45. štev.
V Kranju, dne 11. novembra 1916.
Leto IV.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1— Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Obnovljeno poljsko kraljestvo.
Cesarjev manifest.
P nedeljo, dne 5. novembra je bila proglašena v generalni gubernili Lublin ta-le proklama-macija:
Prebivalstvu generalne gubernije Lublin!
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski ter nemški cesar, v trdnem zaupanju na končno zmago Svojega orožja in zasledujoč željo, da dovedeta od svojih hrabrih vojsk s težkimi žrtvami ruskemu gospodstvu iztrgane poljske pokrajine do srečne bodočnosti, sta se zedinila, da ustvarita iz teh pokrajin samostojno državo z dedno monarhijo in konstitu-cijonarno ustavo.
Natančnejše določbe in meje poljskega kraljestva ostanejo pridržane.
Novo kraljestvo bo našlo v zvezi z obema zavezniškima državama garancije, ki jih potrebuje, da razvije svoje moči.
V lastni armadi naj žive naprej slavna sporočila poljskih vojsk iz prejšnjih časov in spomin na hrabre poljske sobojevnike v veliki vojni sedanjosti. Njena organizacija, izvežbanje in vodstvo se bo v skupnem sporazumu uredila.
Zavezniška vladarja se vdajata trdnemu upanju, da se bodo sedaj izpolnile želje vo državnem in narodnem razvoju kraljestva poljskega s potrebnim ozirom na splošne politične razmere Evrope in na blaginjo in varnost njih lastnih dežel, in narodov.
Velike zapadne sosedne države Poljskega kraljestva pa bodo z veseljem videle na svojih vzhodnih mejah vzrasti in vzcvesti srečno in svojega narodnega življenja veselo državo.
Na najvišje povelje Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega in apostolskaga kralja ogrskega
c. in kr. generalni gubernator: Kuk.
Popolnoma analogna proklamacija se izda isti dan v generalni guberniji Varšavi.
*
Od merodajne politične strani poročajo listom, da bodo Avstro-ogrska, Nemčija, Bolgarija, in Turčija takoj priznale nono neodvisno poljsko državo ter da bodo o tem tudi obvestile nevtralne države. Kako stališče bodo zavzele nevtralne države, ni še znano.
Namen nove Poljske.
Dunajski listi priobčujejo informacijo, ki so jo dobili v zunanjem uradu. Ta informacija pravi: Ustanovitev samostojne Poljske je prvi veliki rezultat svetovne vojne. Nad tem se smemo veseliti za prvo iz čustvenih vzrokov. Pa tudi iz političnih vzrokov je ustanovitev nove države prisrčno pozdraviti. Nova Poljska je določena, da bode v skupnem interesu obramben zid, proti ruski preplavi. Da bi to nalogo sama izvrševala, za to bo preslaba. Raditega bo primorana, biti svojim mejaši-cam, centralnim državam dobra soseda. Vse to nas upravičuje, da zremo z "-adostjo v bodočnost.
Poljska kraljevina.
Ruska ali kongresna Poljska, obsega približno 127.000 km- ozemlja, na katerem je živelo pred izbruhom vojne okrog 12 milijonov ljudi. Izmed teh je bilo leta 1900 okrog 8 milijonov Poljakov. Rusko poljsko ozemlje je razdeljeno v 10 gubernij. Vse to ozemlje se nahaja v posesti centralnih armad. Skupno število Poljakov ceni prof. Niederle n# okroglo 17,664.000; od teh živi v Rusiji 8"4 m i 1 i j., v Avstriji 426 milij., na Nemškem 324 milij. ostali so razstreseni po Evropi in v močnih kolonijah po Ameriki (L5 milij.) V obnovljeni poljski državi bo torej dosegla skoro polovica vseh Poljakov svojo državno samostojnost.
Avtonomija Gališke.
Cesarjevo lastnoročno pismo o avtonomiji Galicije.
Dunaj, 5. novembra. „Wiener Zeitung" pri-občuje to-le najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi dr. von Korber!
V smislu svojega dogovora z'Nj. Veličanstvom nemškim cesarjem, se bo ustvarila iz poljskih pokrajin, iztrganih od naših hrabrih vojsk ruskemu gospodstvu, samostojna država z dedno monarhijo in konstitucijonalno ustavo.
Pri tej priliki se spominjam ginjenega srca mnogih dokazov vdanosti in zvestobe, ki so mi bili izkazani tekom Moje vlade s strani dežele Gališke ter velikih in težkih žrtev, ki jih je. morala prinašati v tej vojni ta dežela, izpostavljena najhujšemu sovražnemu navalu, v interesu zmagovite obrambe avstrijskih državnih mej in ki ji za-sigurajo trajno pravico do Moje najtoplejše očo-tovske skrbi.
Zato je Moja volja, da dam v tem trenotku, ko nastaja nova država, roko v roki s tem razvojem tudi gališki deželi pravico, da Svoje deželne zadeve do polne mere tega, kar se strinja z njeno pripadnostjo k državni celokupnosti in njenemu prospevanju samostojno urejuje in da nudim s tem gališketnu prebivalstvu garancijo za njega narodni in gospodarski razvoj.
Naznanjajoč Vam ta Svoj namen, Vam naročam, da izdelate za njega zakonito uresničenje primerne predloge ter Mi jih predložite.
Na Dunaju 4. novembra 1916.
Franc Jožef, m. p.
Korber, m. p.
sir, se priklanjajo ljudje v moji domovini včasih pregloboko . . ."
»Menite? Ha! To je verjetno. Namera ugrizniti in ravno v roko ugrizniti . . . najmanje kar bi bilo treba ... bi bili dokazi . . .u
„ln če'je odzdravil z močnim udarcem po glavi . . ."
„Ha, ha! To seveda omami možgane in vzbudi strasti. Resnično, jaz smatram stvar skoro za razjasnjeno. Izvrsten zagovornik bi bili. O, da! Najboljši odvetnik v našem mestu lahko postanete ... In če vam je vseeno ljubše, da delate na moji žagi . . .
Odstranil ie pepel od smolke in motril s svojimi živahnimi in ostrimi očmi Nilova. Potem pogleda na sopotnike in z željo, da postane pogovor intimnejši, se vsede poleg njega, mu položi roko na koleno in reče s tišjim glasom:
„Oprostite, mister Nilov . . . Dick Dickinson je radoveden človek. Ali mi dovolite, da vas vprašam ... bi rekel osebne stvari ?"
„Prosim. Ako mi vprašanja ne bodo ugajala, ne bom odgovarjal."
„Seveda, seveda!" se smeje Dickinson. „Vidite: Vi ste tretji ruski gentleman, katerega srečam . . . Povejte mi — ali ste našli v svoji domovini kaj Amerikancev?"
„Da semtertja, dasiravno . . . prav malo."
.,In sigurno so se pri vas dvignili iz priprostih v boljše razmere? . . ."
„Morda . .
„Sedaj mi pa povejte . . . saj morda se motim .. . pri vas je to obratno? . . . Tukaj vam je bila že večkrat dana prilika, da slečete delavno obleko in napravite karijero . .
(Dalie.)
PODLISTEK.
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
Dalje.
„lz Milwaukeeja," opomni nek potnik.
„0, ne." reče drugi. Jaz pridem iz Milwau-keeja a našel sem ga že v vlaku. Mislim, da je vstopil v Chikagi^morda pa tudi že v New-Yorku. Ne govori niti besedice angleški in pomagati si ne zna prav kakor otrok."
„Bržčas kak inozemec," meni sodnik Dickinson ter gleda pozorno Matveja. „Atletska rast!... Vi pa, mister Nilov, ste bili pri svojih rojakih? Kako stoje trgovski posli? Videl sem, da so si naročili dobre stroje, najboljšo znamko v Ameriki."
„Da . . . sedaj imajo še težko stališče. A upajo."
„Citate li izvleček iz poročila izseljeniškega komiteja? . . . Število izseljencev iz Rusije raste."
„Da," odvrne Nilov nakratko.
»Pri tem se spomnim: V isti številki »Kurirja 'z Doubletovvna" je nadaljevanje povesti o divjaku v New-Yorku. Veste kaj? Izkazalo se je, da je tudi Rus."
„V tem slučaju, sir, ni divjak," reče Nilov "ladno.
„Hm . . . da . . . oprostite mister Nilov . . . ®«j seveda ne govorim o izobražencih. A ... do gotove meje ... je človek, ki grize . .
„Brezdvomno ne grizr, sir. Saj niso vsa časnikarska poročila resnična."
..    »A njegovo obnašanje napram policistu Hop-
K1I1SU? u
„Policist Hopkins ga je, sodeč po časnikarskih poročilih, najprej udaril s „klubom" po glavi... Ali ga smatrate še za divjaka?"
Sivi gentleman se smeje in reče:
„O! To je pa druga stvar. Policiste te dežele oborože s „klubi" v prav posebne svrhe . . . In kakor hitro motijo inozemci javni mir in red . . ."
„Obžalujem, da čujem tako govoriti sodnika," odvrne Nilov hladno.
Sivi gentleman se, očividno nekoliko užaljen, vzravna in reče:
„Sodnika Dickinsona še ni nikdo obdolžil prenaglenih sodb ... v sodnijski dvorani. Tu pa imamo opraviti z dejstvi, kakor jih poročajo časopisi ... Ali sem vas razžalil, mister Nilov?"
„Niste me razžalili. Ali tako kakor vi poznate policiste svoje dežele, poznam jaz ljudi moje domovine, Časnikarsko poročilo, da grizejo, smatram za žaljivo nemogočnost. Ali ste popolnoma prepričani, da vaši policisti ne uporabljajo včasih svoje „klube" tudi na nepravem mestu?"
Sivi gospod vzame smotko iz ust ter motri, osupel nad tem, kako se je obrnil pogovor, nekoliko časa molče svojega soseda.
„Hm . . . da," meni. „Ako se stvar razmo-triva iz tega stališča . . . Jaz o tem niti iz daleka nisem prepričan ... Ko bi bil jaz imel opraviti s to stvarjo, jaz bi bil zahteval od Hopkinsa natančnih pojasnil. O, da! Jaz bi zahteval pojasnil . . . Očividno imate v vsem dogodku že svoje nazi-ranje ?"
„Da, imam naziranje . .. Mislim si, da je moj rojak slučajno prišel na zborovanje ... in da je slučajno naletel na Hopkinsa."
„No in čemu se je pripognil in hlastnil . . . hm . . . skratka . . . kakor so poročali časopisi?"
„Resnica bo, da se je pripognil . . . Žalibože,
Izjava Ukrajincev o avtonomiji Galicije.
Predsedstvo parlamentarnega zastopstva Ukrajincev (to so gališki Malorusi) je izdalo naslednjo izjavo. Parlamentarni zastopniki ukrajinskega naroda so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Spričo iz avtoritativnega vira izhajajoči vesti o predstojeći novi uredbi državnopravnih razmer v Galiciji v smeri razširjenja deželne avtonomije, oziroma ugotovitve posebnega stališča te krono-vine, se zavaruje ukrajinsko parlamentarno zastopstvo v imenu ukrajinskega naroda v Avstriji odločno proti vsaki premembi v zgoraj imenovanem smislu, smatra isto za jako nevarno za ukrajinski narod in za skrajno škodljivo za avstrijsko monarhijo, se zavaruje najodločnejše proti temu, da bi se taka preuredba izvršila, ne da bi bil vprašan ukrajinski narod, oziroma njega lokalni zastopniki. Prezidiju se naroča, da nemudoma naznani vsem merodajriim mestom v monarhiji enotno stališče celokupnega ukrajinskega naroda.
Slovesen protest Rusinov proti avtonomiji Galicije.
Rusinski državni poslanci so sklenili dne 8. novembra sledeči slovesni protest proti nameravani avtonomiji Galicije:
Naša domovina, ukrajinska kraljevina Galicija Lodomerija, je bila pridružena habsburški dina-tiji na podlagi dednega prava, pozneje pa skovana s poljskim ozemljem kneževine Krakov in vojvodin Zator ter Oušvice v eno kronovino, s čemer je bila ustvarjena na umeten način nad vlada poljske večine nad Ukrajinci. Ukrajinski narod ni nikdar priznaval jednotnosti gališke kronovine, je proti njej vedno protestiral ter vztraja na svojem pravu, da se da njegovemu narodnemu teritoriju samouprava. Naznanjena avtonomija Galicije krši historična prava ukrajinskega naroda ter izroča narod neomejeni nadvladi nacijonalnega nasprotnika. Ukrajinski narod ne bo nikdar priznal avtonomije Galicije pod poljsko vlado in se nikdar ne bo odrekel pravu samouprave rodnega ozemlja in ustanovitvi posebne ukrajinske kronovine v okvirju Avstrije.
Dunaj, 5. novembra.
Skupina avstro-ogrskih monitorjev je izkrcala dne 3. novembra na donavskem otoku Dinu in na nasproti ležečem romunskem bregu oddelke. Pregnali so sovražnika in mu vzeli 2 topa in 4 rrfu-nicijske vozove. Romunska ojačenja smo pognali v beg.
Berolin, 5. novembra.
Zapadno od prelaza Szurduk so Romuni brez uspeha nadalje napadali. Jugo-vzhodno od prelaza Vorostoronve smo pridobili ozemlja. Jugozapadno od Predeala so zavzele nemške in avstro-ogrske čete močno utrjeno in žilavo branjeno pozicijo Clabucepu ter potem v močni borbi še drugo sovražno črto. Sovražnik je pustil v naših rokah 14 častnikov, med njimi enega polkovnega poveljnika in 647 mož, s čimer je narasel ves plen iz bojev od Predeala na 1747 vjetih, 8 topov in 20 strojnih pušk. V obmejnem prostoru vzhodno Braševa ie pričel sovražnik zopet z napadom. V okolici Tol-gyesa je bila naša fronta na dveh točkah za kaka 2 kilometra potisnjena nazaj.
Dunaj, 6. novembra.
Romunski napadi na severnem Vlaškem so ostali tudi včeraj popolnoma brezuspešni. Jugovzhodno od prelaza Vorostoronve smo pridobili prostora ter zavzeli goro La Omu. V pokrajini Bodze in pri Bekasu in Tolgvesu se boji nadaljujejo. Vzhodno od Kirlibabe so se polastili oddelki hrabrega terezinskega pešpolka št. 42 in drugih delov čet v presenetljivem sunku višine Sedul, pri čemur je bilo vjetih 100 Rusov in vplenjeno metalo min.
Dunaj, 7. novembra.
V odseku prelaza Vorostoronvu smo z obje-malnim napadom pregnaji sovražnika z višin severno od Spinija, pri čemer smo mu vzeli 10 častnikov in 1000 mož. Severo-zapadno od Cam-polunga je zavrnila neka naša preizkušena gorska brigada 6 romunskih naskokov. Južno od Krasne smo iztrgali sovražniku neko višino. Pri Tolgvesu so Rusi našo fronto v obmejnem gorovju v večdnevnih žilavih bojih potisnili za nekaj kilometrov nazaj.
Goro Bedul (vzhodno od Kirlibabe) smo pred silnim ognjem ruske artiljerije zopet zapustili.
Dunaj, 8. oktobra.
Južno in jugovzhodno od prelaza Szurduk smo zavrnili romunske napade. Pri Spiniju in jugozapadno nd Predeala smo potisnili sovražnika še bolj nazaj. Na obeh straneh ceste v Bodzo smo zopet v posesti vseh svojih prejšnjih pozicij. Se-verozapadno od Tolgvesa se je posrečilo Rusom zopet pridobiti nekaj prostora. Pri Tatarovu je je zbil neki avstro-ogrski letalec ruski dvokrovnik tipa Nevvport.
Dunaj, 9. novembra.
Južno in jugo - vzhodno od prelaza Szurduk so ostali romunski napadi zopet brezuspešni. Pri Spiniju smo nadalje napredovali. Vjeli smo 150 mo?. in vplenili dva topa. Zapadno od Tolgvesa in pri Belborju so nemške čete zopet vrgle Ruse, ki so tu prodrli.
Berolin, 9. novembra.
Jugo-vzhodno od prelaza Vorostoronve smo nadaljevali svoje napade ter prekoračile odsek Baiesti ter vzeli Sardoiu z višinskimi pozicijami na obeh straneh. Vjeli smo kakih 150 mož in vplenili 2 topa. Romunski protinapadi so imeli tu ravno tako malo uspeha, kakor v odseku Predeal in v gorovju Vulkan.
Varstvo romunskih front.
Petrogradske „Vjedomosti" poročajo iz romunskega glavnega stana: Romunska vojsio se koncentrira sedaj ob sedmograški fronti, da onemogoči vsako sovražno presenetenje. Varstvo ostalih romunskih front in obrežja Donave jnžno od Bukarešte je bilo podrejeno ruskemu generalnemu štabu.
Ruska in francoska pomoč za Romunijo.
Berlinske „Tidende" objavlja baje iz dobro podučenega vira podrobnosti o pomožni akciji Francije in Rusije za Romunijo. Vse orožje in municijo je dala Francija in razen pušk še 1000 br-zostrelnih topov, nad 1 milijon granat, aeroplane, avtomobile Itd. Rusija je prevzela transport, katerega nadzoruje poseben francoski odsek. Prvotne tri ruske divizije, ki so se pridružile romunski armadi, so bile znatno ojačene.
Na Balkanu.
Nov ruski poveljnik v Dobrudži.
Stockholm, 3. novembra. Ruski general Zak-harov je prevzel namesto generala Zajučuskega poveljstvo naddobrudžko armado proti Mackensenu.
Berolin, 8. novembra.
Sovražni napadi v loku Črne so ostali brezuspešni. Živahno artiljerijsko delovanje na fronti pri Belašici planini in ob Strumi.
Bratomorni boj na Grškem.
Lugano, 4. novembra. Kakor poroča list „Athe-nai", traja boj med kraljevimi in revolucionarnimi četami pri Katerini dalje. Kraljeve čete so izgubi- J le 35 mrtvih in 20 ranjenih. Dobivajo ojačenja. Iz-gtibe revolucionarnih čet so neznane. Revolucijo-narci so zasedli baje tudi Litokorijon in Kolindro, I južno Katerini. Diplomatje četverozveze skušajo, kakor poročajo milanski listi, pregovoriti kralja Konstantina, da bi prepustil Katerini in imenovane druge kraje vojaško in upravno solunski vladi, kar je kralj doslej odklonil.
Energičen nastop kralja Konstantina.
Kakor poroča „Corriere della sera", je kralj Konstantin radi napada venizelističnih čet na Katerini silno razburjen. Zaukazal je, da morajo njegove čete Katerini za vsako ceno osvojiti in da se ne smatra več zavezanega, odpoklicati svoje čete iz Tesalije. Kralju zvesto atensko časopisje prinaša črno obrobljene članke proti Venizelosu in bratomorstvu in priporoča uprizoritev velikanske svečanosti za one, ki so padli pri Katerini. Veni-zelistični listi obžalujejo, da so se kraljeve čete umaknile pred bolgarskimi četami, borile pa so se proti svojim lastnim rojakom. V Atenah je napočila ena izmed najnevarnejših dob.
Krvavi spopadi v Atenah.
Angleški listi poročajo, da je prišlo v Atenah zopet do krvavih spopadov. Povodom pogreba nekega častnika so poslale Venizelistične čete iz Soluna 600 mož. Ob mostu Aliokman so se spopadli vstaški vojaki s kralju zvestimi četami. Razvila se je bitka, tekom katere je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. — Končno se je posrečilo vstašem, pognati kralju zveste čete v beg in vdreti v mesto.
100.000 prostovoljcev.
Haag, 4. novembra. „Daily Mail" poroča iz Soluna: Provizorična vlada Venizelosova naznanja, da nabira v Solunu prostovoljno armado 100000 mož; plačevala in opremljala bo to armado četve-rozveza.
Ententne čete v Katerinih.
Amsterdam, 5. novembra. Reuter poroča iz Aten: Zavezniške čete so zasedle Katerini, da preprečijo klanje med pristaši Venizelosa in vladnimi četami.
Proti poslanikom centralnih držav.
Ženeva, 5. novembra. Francoski listi pzroča-jo iz Aten. Četverozveza dolži poslanike centralnih držav, da obveščajo nemške podmorske čolne o odhodu grških trgovskih ladij ter tako ogrožajo
interese četverozveze. Zato je pričakovati, da bodo poslaniki Nemčije, Avstrije in Turčije iz Aten odstranjeni.
Atensko nemško poslaništvo vojaško zastraženo.
„Frankfurter Ztg..u javlja iz Pariza: Kakor poroča „Matin", je atensko nemško poslaništvo vojaško zastraženo.
Grško brodovje pod francosko zastavo.
Atene, 6. novembra. Poroča se, da je 5. novembra zvečer grško lahko brodovje v Keratsiniju razobesilo francosko zastavo.
Deveta italijanska ofenziva.
Dunaj, 4. novembra.
Po težkih bojih 1. in 2. novembra je potekel 3. november dopoldne na bojni fronti Primorske brez večjih bojev. Popoldne pa je napadalno delovanje Italijanov zopet naraslo. Na Krasu je naš zaporni ogenj zadržal pričetke napadov. Kljub številnim poskusom ni mogel sovražnik oihjer pridobiti prostora. V Vipavski dolini so sunile zvečer močne sovražne sile tja v naie pozicije med Vrtojbo in Biljami. S protinapadom so naši kmalu nato zopet zavzeli vse jarke. Pred ovirami pri Sv. Katarini in Damberju je izkrvavelo več bataljonov berzaljerijev v brezuspešnem napadu. Število od 1. novembra sem vjetih je naraslo na 3500.
Dunaj, 5. novembra.
Na Krasu so namerili Italijani včeraj svoje glavne napore proti našim pozicijam na južnem delu visoke planote. To pot je bil prostor pri Ja-mljah ognjišče boja. Od jutra naprej je držal sovražnik naše tamošnje jarke pod živahnim ognjem, ki se je vsakokrat ojačil, predno je prodrla pehota. Vsi napadi, zlasti tudi zadnji, ki so ga poskusili še ob 8. zvečer, so se zlomili v na-; šem ognju z največjimi izgubami za sovražnika I pred našimi črtami. Na drugih delih bojne fronte traja artiljerijski boj z nezmanjšano silo.
Dogodki na morju.
Dne 3. t. m. zvečer je obložila flotilja hidro-planov vojaške objekte v Skocijanu, Tržiču in ladjedelnice „Adria" izdatno z bombami.
Dunaj, 6. novembra.
Na Primorskem je napadalno delovanje Italijanov močno popustilo. Odgovarjajoče vporabe in-fanterije v masah so bile njih izgube zadnje bojne dneve izredno težke. Včeraj je bil artiljerijski ogenj samo pri Biljah, Hudem logu in zapadno od Ja-melj živahnejši. Pri Biljah smo z ognjem zavrnili prodirajočo sovražno pehoto.
Dunaj, 7. novembra.
V Vipavski dolini in- na Krasu včeraj ni prišlo do večjih bnjev. Položaj je neizpremenjen. Italijani so ostali mirni. Njih veliko zasnovani napad prvih novemberških dni se je ponesrečil.
Gabriele d' Annunzio na Krasu.
Iz Lugana se poroča, da je bil pri napadu na Veliki hrib navzoč Gabriele d' Annunzio, da je navduševal vojake, za kar ga je Cadorna imenoval stotnikom.
Dunaj, 8. novembra. Mir na Goriškem traja. Na fleimstalski fronti  smo zavrnili napade posameznih italijanskih bataljonov v pokrajini Col-bricon in pri poziciji Bocche. Trije častniki, 50 mož in 2 strojni puški so padli pri tem v naše roke.
Dogodki na morju.
Dne 7. t. m. popoldne so metali sovraži letalci bombe na mesta Rovinj, Poreč in Novi grad. Stvarne škode ni bilo niti najmanjše. Lastna letala so se dvignila v zasledovanje. Eno naše letalo — voditelj linijski poročnik Drakulić — je zbilo sovražnega letalca, ki se je spustil na morje pri ! tam stoječih sovražnih torpedovkah. Naša letala so te torpedovke z bombami napadla ter so se torpedovke umaknile proti sovražni obali, isti dan je metal sovražni letalec enako brezuspešno bombe pri Umagu. Naši hidroglani so metali zvečer zelo uspešno bombe na vojaške objekte v Verme-Ijanu in Tržiču ter so se nepoškodovani vrnili.
Ruski neuspehi.
Dunaj, 5. novembra.
Pri Bohorodčanih je napadel neki c. in kr. lovski komando ruske prednje straže ter zasul njih pozicije. Ob Narajovki so zajurišali nemški bataljoni iznova nekaj ruskih jarkov ter so jih obdržali nasproti ljutim protinapadom.
Berolin, 7. novembra.
Ruska artiljerija je razvijala med Dvinskom in Naroškim jezerom delovanje, ki je presegalo
39E
navadno mero. Slabotne sovražne napade severovzhodno od Godužickov in južno od moskovske ceste smo z lahkoto zavrnili. Severo-vzhodno od Vrhov smo brez lastnih izgub vzeli majhno rusko mostišče na levem bregu Stohoda ter vjeli nekaj mož.
Velik ruski poraz. Dunaj, 10. novembra.
Pri Skrabovi v odseku Baranoviči so nemške čete napadle ruske obrambne črte in so odvzele sovražniku prostora v širokosti 4 km. Padlo je skoro 10.000 Rusov, ki so poleg tega še izgubili na vjetnikih 49 častnikov ter 3380 mož, 27 strojnih pušk in 12 metal min.
Nova ruska ofenziva.
Rotterdam, 6. novembra. „Westminster-Gazet-te" javlja iz ruskega glavnega stana, da so storjene priprave za veliko rusko ofenzivo na vseh frontah, ni pa še določeno, kdaj se začne.
Trije milijoni novih ruskih vojakov?
„Daily News" poročajo iz Petrograda, da pripravljajo v Petrograda nov vpoklic silnih množin rekrutov. Baje bodo vpoklicali v Rusiji 3 milijone novih čet, tako da bo. imela potem ententa na | vseh frontah velikoštevilno premoč.
„Rječ" o separatnem miru Rusije.
Iz Stockholma poročajo: „Rječ" govori o vesteh, ki krožijo v Petrogradu in Moskvi o separatnem miru Rusije in skorajšnjih mirovnih pogajanjih ter konstatira, da je Anglija kriva, če sedaj še ni mogoče skleniti miru. List očita Angliji največjo sebičnost. Rusija bi morala sama odločati, ali je za njo dobro, da nadaljuje vojno ali ne. Tudi notranjemu ministru blizu stoječi listi govore o sporazumu z Nemčijo.
Bitka pri Vcrdunu in ob Somml
Berolin, 4. novembra.
Ostri artiljerijski boji so se vršili pred sovražnimi napadi, ki pa so se mogli v našem ognju le v omejeni meri izvršiti, tako severozapadno od Courcelletta in v odseku Quendecourt-Les Boeufs. Zavrnili smo jih. Devet sovražnih letal je bilo v boju v zraku in od obrambnih topov zbitih.
Proti našim višinskim pozicijam vzhodno od Mose je sovražni ogenj popoldne močno narasel. Francoski sunki med Douaumontom in Vauxom so ostali brezuspešni.
Berolin, 5. novembra.
Presezajoč na fronto severno od Ancre je doseglo artiljerijsko delovanje severno od Somme veliko silo. Sovražne napade tik vzhodno od Ancre severno Courcoletta, pri Gueudecourtu in severozapadno od Saillvja smo zavrnili.
Včeraj smo odgovorili na obstreljevanje, ki je bilo zadnji čas iz Reimsa na od prebivalstva neizpraznjene kraje za našo fronto v Champagni silnejše, s tem, da smo streljali na to mesto. Na desno od Mose mestoma ojačeno streljanje.
Berolin, 7. novembra.
Kljub jasnemu namenu Angležev, da včeraj nadaljujejo svoje napade, se iim je posrečilo samo vzhodno od Eaucourt L' Abbayea pripraviti intan-terijo, da je zapustila jarke. Takoj smo jih prisilili, da so se vrnili.
Angleške izgube na mrtvih z dne 5. novembra so se izkazale kot posebno velike, zlasti pri avstralskih divizijah. Tudi francoski napadi preko polja posutega s padlimi, so se le v malem obsegu obnovili. Izvršili so se med Les Boeufsom in Ran-courtom zvečer in ponoči ter so se večinoma že v našem ognju zlomili.
Nemška letalska flotilja je s ponočnim napadom z bombami zažgala veliko municijsko skladišče v Cerisyju ob Sommi (jugo-zapadno od Braya). Dolge mogočne eksplozicije so se čutile do St. Quentina.
Odgovarjali smo na ogenj francoskih, v južnem delu Reimsa stoječih baterij na kraje za našo fronto ter smo v maščevanje obstreljevali mesto Reims. V pokrajini ob Mosi nobenih posebnih dogodkov.
Berolin, 8. novembra.
Severno od Somme čez dan bojno delovanje ni šlo preko zmernih mej. Ponočni angleški napadi med Le Sarsom in Guendecourtom so se v našem ognju zlomili. Južno od Somme so Francozi napadali na obeh straneh Ablaincourta. Naše v južni del Ablaincourta postavljene pozicije so bile potisnjene nazaj. Vas Pressoire je bila izgubljena. Na severnem krilu napada smo sovražnika vrgli nazaj.
Izgubljen nemški podmorski čoln.
Berolin, 5. novembra. VVolffov urad poroča: Dne 4. novembra zvečer je nasedel podmorski čoln „U 20" v megli severno od Bovbjerga ob zapadno-jiitlandski obali. Vsi poskusi torpedovk, ki so bile takoj poklicane na pomoč, da bi čoln odpeljale, so ostali brezuspešni. „U 20" smo zato 5. t. m. opoldne razstrelili potem, ko so bile naše torpedovke posadko rešile.
Torpediran nemški dreadnought?
London, 7. novembra. Admiraliteta sporoča: Neki angleški podmorski čoln, ki je operiral v Severnem morju, je izstrelil predvčerajšnjim v bližini danske obali torpedo na nemško ladjo dreadnought tipa. Ladja je bila zadeta. Velikost škode ni znana.
Mahon poveljnik na Irskem.
Generallatnant sir Bryan Mahon, bivši angleški poveljnik v Makedoniji in v zapadnem Egiptu je bil imenovan za poveljnika Irske. Sir Francis Wingate, vrhovni poveljnik egiptovske armade, je bil imenovan za vladnega komisarja v Egiptu.
Angleška križarka uničena.
Berolin, 4. novembra. Dne 23. oktobra je neki naš podmorski čoln zapadno od Irske potopil neko angleško malo križarko starejšega tipa z dimnikoma.
Angleško uradno poročilo o torpediranju dveh nemških dreadnoughtov:
London, 8. novembra. Admiraliteta javlja v svojem včerajšnjem poročilu, da je dospelo še nadaljnje poročilo zapovednika podmorskega čolna, glasom katerega sta bili zadeti dve nemški dreadnought-bojni ladji razreda Kaiser.
Volitev predsednika Zedinjenih držav.
Izid voluev, ki so se vršile dne 7. novembra še sedaj ni znan. Do sedaj je bilo naštetih za \Vilsona 248 in za Hughesa 243 glasov; 40 glasov je dvomljivih. Volilna odseka obeh strank pripisujeta svojima kandidatoma zmago. \Vilson je pridobil v srednjevzhodnih državah tal.
DNEVNE VESTI.
Pogajanja novega ministrskega predsednika s strankami. Dr. Korber je pričel informativne konference s parlementarnimi strankami. Pretekli četrtek se je posvetoval z zastopniki nemškega „Nationalverbanda" o raznih notranjepolitičnih vprašanjih, o katerih je sklepal nemški „National-verband" v svoji zadnji seji. Posvetovanle je trajalo dve uri. Se isti dan je konferiral dr. Korber s poslancema Wolfom in Pacherjem o narodnopo-litičnih vprašanjih češke dežele. Tekoči teden bo nadaljeval dr. Korber svoja pogajanja z zastopniki drugih strank.
Boroevičeva beseda o zaupanju na zmago.
„Tagespost" poroča: Eden naših prijateljev je imel pred nekaj dnevi s poveljnikom južnozapadne fronte generalnim polkovnikom pl. Boroevicem pogovor v njegovem bivališču Po končanem pogovoru, ki se je dotikal zaledja in fronte in je vojskovodja v njem izrekel svoje zaupanje na zmago, je dejal v slovo: „Sporočite doma, da bi bili mi na fronti presrečni, ako bi vladalo v zaledju isto zaupanje, kakor vlada tukaj zunaj pri nas!"
Odlikovanje. Sekcijski šef, generalni ravnatelj zemijiškodavčnega katastra dr. Vladimir Glo-bočnik pl. Sorodolski je povodom svoje stalne upokojitve dobil red železne krone drugega razreda.
O konsekvencah gališke avtonomije piše dunajska „Arbeiter Zeitung": Ukrajinci (Rusini) se čutijo ogrožane. Popolnoma jasno je, da se more rusinsko vprašanje razrešiti le istočasno s poljsko avstrijsko zadevo in da išče in zahteva avtonomija enega naroda svoje dopolnilo v avtonomiji drugih narodov. Zato se pojavlja s srečno pričeto reformo splošno vprašanje avtonomije avstrijskih narodov, h kateri nas tudi sicer silijo razmere. Upamo torej, da objavljeni ukrepi kar najbolj srečno odpirajo pot za notranje reformato-rično delo v Avstriji.
Hrana. Sedanji urad za prehrano je podrejen ministrstvu notranjih del; poročajo pa, da se to premeni, da bo urad direktno podrejen ministrskemu predsedstvu, za načelnika da bo imenovan ali predsednik najvišjega računskega dvora baron Beck ali bivši trgovinski minister Baerenreiter. Ministrski predsednik je v soboto sprejel dunajskega župana in vse tri podžupane ter jim izjavil, da hoče zlomiti vse odpore proti zagotovitvi prehrane in napraviti red glede razdelitve živil, kar jih imamo.
Linijski poročnik Banfieldv Pulju ponesrečil.
Poročajo, da se je smrtno ponesrečil linijski poročnik Banfield, znani najsmelejši in najuspešnejši pomorski letalski oficir, in sicer ko je preizkuševal neki nov letalski aparat.
Omejitev osebnega prometa na železnicah. C. in kr. centralno transportno vodstvo je začasno omejilo osebni promet na železnicah, ker je jeseni sploh več tovornega prometa, letos pa je zlasti treba skrbeti za aprovizacijo. Omejitev osebnega prometa na železnicah bo sicer nekoliko sitna, a preskrba prebivalstva z najpotrebnejšimi stvarmi gre čez vse. Omejitev osebnega prometa bo trajala kolikor mogoče malo časa, občinstvo pa naj svoja potovanja omeji res le na najvažnejše vožnje; potovanja za zabavo, turistični izleti itd. niso za nekaj časa dopustni.
Dnevi darovanja v Kranju od 4. do 8. oktobra 1916. V teh dneh se je nabralo' in odposlalo centrali na Dunaj K 3.585 91, kar je za naše mesto naravnost velikanska svota. Čast darovalcem. — Naknadno je darovala tvrdka Peter Majdič „Merkur" v Kranju svoto K 20—. Srčna hvala.
Brzovlaki južne železnice št. 5 in 6 na progi Dunaj — Opčina — Dunaj z zvezo s Trstom drž. kolodvor in nazaj po vlakih št. 77 in 46 sta se z 10. novembrom zopet uvedla. Opustila sta se pa z istim dnem brzovlaka št, 1 in 2 na progi Dunaj—Opčina—Trst drž. kolodvor, kakor tudi vlaki št. 33, 33 a in 36 med Ljubljano južni koiodvor in Opčina. — Prihod brzovlaka li. 5 v Ljubljano južni kolodvor ob 6IS) zjutraj, odhod iz Ljubljane južni kolodvor proti Trstu ob 6U Ž), Prihod brzoVlaka št. 6 v Ljubljano južni kolodvor ob 615 zvečer, odhod proti Dunaju ob 631 zvečer.
Delavski dan je priredilo vodstvo rtemške socijalne demokracije v nedeljo na Dunaju. Shoda so se udeležili zastopniki vseh večjih socijalno-kratičnih organizacij. Kot referenti so govorili poslanec Domes o pravnem položaju delavca v vojni, dr. Eldersch o aprovizačnih vprašanjih in dr. Viktor Adler o ženi v vojnem času. Posebno pomembno je, da se je soc.-demokratične prireditve udeležila tudi vlada in so se dali vsi ministri na shodu zastopati. To je pivi slučaj v zgodovini avstrijske socijalne demokracije.
Madžarščina avstrijskih gimnazijah. Kakor poročajo z Dunaja, izdelujejo v naučnem ministrstvu načrt, kako vpeljati na naših gimnazijah madžarščino. V prvi vrsti nameravajo znižati število ur za latinščino in grščino. Madžarščina bo obvezni predmet. Posebno se bo oziralo na to, da se bo na vsaki gimnaziji vršil pouk še tudi iz enega ali več deželnih jezikov. Do tozadevne končnoveljavne odločitve še ni prišlo.
2 konja
Se prodaSta. Natančneje pri LEO MATAJ-CU, Stražišče pri Kranju.
cunje
Kranj, Glavni trg št 119.
Kupujejo se vsakovrstne stare ^=
O)
X C
e 3*
> > a o
j Zl.
C
>
Kupim vsako množino
smrekovega orehovega jesenovega češnjnvega hruševega lipovega hrastovega
na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. Kupim tudi
■i »johv množino
lesa
suhe koprive
Natančneja pojasnila daje
po 6 K za 100 kg.
Spominjajte se vdov in sirot padlih vojakov in „ Rdečega križa".
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•e) jo
tu
N
N (D
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
6 52—38
O O
© o o
pa
»
N fl> -t <J 3>
N 03
5*
O.
2 52-42
Najstarejša trgovina
Ferd. Sajovic
v Kraniu
(poprej J- C- Plehveiss)
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, Mušnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Cez
ga ni I
Po njem ti jed diši Želodec ne opeša In glava ne boli!
Za zdravje želodca! is
Zahtevajte izrecno
„FLORI AN"
Zavračajte po-naredbe! ■--
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
stia iranilaica v Krami
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
460.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 5V*0/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
obrestuje hranilne vloge po 4/0 I
■
I
brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega I plačuje hranilnica iz S lastnega. Narasle in I nedvignjene vložnel obresti pripisuje h ka-pitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
--N t'~
Koncem leta 1915. je bilo stanje hranilnih vlog nad
6 milijonov 120 tisoč kron. j j
■ ■
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 3 milijone 900 tisoč kron
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uradllje
v Kranju na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I X I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ><
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika~začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
80