delovanje krške nuklearke in za mednarodno uspešnost Odseka. Neposredno strokovno sodelovanje, ki je tradicionalno temeljilo na uporabnih raziskavah, ekspertizah in izobraževanju, je enega od vrhuncev doseglo ob zamenjavi uparjalnikov in povečanju moči elektrarne v Krškem leta 2000. Tudi zato lahko danes Odsek v evropskih projektih in evropskih strokovnih združenjih sodeluje z vsemi večjimi evropskimi proizvajalci jedrske elektrike,« je povedal prof. dr. Cizelj. Po njegovih besedah zaslužne znanstvenike zaznamuje tudi nenehna borba za prepoznavnost, neodvisnost in družbeno veljavo znanosti. Velika potreba po skupnem odločanju v skladu z načelom najboljše dostopne znanosti (Best Available Science) je seveda še posebej izražena v današnji postindustrijski družbi, ki se sooča z morda usodnimi izzivi človeštva, kot je na primer globalno segrevanje. Zato ne preseneča angažma prof. dr. Mavka pri ustanavljanju in spodbujanju poklicnih znanstvenih in strokovnih združenj. Prof. dr. Mavko z odgovori prehitel poznejša vprašanja »Njegovo vizionarstvo in pripadnost stroki sta se mi še posebej vtisnila v spomin v letu 1991. Slovenska osamosvojitvena vojna naju je ujela na službeni poti v nemškem raziskovalnem centru v Karlsruheju. S polnim prtljažnikom hrane in polnim rezervoarjem bencina, saj veste, za vsak slučaj, sva se v Slovenijo brez posebnih težav prebila preko Korenskega sedla. Nato sva se po stranskih cestah, s pogledom na desant na Trzin, pripeljala na reaktor. V naslednjih dneh, potem ko je bila v Odseku vzpostavljena »civilna zaščita«, je v zaklonišču reaktorskega centra med preleti letal JNA, ki so napadala domžalski radijski oddajnik, nastala prva znanstvena analiza ranljivosti jedrske elektrarne na namerno povzročeno škodo. Prof. dr. Mav-ko je tako svetu ponudil odgovore na vprašanja, ki so si jih drugi začeli postavljati šele deset let pozneje, po napadu na svetovni trgovski center v New Yorku. In tudi ta njegov prispevek so v tujini znali ceniti,« je poudaril prof. dr. Cizelj. Morda je prav, so še dejali na IJS, da omenimo naslednjo misel prof. dr. Boruta Mavka: »Če sem se v teh petdesetih letih v jedrski stroki kaj naučil, je to, da jedrska stroka potrebuje vsestranske kadre, etičnost in vrhunsko znanje. S kadri jedrska stroka stoji ali pade.« Sicer pa so sodelavci z IJS prof. dr. Mavku ob podelitvi priznanja zaslužni znanstvenik iskreno čestitali in mu zaželeli še veliko osebnih in strokovnih uspehov. Prof. dr. Borut Mavko je veliko prispeval tudi k ustanovitvi Društva jedrskih strokovnjakov leta 1991 in Inženirske akademije Slovenije leta 2000, ki ji je predsedoval v letih od 2009 do 2010. Zadnjih nekaj let je tudi urednik najuglednejše mednarodne znanstvene revije na področju jedrske tehnike Nuclear Engineering and Design, ki jo izdaja založba Elsevier. Predstavljamo poklice: vodja izmene obratovanja ^^ eni je to delo čudovito Z vonko Glas, doma iz Krškega, ki je leta 1979 končal prvo stopnjo strojne fakultete, je o vstopu v NEK razmišljal že takrat, želja pa se mu je uresničila po služenju vojaškega roka, leta 1981. Prijavil se je na objavljeni razpis NEK in bil sprejet, ob tem pa je moral prestati tudi vrsto preverjanj, še policijska poizvedovanja. Prvo zaposlitev v NEK je opravljal kot lokalni operater pomožne zgradbe, junija 1982 pa je s kolegi začel šolanje za nove operaterje v Sloveniji, pozneje še v Pittsburgu v ZDA. Tam je naredil t. i. hladno licenco za opravljanje posla. Od leta 1984 je bil operater reaktorja, kjer je spoznal tudi sekundarno stran, od leta 1987 do 1991 je bil glavni operater, aprila leta 1991 pa je prevzel vodenje izmene, kar opravlja še danes. V NEK je poleg njega še sedem vodij izmene, eden opravlja funkcijo tedenskega koordinatorja aktivnosti (TKA), eden je običajno na treningu, drugi pa v operativi. Kakšna izobrazba je potrebna za opravljanje del vodje izmene obratovanja? Za operaterja se zahteva tehnična smer, najbolj priporočljiva je strojna ali elektro smer. Za lokalnega operaterja je nujna vsaj srednja šola, za vodjo izmene pa 6. ali 7. stopnja. Ali je za delo, ki ga opravljate, primeren tudi kak drug poklic? Možen je tudi kak drug tehničen profil, na primer kemijski. Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da ste postali vodja izmene obratovanja? Ste imeli to željo že prej ali gre zgolj za splet okoliščin? Vladimir Habjan Ko vstopiš v center vodenja Nuklearne elektrarne Krško (ali v simulator, kije kopija kontrolne sobe za usposabljanje operaterjev), se počutiš, kot bi vstopil v raziskovalni center Nasa, nekaj podobnega pa je verjetno tudi v pilotski kabini. Kako se kdo tu sploh lahko znajde, si misliš? A očitno se, in to zelo dobro. Dokaz za to je cela vrsta operaterjev in vodij izmene, ki odlično obvladujejo obratovanje naše edine jedrske elektrarne. Niti ne. V srednjo šolo sem hodil na papirno na Aškerčevi v Ljubljani, saj je bila takrat tovarna celuloze in papirja Buro Salaj v razcvetu, in sem razmišljal o poklicu papirničar-ja. Po končani srednji šoli sem imel željo nadaljevati šolanje na fakulteti, na oddelku smeri za strojno papirno tehnologijo. Vendar te želje v Sloveniji ni bilo mogoče uresničiti. Tako mi je ostala edina opcija strojna fakulteta, ki sem jo končal leta 1979 kot inženir tehnolog. Moja prva zaposlitev je bila v podjetju Kovinarska, kjer sem se ukvarjal s konstrukcijo delov za asfaltne baze, pozneje pa sem bil v projektivi in pri tehnološki razdelavi projektov. Kaj je vplivalo na odločitev za NEK? To, da je bila kovinarska bran-ža v krizi, odnosi so bili slabi. Ko enkrat začutiš, da greš zjutraj nerad v službo, je čas, da kreneš naprej. Kolegi so mi povedali, da je v NEK zanimivo in dinamično delo, pa sem se prijavil. Moram priznati, da sem se pravilno odločil. Kako bi opisali svoje delovne naloge? Vse naše naloge so zapisane v obratovalnih postopkih. Obve- znosti so kar široke. Vodja izmene obratovanja skrbi za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne v skladu z zahtevami tehničnih specifikacij, sprejema odločitve o spremembah stanja elektrarne glede na morebitne motnje ali okvare v tehnološkem procesu med izmeno ter jih nato tudi nadzira, koordinira izmenske aktivnosti, se pravi dovoljuje začetke del na določeni opremi, podpisuje delovne naloge, odobrava testiranja, tagiranja (osamitve opreme), prav tako tudi koordinira izmenske aktivnosti osebja oddelka požarne zaščite, radiološke zaščite, službe kemije in varovanja. Vodja izmene prav tako zagotavlja usposabljanje izmenskega osebja na delovnem mestu po v naprej določenem programu ter na koncu sodeluje kot član izpitne komisije za kandidata, ki ga je usposabljal. V primeru izpada reaktorja iz obratovanja zagotavlja uporabo ustreznih (EOP) postopkov, stabilizira in vzdržuje elektrarno v varnem stanju. Klasificira stopnjo ogroženosti in opravlja funkcijo direktorja za obvladovanje izrednega dogodka - po načrtu ukrepov izrednega dogodka in do prihoda tehničnega direktorja predstavlja vodilno osebo. Torej so odgovornosti zelo velike, pa tudi obremenitve, ni pa fizičnega dela. Določeni poklici zahtevajo od delavca specifične lastnosti in veščine, brez katerih delo ne more biti dobro opravljeno. Ali po vašem mnenju obstajajo kakšne posebnosti, ki odlikujejo vodjo izmene obratovanja? Vsekakor komunikativnost, dobro poznavanje ljudi, njihovih osebnosti, sposobnost psiholo- Kaj predstavlja za vas izziv? Dobro delo, obvladovanje izmene. To je največje zadovoljstvo. Če veš, da si uspešno opravil delo. Pri obratovanju nimamo veliko sprememb moči, saj elektrarna pretežno obratuje s polno močjo. Moč zmanjšujemo le pri mesečnih testiranjih turbinskih ventilov. Nekajkrat smo imeli težave s povišanjem Kako je delo organizirano? Delo je triizmensko, 8 ur na dan, 7 dni traja turnus. Začnemo v ponedeljek dopoldne, v sredo in četrtek delamo popoldne, v petek, soboto in nedeljo ponoči, potem smo dva dni prosti in tako naprej. Tako se trikrat zavrti turnus, potem je 14 dni premora. To je čas za trening, dopuste, osebno izobraževanje, dodatno delo in podobno.« Kako je vaše delo vpeto v širši delovni proces? Največ komuniciramo s sistemskimi inženirji, ki so v službi proizvodnje, ali pa z inženiringom. Ves čas imamo tesne in dobre stike, v pogledu izboljšanja procesa delovanja, popravkov pretočnih diagramov, predlagamo modifikacije, izboljšave v postopkih in podobno. Se je pri vašem delu treba kako dodatno izobraževati ali občasno obnavljati svoje znanje, je treba pridobiti kakšne licence? Ko enkrat opraviš licenco, jo je treba vsako leto obnavljati, imeti strokovna urjenja, stalno strokovno izobraževanje. Gre za letni ciklus štirih segmentov rednega usposabljanja. Decembra je zadnji termin, rezerviran za opravljanje izpitov, licenci-ranje in celoletno preverjanje znanja. Kaj se preverja? Usposobljenost ekipe na simulatorju. Scenarij je računalniško voden. Simuliramo nesrečo ali odpoved opreme, izlivne nezgode ali kaj podobnega. Potem z uporabo odobrenih postopkov stanje elektrarne stabiliziramo in jo pripeljemo v varno stanje. ške analize ljudi, posameznika, organizacijske sposobnosti, zmožnost presoje sprememb, predvidevanja dogodkov. Včasih se moraš v trenutku odločiti za drugo možnost. Pa iskanje novih prioritet, prilagajanja situaciji ... Zakaj psihološko? Ker imaš skupino devetih, desetih ljudi, vsak je posameznik, tako kot v družini, vsak drugačen, osebnost zase. Do vsakega moraš imeti tak pristop, da bo vsak deloval optimalno. Imate tudi za to usposabljanja? Nekaj smo jih res imeli, a že dolgo nazaj. Izmenska ekipa je podobna verigi, veriga pa je močna toliko, kolikor je močan najšibkejši člen. Če pride do težav, je treba takemu posamezniku pomagati, šele potem se da zadeve izpeljati. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Delo z mladimi. Razlika v starosti je čedalje večja. Z mladimi je zabavno, delo je zelo dinamično. Mene je vedno zanimala operativa. reke Save, nekaj izpadov je bilo zvonko Glas zaradi zamašitve rešetk. Največji izzivi so med remontom, ko je treba elektrarno pripraviti za obratovanje. Ko so vsa dela opravljena, je treba vse sisteme spet testirati in spraviti v pogon, v operativno stanje. To je kot ena velika sestavljanka. Kakšne načrte imate v prihodnje? Trenutno sodelujem v ekipi, ki izvaja program za nadgradnjo varnosti elektrarne. Prej sem že sodeloval pri izvedbi programa STORE, pri stresnih testih, s pripravo in izvedbo tega se je ukvarjala cela ekipa. Sam sem bil pristojen za proceduralna dela, to pomeni, kako v praksi uporabiti nabavljeno opremo. Še vedno sodelujem pri tem projektu, tudi z zunanjimi izvajalci. Lahko da ste nasvet tistim, ki bi se želeli (pre) usmeriti v ta poklic? Delo vodje izmene je zahtevno in zelo odgovorno. Zahteva veliko vloženega truda in nenehnega izpopolnjevanja. Meni je to delo čudovito, zato ga že toliko časa opravljam. Nasveti za boljše in lažje delo Pioritete! Nujno in pomembno! Dr. Klemen Podjed K malu je ugotovil, da so nekatere njegove obveznosti oziroma zadeve nujne in pomembne, na primer, da je moral ukrepati glede pomembnega spopada. Ugotovil je tudi, da ima vrsto obveznosti, ki niso nujne, so pa zelo pomembne, na primer priprave na desant na Normandijo. Hkrati je moral reševati še vrsto tekočih zadev, ki niso bile ravno pomembne, bile pa so (če ne zanj, pa za druge; hm, vam je to kaj poznano?), nujne. Sem so sodili številni pogovori, manjše bitke, telefoni, zasebne zadeve, in podobno. Ugotovil je, da veliko teh zadev lahko delegira ali črta. In na koncu so mu dan popestrile še številne niti nujne, niti pomembne zadeve. Bodoči ameriški predsednik se je zato odločil vse, kar mu je prihajalo v življenje, razdeliti v štiri kategorije, ter tako dobil tabelo s štirimi kvadranti, kot je razvidno iz slike 1. Danes smo vsi na nek način generali Eisenhowerji. Hiter tempo in preveč obveznosti od nas pogosto zahtevajo ogromno naporov in prizadevanj. A ko se malce ustavimo, in tale poletni čas je ravno pravi zato, se lahko zamislimo, če ne celo zgrozimo: »Cele dneve samo letam in delam, pa nikamor ne pridem! Kaj je narobe? Kje je moje življenje?!« Matrika nujno - pomembno je priljubljeno orodje, ki nam pomaga ločiti pomembne stvari od manj pomembnih in na ta način sprostiti čas ter doseči tisto, kar je v resnici pomembno. Vabim vas, da na list papirja napišete 10 do 20 vaših nalog, ki so lahko službene, zasebne, bolj ali manj pomembne ali nujne, velike, majhne, vaše želje in obveznosti. Nato jih razvrstite v enega od štirih kvadrantov, po zgledu slike 1. Vzemite si čas, premislite in utegnete odkriti nekaj prav zanimivih stvari. Ko je ameriški general Eisenhower med drugo svetovno vojno ugotovil, da nikakor ne more postoriti vseh zadev, se je odločil ukrepati. NUJNO NI NUJNO POMEMBNO I - krize - neodložljive težave - naloge, ki imajo skrajne roke - (nekateri) sestanki, priprave II - priprave in planiranje - preprečevanje - jasne vrednote - načrtovanje - grajenje odnosov - prava rekreacija - moč - mnoge priljubljene dejavnosti NI POMEMBNO III - prekinitve, nekateri telefonski klici - nekatera pošta in poročila - nekateri sestanki - mnoge neposredne, neodložljive naloge IV - nepomembno, nesmiselno delo - nepomembna pošta - nekateri telefonski klici - zapravljanje časa - ubežne dejavnosti NUJNO NI NUJNO POMEMBNO I 20-25 % 25-30 % II 65-80 % 15 % NI POMEMBNO III 15 % 50-60 % IV manj kot 1 % 2-3 % - poudarjeni tisk: visoko produktivna podjetja - navadni tisk: običajna podjetja Vam je že uspelo razvrstiti naloge? Prav radoveden sem, kaj vam je uspelo ugotoviti in kakšna vprašanja so se vam porodila. Ljudje na delavnicah upravljanja s časom, ki jih vodim, pogosto ugotavljajo naslednje: - skoraj vse se mi zdi nujno in pomembno; - težko sploh ločim med pomembnimi in nepomembnimi zadevami, ali pa - zame so vse zadeve bolj ali manj nujne. V resnici lahko predstavlja pravi izziv, kako zmanjšati čas, ki ga porabimo za nepomembne stvari in se več posvečati pomembnim stvarem. Potrebujemo nekaj začetne discipline, pomaga pa nam pa še ena komplementarna, relativno enostavna tehnika Stephena Co-veya, Tehnika velikih kamnov. Opisal jo je v svoji odlični knjigi Najprej najbolj pomembno, ki je prevedena tudi v slovenščino. Ta kombinacija za številne pomeni tisto orodje, ki jim pomaga življenje in delo voditi v pravo smer. Pa vendar, ali je sploh pomembno, da najprej čas posvetimo pomembnim stvarem? Pa še kako. Covey je ugotovil, da je glavna razlika med uspešnimi posamezniki in podjetji ravno v tem, kolikšen dela časa porabijo za naloge, ki so v resnici pomembne, pa niso nujne, predvsem na račun številnih nujnih, a nepomembnih zadev. Oglejte si sliko 2. Želim vam uspešno delo. Poslovni bonton w Ž enska poslovna garderoba Barbara Kravanja S log garderobe je odvisen tudi od tega, v kakšni delovni organizaciji delamo in od delovnega mesta. Če podjetje nima predpisanega svojega kodeks oblačenja, se držimo pravil, ki veljajo v poslovnem svetu. Delo v pisarni zahteva manj formalna oblačila, kot delo s strankami in poslovni sestanki. Ne glede na delovno mesto pa je treba upoštevati pravila, kot so: - ne nosimo prekratkih kril. Krila naj segajo do kolen ali pa prst, dva pod kolena; - gola ramena, pregloboki dekol-teji, izrezi na hrbtu, prekratka krila ali kratke hlače nikakor niso primerni za delovno okolje; - ponošen džins ni primeren; - nogavice so zaželene ne glede na letni čas; - prav tako niso primerni odprti čevlji (sandali), ki razkrivajo stopala; - izogibajmo se tudi vpadljivemu nakitu ter pretiranemu ličenju. Najuporabnejši kos ženske poslovne garderobe je zagotovo kostim, pa naj si bo s krilom ali hlačni. Pri izbiri moramo biti pozorni na ustrezno velikost, kakovostni material, barvo in kroj. Pri barvni izbiri je praktično misliti na to, da lahko kose (suknjič, krilo, hlače) med sabo poljubno kombiniramo. Klasične barve za »težje« kose, kot so krilo, hlače, suknjič , plašč in podobno, so odtenki sive, bež, črne ter modre. Te so še vedno zaželene v poslovnem svetu in se lahko kombinirajo s tanjšimi kosi garderobe, kot so bluze, majice, barvne rute in nakit, pri čemer pa naj nakit ne bo vpadljiv in naj bo med sabo skladen. Za delovno mesto tudi ni primerno pretirano ličenje. Dobra izbira je tudi obleka, ki jo kombiniramo s suknjičem, Prav tako kot moška poslovna garderoba ima tudi ženska svoje zakonitosti, vendar ji moda dopušča več svobode. bluzo, modno ruto ali šalom. Po potrebi jo nosimo samostojno kot koktajl obleko za slovesne priložnosti. V tem primeru naj bo obleka temnejša. Tako kot pri moški poslovni garderobi velja tudi pri ženski, da temnejše barve dajejo bolj resen videz. Pomembno je upoštevati tudi barve in materiale pri ženskih torbicah in čevljih. Ne velja več strogo pravilo, da naj bi bila torbica, čevlji in pas enakega materiala in barve, vendar pa naj bodo med sabo skladni. Pri resnejših poslovnih dogodkih pa je priporočljivo, da se omenjenega pravila vendarle držimo. Torbice naj ne bodo prevelike. Vrečaste in pisane torbice so pri- merne za prosti čas. Višina pete pri salonarjih naj ne bi bila višja od pet centimetrov. Za slovesne priložnosti pa lahko obujemo tudi čevlje z višjo peto. V toplejših poletnih dneh smo pri izbiri materialov, krojev in barv lahko malo bolj drzni, vendar naj bi še vedno za poslovne sestanke in protokolarne sprejeme veljala omenjena pravila. Za delo v pisarni lahko v toplej -ših dneh izberemo tudi bolj sveže barve in potiske, vendar naj ti ne bodo preveliki. Primerne so obleke lahkih materialov. Za poslovni sestanek ali poslovno kosilo lahko po potrebi nad obleko oblečemo enobarvni suknjič. nagradna križanka Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo Sedemdeset let TEB in naprej. Največ sreče pri žrebanju so tokrat imeli Joško Komel iz Solkana, Franc Pogačar iz Maribora in Ivo Novak iz Ljubljane. Nagrajencem, ki bodo nagrade podjetja Termoelektrarna Brestanica prejeli po pošti, iskreno čestitamo, vsem drugim pa želimo več sreče prihodnjič. Novo geslo s pripisom nagradna križanka pričakujemo na naslovu uredništva Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, najpozneje do 3. oktobra 2013. ISKANO GESLO 11 NSTIK VRSTA SLIKARSKE TEHNIKE OBALNO PODROČJE UTEMELJITEV Z ZAKONOM SVINJSKI VRAT, ŠINJEK (LJUDSKO) GLASBENI ZNAK, GLASKA KRAJ PRI LJUBLJANI STAR SLOVAN SREDOZEM VRSTA LUKA 10 12 ORTODOKS. KRŠČAN. SKUPNOST V ZDA IT. PEVKA PAVONE 13 KLAVIRSKA HARMONIKA 14 PREMICA DOTI-KALNICA ELEKTRON NAPRAVA ZA NAGLUŠNE 10 PREUČEVANJE ČLOV. FIZIOGNO-MIJE GENERALNI SEKRETAR OZN OD 1961-1972 NIŽJE MORSKO BOŽANSTVO V GR. MIT ARABSKA VRSTA KAVE IT. SLIKAR IN KIPAR (GUIDO) MAJHNA OMELA MANJŠA MOR. RIBA TEŽKO KLADIVO DANSKI OTOK IZDELOVALEC TKANIN CIGANI SREDISČE MOLDAVIJE V ROMUN (KORAL)DE ZBIRANJE DOBIVANJE (MNOŽINA) AVTORJEV DELEŽ 14 SANJE, SPANJE OLIKAN ČLOVEK JAZZ Z OSTRIM IZVAJANJEM TONOV 11 ISTA ŠTEVILKA POMENI ISTO ČRKO ZELO SRBEČE KOŽNO VNETJE BAVARSKI VOJVODA V 8. STOL. PEVKA NETREBKO SINEK LAT. IME ZA ODISEJA NEKD. JUDOVSKA VERSKA LOČINA MESTO V ROMUNIJI MESTO V FRANCIJI ČUD, NARAVA NEMŠKA IGRALKA PARLO NOVOZEL. PTICA Z ZAKRNELIMI KRILI DAN. OTOK LOLLAND TV-VODIT. PUCER CHARLES NODIER FR. MARŠAL POD NEPOLEON V(O)D ROBERT ALTMAN NAPIS NA KRISTUS. KRIŽU JUZNOAM DRŽAVA (GL. MESTO QUITO) MJANMAR-SKA DENARNA ENOTA, ČAT MODRO NEBO 12 NAŠA NAJDALJŠA REKA 13 1 2 3 4 6 8 3 B 4 5 7 2 3 9 7 2 5 4 7 7 B 1 6 2 5 7 9 4 3 z naših delovišč Polona Bahun Na daljnovodu Beričevo-Krško kmalu končana tudi elektromontažna dela Dela na projektu gradnje daljnovoda 2x400 kV Beriče-vo-Krško so v polnem teku. Potem ko je bilo do 15. junija postavljenih vseh 227 stebrov daljnovoda, bodo v mesecu dni končana tudi elektromon-tažna dela. Na trasi, ki je dolga 80,4 kilometra in poteka prek 3060 parcel v desetih občinah, bo vgrajenih 961 kilometrov vodnikov, 49 kilometrov hidrofilnih vodnikov, osem kilometrov obarvanih vodnikov, kar je novost pri Elesovih investicijah, 84 kilometrov OPGW, 3092 kompozitnih izolatorjev in 1842 izolatorskih verig. Hkrati potekajo tudi ureditvena dela okolice, saj si prizadevajo, da bo povsod, kjer bo to mogoče, vzpostavljeno prvotno stanje terena. Trenutno je končanih že 94 odstotkov elektromontažnih del, kar pomeni, da bodo dela končana v roku, ki so si ga zadali na Elesu. Tako bodo ob koncu poletja lahko začeli s funkcionalnimi preizkusi in daljnovod prvič dali pod napetost med remontom NEK, ki bo potekal med 1. oktobrom in 8. novembrom. Eles si namreč prizadeva daljnovod dokončati še letos in ga tudi predvidoma dati v poskusno obratovanje še pred koncem tega leta. Nova daljnovodna povezava 2x400 kV Beričevo-Krško je letošnja prednostna investicija Elesa, zato intenzivno delajo na tem, da bo gradnja končana v roku. v naslednji številki Kateri so najpogostejši vzroki za prekinitev dobave električne energije odjemalcem? Kako uspešni so naši vzdrževalci pri odpravljanju okvar? Je na voljo dovolj strokovno usposobljenih in izurjenih ekip? Ali znamo v kritičnih trenutkih zadeve tudi ustrezno skomunicirati in pojasniti javnosti? To so samo nekatera od vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v naslednji številki revije Naš stik, ki izide 15. oktobra.