Ptuj, torek, 15. marca 2011
letnik LXIV • št. 20 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Po naših občinah Ptuj • Dobrodelni koncert Soroptimist kluba
O Stran 5
Po naših občinah Ptuj • Veterani vojne za Slovenijo pozivajo k enotnosti O Stran 9
Po mestni občini Ptuj • V pričakovanju svetovnih pustnih likov in mask Z> Stran 24
v
Štajerski
Spodnje Podravje • Bogata arheološka dediščina
Miljniki iz peščenjaka in marmorja
Lani začeta zaščitna izkopavanja na območju gradnje novega vrtca Podlesek so prinesla zanimiva in nepričakovana odkritja, je povedal Ivan Žižek, vodja arheoloških izkopavanj na območju gradnje novega vrtca Podlesek.
Nogomet • Šmartno do točke na Ptuju, Aluminij do treh v Krškem
O Stran 11
Rokomet • Ptuj-čanke pred končnico v vse boljši formi O Stran 12
V zgornjem sloju, na globini 1,5 metra, so zasledili kasno antično arhitekturo iz obdobja med začetkom in koncem 4. stoletja, v nižjem nivoju (II. polovica 3. stoletja), gre za plast, ki sega do potoka Grajene, pa so zasledili štiri dokaj poškodovane miljnike - trije so iz peščenjaka, eden iz marmorja. Našli so tudi del volovske vprege z vpreženo živaljo. Na tem območju bodo delali do konca tedna, zatem bodo gradbeniki pričeli pilotirati zahodno bre-žino zaradi obstoječega vrtca, sočasno pa bodo potekala zaščitna arheološka izkopavanja, ker jih sedaj še ne morejo izvajati zaradi varnosti obstoječega objekta. Z arheološkimi zaščitnimi izkopavanji bodo sodelovali tudi pri prestavitvi vseh infrastrukturnih vodov, prav tako pri gradnji parkirišča na območju vrtca Tulipan. Za stroko so še posebej dragoceni miljniki, kajti doslej edini ohranjen je hajdinski.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Tiskovna konferenca ZSS Slovenije
Ptuj • Turizem in mladi
Košarka •
Dan košarke na OŠ Ljudski vrt odlično uspel
O Stran 15
Brezposelni potrebujejo Domiselne _ ideje veliko delo
Letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava je že 25. in poteka pod naslovom Imejmo se fajn - doživite naš kraj.
Na sedežu Območne organizacije ZSSS Spodnje Podravje Ptuj je bila 10. marca tiskovna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Območne organizacije Spodnje Podravje, predstavili pa so razloge proti uveljavitvi zakona o malem delu in aktivnosti, ki jih bodo izvajali v referendumski kampanji.
Predsednik ZSSS Dušan Se-molič je poudaril, da je zakon o malem delu po njihovem prepričanju velika napaka vlade in parlamenta, ki je zakon sprejel. Povzročil bo veliko škode, zmanjšal bo mnoge delavske pravice, preprosto ni pravi odgovor na probleme, ki
jih imamo v Sloveniji. 120 tisoč brezposelnih, med njimiveliko mladih, ki so končali šolanje, potrebujejo normalno, veliko delo na delovnih mestih, ki jih ščiti delovnopravna zakonodaja, kjer so pravice zagotovljene s kolektivnimi pogodbami, ne pa delo z napotnicami od da-
Foto: Črtomir Goznik
nes na jutri. Zakon o malem delu je za delavce in delavke izredno nevaren zaradi tega, ker bo zagotovo spodbujal delodajalce, da bodo tudi delovna mesta za nedoločen čas začela ugašati, saj je za delodajalce veliko ceneje, da namesto teh zaposlijo »male delavce«, ki nimajo resnično nobenih pravic, delajo po napotnicah od danes do jutri, nimajo odmora, regresa, bolniškega nadomestila, varstva pri delu, možnosti za izobraževanja in še marsičesa drugega ne. Torej gre pri zakonu o malem delu za povsem napačen odgovor na probleme trga dela.
O Stran 3
Na razpis Turistične zveze Slovenije in Zavoda RS za šolstvo se je letos prijavilo že 125 osnovnih šol iz cele Slovenije. Tudi na Ptuju so mladi dokazali, da znajo turistično ponudbo domiselno oblikovati in ponuditi. Na osmih tržnicah, ki že četrto leto potekajo v Merca-torjevih centrih po Sloveniji, bodo do aprila učenci turističnih podmladkov ali krožkov predstavili projektne naloge, ki so jih napisali s pomočjo mentorjev in učiteljev, predstavnikov turističnih društev
in zveze ter drugih sodelavcev. 10. marca je bila tržnica tudi v Super mestu na Ptuju. Zlata priznanja so v Ptuju prejele OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, OŠ Ljudski vrt Ptuj, JVIZ Destr-nik-Trnovska vas in OŠ Anice Černejeve Makole. Na Ptuju so podelili tudi posebna priznanja; za najboljšo turistično nalogo ga je prejel JVIZ Destr-nik-Trnovska vas, obiskovalci pa so za najboljšo izbrali stojnico OŠ Ljudski vrt Ptuj.
O Stran 5
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Med zakoni in referendumi
Zakon o štipendiranju, zakon o malem delu ...
Zakon o štipendiranju je velik korak v smeri zagotavljanja možnosti študija, je ob predstavitvi zakona po dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Predlog zakona zaostruje pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, državne štipendije pa predvideva le za dijake in študente, starejše od 18 let.
http://l.bp.blogspot.com/
Z zakonom bi se določile nove vrste štipendij, povečal dodatek za oddaljenost ter omogočilo prejemanje več vrst štipendij hkrati. Poleg državne in Zoisove štipendije se predvidevajo še štipendije za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije ad futura za mednarodno mobilnost ter sofinanciranje kadrovskih štipendij v organih državne uprave.
Če bo zakon sprejet, bo državna štipendija namenjena vsem dijakom oz. študentom, ki niso več upravičeni do otroškega dodatka in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana. Po besedah ministra Svetlika se bodo štipendije gibale med 70 in 190 evri, možni pa bodo dodatki za oddaljenost (od 25 do 150 evrov), za učni uspeh
(od 16 do 40 evrov), do dodatka pa bodo upravičeni tudi dijaki in študenti s posebnimi potrebami, in sicer v višini 50 evrov.
Glede Zoisovih štipendij Svetlik pričakuje, da jih bo podeljenih manj kot sedaj, saj bodo pogoji za pridobitev strožji. Dijakom, ki jo bodo kljub temu pridobili, bo pripadalo 120 evrov mesečno, če pa se bodo šolali v tujini še enkrat toliko. Isto velja za študente. Ob študiju v Sloveniji bodo upravičeni do 140 evrov mesečno, pri študiju v tujini pa do 280 evrov.
Posebna kategorija štipendij, ki bo jo prinesel zakon, je štipendiranje za deficitarne poklice, in sicer v višini 120 evrov za dijake in 140 evrov za študente. Prav tako bi do štipendij bili upravičeni Slovenci v zamejstvu in po svetu, zanje predvidena štipendija pa znaša
150 evrov. Višina štipendije Ad futura bi se določila z vsakokratnim javnim razpisom. Kadrovska štipendija v organih državne uprave pa bi znašala najmanj 100 evrov mesečno.
Novost, ki jo uvaja zakon, je možnost prejemanja več štipendij hkrati, vendar njihova skupna vrednost ne bo smela preseči 400 evrov. Za štipendije je letos predvidenih 127 milijonov evrov, drugo leto pa 148. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa že opozarjajo na pomanjkljivosti, ki naj bi jih po njihovem mnenju prinašal zakon. Zaradi zaostrenih pogojev za Zoisove štipendije se bo število na novo podeljenih štipendij zmanjšalo za vsaj 1000 na leto, tako napovedujejo v ŠOS, obenem pa so prepričani, da višji otroški dodatki ne bodo nadomestili sedanjih državnih štipendij za mladoletne dijake.
Spoštovani poslanci in poslanke!
Situacija v RS je iz dneva v dan slabša. Vse več ljudi je brez dela in tako dobesedno brez kakršnih koli finančnih virov za preživetje. Ljudje nimajo sredstev za poravnavo položnic, da o težkih stanjih v posameznih družinah sploh ne govorim, ker so razmere ponekod res kritične, če ne celo tragične.
Tako se ljudje v svojih stiskah obračajo na najrazličnejše humanitarne in karitativne inštitucije, med drugim, se vse več ljudi obrača tudi na vodstva občin in prosijo za pomoč.
Veliko ljudi poskuša preko različnih organizacijskih oblik tudi
Vlada začela referendumsko kampanjo za malo delo
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Sve-tlik, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, ministrica za gospodarstvo Darja Radič in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca so na novinarski konferenci na vladi prvi dan referendumske kampanje o zakonu o malem delu vnovič izpostavili prednosti, ki jih po njihovem prinaša zakon.
Vsi vladni predstavniki so izpostavili zlasti več pravic, ki jih zakon prinaša delavcem priložnostnih in občasnih del. Zakon bo, trdijo v nasprotju z nasprotniki malega dela, prinesel tudi več rednih delovnih mest, po njihovih ocenah že
dejansko pomagati. A ta pomoč je bolj ali manj le kaplja v morje potreb, ki jih narekuje ta krizni čas. Tudi slovenske občine, ki jim vlada in DZ nalaga vse več nalog in s tem vse več finančnih izdatkov, ne pa tudi virov sredstev, tega ne zmoremo, čeprav bi želeli pomagati in to po svojih močeh tudi delamo.
Tisto, kar je pri vsem tem zelo boleče in žalostno pa je, da vlada RS in poslanci v DZ RS zapravljate čas z veliko nepomembnimi temami, ki nikomur ne koristijo. Vrstijo se prepiri in večno odpiranje nekih tem, ki polnijo časopisne kolumne, nič pa ne prispevajo k izboljšanju gospodarske situacije, ki je, kot že rečeno, še zlasti v obrobnih delih države iz dneva v
v prvem letu izvajanja zakona okoli 10.000. Na tem mestu izpostavljajo omejitve in obdavčitev malega dela.
Z zakonom bodo pridobili vsi, ki bodo malo delo lahko opravljali, tako upokojenci kot študentje in brezposelni, so prepričani predlagatelji malega dela.
Minister za delo ocenjuje, da zakon ne bo povzročal prehajanja rednih zaposlitev v malo delo, tudi zato, ker začasna in priložnostna dela niso primerna za delodajalce v smislu rednega dela. Prav tako zakon določa omejitve, tako za malega delavca kot delodajalca.
Malo delo prinaša možnost dodatnega zaslužka, pridobivanja delovnih izkušenj, je tudi pot do delodajalcev, zagotavlja pravice iz vplačila prispevkov ter določa minimalno urno postavko, poudarja Svetlik.
Z malim delom se ureja tudi trg delovne sile v smislu zagotavljanja rednih delovnih mest, pa pravi Radičeva, saj po njenih besedah študentsko delo danes ustvarja »nenormalno situacijo«, ko podjetja namesto rednega zaposlovanja najemajo študente.
Zakon je z vidika gospodarstva po njeni oceni sprememba na bolje. Med drugim bo, pravi, pripomogel k varni prožnosti na trgu delovne sile, ki je eden od elementov
dan slabša. Skratka ljudje so siti prepirov, ki jih lahko gledamo vsakodnevno v vladi in DZ in ki ne vodijo nikamor. Ljudje so siti dejstva, da se večina političnih strank, ki so trenutno v DZ ne zanima za rešitve, ki bi prinesle nova delavna mesta, pač pa se v glavnem brigate za pridobivanje političnih točk s prepiri na način, kdo bo koga pred javnostjo bolj očrnil.
Zdi se, kot, da je v tem trenutku največji problem države nezdružljivost županske in poslanske funkcije, potem prodaja orožja izpred skoraj 20 let, dostopnost do arhivov, množica referendumov in zaradi tega spreminjanje ustave, ter nenehni prepiri znotraj koalicije, kdo bo prevzel kako funkcijo,
zagotavljanja konkurenčnosti v poslovnem okolju. Zakon o malem delu je po Golobičevih besedah usklajen z nacionalnim programom. Eden glavnih ciljev je namreč z različnimi ukrepi povečati učinkovitost študija. Opozoril je na visoko število fiktivnih vpisov in dolgo dobo študija. Razumna omejitev dela študentov pa po ministrovih ocenah pomeni več časa za študij.
Kovšca je spomnila na raziskavo, ki je pokazala, da je začasna zaposlenost med mladimi na prvem mestu v EU, delo za nedoločen čas med mladimi pa se je v zadnjih desetih letih razpolovilo. Delež mladih brezposelnih se je dvignil, izpostavlja državna sekretarka. V tem vidi vlada argumente in priložnost, da zakon to področje ureja tako, da bo delo na enakopraven način dostopno tudi mladim.
Geslo referendumske kampanje vlade za zakon je »Za spremembo na bolje«. Na vprašanje, kako verjetno je, da zakon na referendum pade zaradi nizke podpore sami vladi, pa Golobič odgovarja, da je zakon vsebinsko opredeljen in da bo ta vsebina po njegovem na koncu kampanje prevladala. Če bo zakon padel, pa »vlada ne misli stati križem rok« kar zadeva urejanja tega področja, je zagotovil Svetlik.
STA (pripravlja: SM)
obvladoval določeno področje in podobno.
Od vsega tega spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade se ne da preživeti in slovensko ljudstvo od tega nima nič.
Tudi sam sem bil kar 8 let poslanec, a take brezbrižnosti do temeljnih problemov naše države nikoli ni bilo, pa naj je šlo za levo ali desno vlado oz. vladno koalicijo.
Zaradi vseh nakopičenih problemov, ki jih ni malo oz. jih je vsak dan več, vam izvoljeni predstavniki ljudstva, preko tega pisma, ker drugače ne morem, tako predlagam, da prenehate z neproduktivnimi obtoževanji in medsebojnimi spori. Predlagam vam, da stopite skupaj in začnete reševati razvojne dileme naše države in naših ljudi.
Predlagam vam, da ohranite dostojanstvo in prenehate z medsebojnimi obtoževanji, ker to ne vodi nikamor.
Alojz Sok, nekdanji poslanec in župan občine Ormož
Uvodnik
21. 12. 2012
Po dolgem času v ospredju dogajanj na naših tleh niso lasanja in pljuvanja naših vrlih politikov, tudi ne predlogi raznih malo čudnih zakonov in prepiri o smotrnosti referendumov (čeprav je bilo kar težko dočakati odločitev sodišča, ali referendum o pokojninski reformi bo ali ne), ampak katastrofa, ki se dogaja na Japonskem.
Skoraj neverjetno in nepojmljivo je, česa je sposobna narava. In toliko huje, ker smo naravne katastrofe vajeni spremljati nekaj ur ali največ en dan, na Japonskem pa se tragedija kar nadaljuje iz dneva v dan;po enem najhujših potresov jih je najprej dobesedno odplaknil ogromen cuna-mi, zatem so se začele eksplozije najprej v eni, nato še v drugi nuklearki, za povrhu je v nedeljo začel delovati še vulkan in napovedi seizmologov so črne: močni potresni sunki naj bi se nadaljevali še naprej ...
In čeprav nimam niti kančka mazohistične želje po sedenju pred TV ekranom in sproti gledati, kako se počasi ra-dira del zemeljske oble, se številnim pogovorom in čvekam na to temo ne da izogniti. Jasno, da so ob teh dogajanjih ponovno postale najaktualnejše napovedi o koncu sveta, in po majevskem koledarju naj bi se ta zgodil čez dobro leto in pol, točno 21.12.2012.
No, osebno me take štorije vedno nasmejejo, čeprav so po svoje prav zanimive, ampak da bi človek temu verjel?! Ma ne, no, niti približno! Sem se pa vseeno malo zamislila, ko sem prebrala, da so Maji v svojih koledarjih pravzaprav doslej že marsikaj zelo točno izračunali in točno tako se je tudi zgodilo. Med drugim so, recimo, že okoli leta 3000pred našim štetjem do 33 sekund natančno določili sončni mrk, ki se je zgodil 11. avgusta 1999...
Znanstveniki, ki so preučevali zapise majevske kulture, prelomnih datumov za človeštvo ne morejo zanikati, menijo pa, da bodoči 21.12.2012 ne pomeni ravno apokalipse in razsutja Zemlje v prah, ampak kakšno temeljito reorganizacijo sedanje človeške rase. Sama pa bolj malo verjamem v to razlago, razen če se bodo naravnim katastrofam res z vso silo pridružile še azijsko-afriške revolucije.
Kar pa še vedno ne pomeni, da bomo kakšnega čiščenja (politične in tajkunske) nesnage deležni tudi pri nas...
Ampak zdaj res ne vem, ali naj kupim novi avto. Se mi sploh splača?
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Pismo ormoškega župana poslancem Državnega zbora
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Tiskovna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Brezposelni potrebujejo veliko delo
Na sedežu Območne organizacije ZSSS Spodnje Podravje Ptuj je bila 10. marca tiskovna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Območne organizacije Spodnje Podravje, na kateri so sodelovali predsednik Dušan Semolič, izvršni sekretar Andrej Zorko, strokovni sodelavec Goran Lukič in predsednik OO Spodnje Podravje Boris Frajnkovič, predstavili pa so razloge proti uveljavitvi zakona o malem delu in aktivnosti, ki jih bodo izvajali v referendumski kampanji.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri so sodelovali predsednik ZSSS Dušan Semolič, izvršni sekretar Andrej Zorko, strokovni sodelavec na področju socialnih pravic in trga dela Goran Lukič in sekretar Območne organizacije Spodnje Podravje Boris Frajnkovič.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da je zakon o malem delu po njihovem prepričanju velika napaka vlade in parlamenta, ki je zakon sprejel. Povzročil bo veliko škode, zmanjšal bo mnoge delavske pravice, preprosto ni pravi odgovor na probleme, ki jih imamo v Sloveniji. 120 tisoč brezposelnih, med njimi veliko mladih, ki so končali šolanje, potrebujejo normalno, veliko delo na delovnih mestih, ki jih ščiti delovnopravna zakonodaja, kjer so pravice zagotovljene s kolektivnimi pogodbami, ne pa delo z napotnicami od danes na jutri. Zakon o malem delu je za delavce in delavke izredno nevaren zaradi tega, ker bo zagotovo spodbujal delodajalce, da bodo tudi delovna mesta za nedoločen čas začela ugašati, saj je za delodajalce veliko ceneje, da namesto teh zaposlijo »male delavce«, ki nimajo resnično nobenih pravic, delajo po napotnicah od danes do jutri, nimajo odmora, regresa, bolniškega nadomestila, varstva pri delu, možnosti za izobraževanja in še marsičesa dru-
Minulo 4-letno mandatno obdobje je zaznamovalo odkritje spominske plošče na postaji policije v Ljutomeru, priprava in otvoritev stalne razstave ter pridobitev lastnih pisarniških prostorov. Na zboru je bilo izpostavljeno zelo dobro sodelovanje s Policijskim veteranskim društvom Sever za Pomurje, borci za vrednote NOB Ljutomer ter sosednjimi območnimi združenji vetera-
gega ne. Torej gre pri zakonu o malem delu za povsem napačen odgovor na probleme trga dela. Že zlasti bodo prizadete ženske. To se je zgodilo v Nemčiji, zagotovo se bo tudi v Sloveniji, da bo malo delo zlasti močno prisotno v storitvenih dejavnosti. Že sedaj je v tej dejavnosti vse manj zaposlenih za nedoločen čas, zakon o malem delu pa bo te trende še spodbudil. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije želijo, da bi ljudje na referendumu glasovali proti, da izkoristijo demokratično pravno možnost in s pomočjo naknadnega zakonodajnega referenduma preprečijo uveljavitev zakona, ki bo poslabšal že take slabe razmere delavcev in delavk v Sloveniji, je med drugim dan pred uradnim začetkom referendumske kampanje poudaril Dušan Semolič, predsednik ZSSS.
Sekretar OO Spodnje Po-dravje Boris Frajnkovič je ob tem dodal, da že to, da zakon podpirajo delodajalci in Gospodarska zbornica, veliko pove; to za delavce niti približno ni dobro. Ob
nov v pomurski regiji. Številne skupne aktivnosti potekajo s Pokrajinskim odborom za Po-murje, ki ga od lanskega aprila dalje vodi Nikolaj Brus iz OZVVS Gornja Radgona. Lju-tomerčani so bili uspešni tudi na športnem področju. Na veteranskih športnih igrah v Slovenski Bistrici so v streljanju z zračno puško med 40 ekipami osvojili 20. mesto, v kegljanju pa so v konkurenci 28 ekip bili
zakonu o malem delu tudi pokojninska zakonodaja želi reševati neke primanjkljaje denarja na račun večine Slovenk in Slovencev. Udarile pa jih bodo tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih. Na Ptujskem so razmere kritične še posebej v gradbeništvu, kmalu ne bo več nobene
najboljši. Letos bodo največjo pozornost namenili nakupu veteranskih oblek in osrednji proslavi ob 20. obletnici osamosvojitve.
Kot je odločil zbor z javnim glasovanjem, bo tudi v naslednjem 4-letnem obdobju ljutomersko združenje veteranov vojne za Slovenijo vodil dosedanji predsednik Alojz Fi-lipič. Naloga podpredsednika je zaupana Igorju Škerbenti, sekretarja Marku Miliču, predsedstvo pa sestavljajo še: Jože Roškar, Anton Horvat, Irena Modlic, Milan Štrakl, Branko Žuman in Zvonimir Trstenjak.
Na zboru so podelili spominske znake, ki so jih prejeli: Danilo Bunderla, Anton Horvat, Franc Jurša, Anton Kosi, Miroslav Nežič, Miroslav Rauter, Zdenko Seršen, Janez Stajnko, Jože Viher in Miloš Vrbančič (posmrtno). Srebrna plaketa je pripadla direktorju podjetja Segrap Miranu Bla-goviču, znak praporščaka pa Jožetu Ladihi.
NŠ
firme, ki bi imela zaposlenih čez dvajset ljudi, v bodoče pa lahko pričakujemo samo zaposlovanje mimo pogodb o zaposlitvi.
Zakon uvaja novo obliko dela
Po besedah izvršnega sekretarja ZSSS Andreja Zorka zakon o malem delu definitivno ne ureja študentskega dela, ampak uvaja sistemsko spremembo na trgu delovne sile, zlasti pa pri opravljanju dela. Uvaja novo obliko dela v Sloveniji, kjer ni bolniških nadomestil, ni potnih stroškov, regresa za letni dopust, odpravnine, ni klasičnih, skozi zgodovinska obdobja pridobljenih pravic delavk in delavcev. Za malega delavca ne veljajo kolektivne pogodbe, ne velja več kot tri četrtine določb zakona o delovnih razmerjih, zato je več kot očitno, da namen zakonodajalca - parlamenta ni ureditev študentskega dela, temveč uvesti novo obliko dela, kjer ne bo pravic, ki jih imajo delavci danes in ki so jih imeli naši očetje, babice in dedki. Zato NE zakonu o malem delu pomeni NE delavski in socialni politiki, ki se danes vodi v Sloveniji, zakon o malem delu pa je zgolj začetek tega procesa, je povedal Andrej Zorko.
Zakon o delu oziroma protidelavska ustava je po besedah Gorana Lukiča, strokovnega sodelavca na področju socialnih pravic in trga dela v ZSSS, najmanj dvojna hinavščina. Delavci
so dobili račun za propadle velike firme, propadle me-nedžerske prevzeme in podobno, za izginotje nekaj sto milijonov evrov, preko vse bolj neoliberalne politike in vse bolj protidelavske politike. Medtem ko se bankirji in parlamentarci trepljajo po ramenih, govorijo, da nihče ni kriv za spodletele prevzeme, valijo krivdo in odgovornost na delavce s protidelavsko zakonodajo. V središču tega boja med delom in kapitalom je ravno zakon o malem delu, opozarja Lukič. Malo delo je nova oblika dela, ki v bistvu briše zgodovinski spomin delavskega boja, ki ga dobesedno briše, ker ni več delavskih pravic, saj so te stvar preteklosti. V sindikatih se s tem ne bodo sprijaznili. Druga hinavščina pa je v tem, da se malo delo povezuje z reševanjem študentskega dela. Medtem ko je bilo prej študentsko delo omejeno na študente, je sedaj dosegljivo brezposelnim, upokojencem in neaktivnim. Glavni problem sploh ni rešen, temveč se ga širi. Slovenska politika ni slepa, ampak je zaslepljena z raznimi Sarkozyji, gospo Merkel in podobnimi, ki jim govorijo, kaj smejo in česa ne. Da je hinavščina še večja, z našim davkoplačevalskim denarjem kradejo naše pravice v obliki malega dela, poudarja Lukič. Vlada ni prisluhnila sindikalnemu predlogu, da bi oba referenduma izvedli na isti dan, racionalizaciji se izogibajo, ker se boji ljudi, zato so tudi pripravljeni vreči stran 4,5 milijona evrov. Malo
delo je del širšega vzorca pritiska na delavske pravice, ker se kapital ne upa soočiti s svojimi problemi na način, da bi počistil pred svojim pragom. Študentsko delo se da rešiti na način, da se regulira fiktivni vpis, da se omogoči učinkovitejši študij za lažje dostopanje na trg dela, ne pa da se pod krinko tega oblikuje popolnoma nova oblika dela oziroma zaposlitve, ki zbriše zgodovinski boj delavskega boja.
Desetega marca je na Ptuju potekal tudi posvet s predstavniki sindikata v podjetjih in zavodih. Med zaposlenimi na Ptujskem je velika podpora v stališčih, da se prepreči uveljavitev zakona o malem delu, je povedal Dušan Semo-lič. Prepričani so tudi, da če v teh prizadevanjih ne bodo uspeli, je potrebno boj zaostriti. Več kot očitno je, da politiki, ki trenutno vodijo Slovenijo, izrazito podcenjujejo zahteve delavk in delavcev. Sindikati so zagotovo na čelu tega gibanja. Semoličeve besede je dopolnil Andrej Zorko, ko je dejal, da je bilo od upokojencev jasno in glasno slišati, da zakon o malem delu pomeni odpravo pravic, ki so jih bili deležni oni, ko so opravljali svoje delo. Pomeni, da njihovi otroci, vnuki, prav-nuki ne bodo imeli dodatka na delovno dobo, bolniškega nadomestila, regresa za letni dopust ..., skratka vsega, česar so bili deležni oni. Zelo težko si je tudi predstavljati upokojenca, ki je 40 let delal za strojem, v težkih delovnih razmerah, da bo lahko opravljal malo delo. Več kot očitno je, da bo malo delo namenjeno visoko izobraženemu kadru, tistemu, ki je večino svojega delovnega časa, delovne dobe presedel v pisarnah, v uradih, ki ni izpostavljen dežju, snegu, vetru, soncu, prahu, težkim delovnim razmeram. Normalno je, da bo takšna oseba lahko opravljala malo delo, to delo lahko opravljajo že sedaj. Zelo težko pa bo to počel nekdo, ki je 40 let delal na nogah, zakon ne daje odgovora na vprašanje, kako bo lahko malo delo opravljal nekdo, ki je 40 let delal na gradbišču. Malo delo je namenjeno v prvi vrsti visoko izobraženim upokojencem, tistim, ki že danes sprejemajo visoke pokojnine.
MG
Ljutomer • Volilni zbor veteranov vojne za Slovenijo
Alojzu Filipiču tudi naslednji mandat
Na programsko-volilnem zboru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) v ljutomerskem hotelu Jeruzalem so člani pregledali delovanje v minulem obdobju ter začrtali osnovne programske smernice za letos.
Sv. Tomaž • Minister Igor Lukšič na sestanku z ravnatelji
Minister rad obišče Prlekijo
Zakaj je minister prišel k Sv. Tomažu, nam niso povsem jasno povedali, menda pa dr. Igor Lukšič rad pride v naše kraje. Gostitelji - OŠ in Občina Sv. Tomaž - so ga prisrčno sprejeli, enako tudi ravnatelje vseh vrtcev in šol širšega ormoškega področja, s katerimi se je minister pomudil na skupnem sestanku.
Foto: Viki Ivanuša
Najprej si je minister Lukšič v družbi župana Mirka Cvetka ter ravnateljev šol in vrtcev treh ormoških občin ogledal kulturni program, ki so ga pripravili učenci in otroci vrtca OŠ Sv. Tomaž.
Najprej si je minister Igor Lukšič ogledal prijeten program, ki so ga pripravili otroci šole in vrtca OŠ Sv. Tomaž. Kulturni program so zaključili z otvoritvijo razstave, na kateri so bili razstavljeni tudi načrti za gradnjo vrtca, ki naj bi ga pri Sv. Tomažu zgradili že v prihodnjem letu. Ministru se je župan Mirko Cvetko zahvalili za posluh pri obnovi šolske zgradbe, ki so ga bili deležni v preteklosti, obvestil pa ga je tudi, da se v šoli srečujejo z veliko prostorsko stisko, zato že resno razmišljajo o možnih rešitvah. Najprej so nameravali nadzidati prostore vrtca z dvema učilnicama in spremljajočimi kabineti. „Ko smo spoznali, da je statika zelo vprašljiva, in tudi vse druge zahteve, ki so nam jih postavili, smo se odločili, da bo najboljša novogradnja. Vrtec bo stal 800.000 evrov in cenovno nismo nič na slabšem v primerjavi s prvotno načrtovano rekonstrukcijo. Denar nameravamo zagotoviti iz regionalnih sredstev, kjer imamo na voljo še 600.000 evrov, ki smo jih prvotno nameravali nameniti za kanalizacijo. Ampak s kanalizacijo lahko počakamo na naslednji razpis za južno mejo, saj je to edin način, da pridemo do vrtca. Če bo potrebno, se bomo tudi zadolžili, kajti če smo se za ceste, ni vrtec nič manj pomemben," pravi župan Cvetko.
Morda pa se jim nasmehne sreča tudi na razpisu, saj kot je povedal minister Lukšič, je bil te dni objavljen razpis za osnovne šole in vrtce, kjer bodo s svojo prijavo glede na potrebe gotovo visoko uvrščeni, težko pa je napovedati, kdo bo sredstva dobil, saj jih je sorazmerno malo. Država bo za investicije v vrtce v naslednjih treh letih namreč namenila 7, za osnovne šole pa 14 milijonov evrov. Minister je poudaril, da so ta sredstva mišljena le kot korektiv, glavno breme investicij v te dejavnosti pa bo v prihodnjih letih na ramenih občin.
Magični meji sta 5 in 15
Na vprašanje o politiki države pri zapiranju šol in podružnic z majhnim številom učencev je minister povedal, da bodo osnovne šole, ki bodo imele manj kot 5 učencev, zaprli. Vendar formalno to naredi občina, ministrstvo pa ne posega v njeno odločitev. Minister Lukšič je sicer proti ukinjanju podružnic, ki imajo zadostno število otrok. Po njegovem mnenju pri podružničnih šolah ne gre le za finančno vprašanje, ampak tudi za vprašanje kulturne in športne politike, saj se ljudje
združujejo v večnamenskih šolskih dvoranah, ki so center skupnosti. „Kar 50 % vasi v Sloveniji ima status ogroženih naselij in približno toliko je tudi šol, ki imajo posebno vlogo v regionalni politiki. Z njimi ohranjamo poseljenost in smisel življenja ljudi na obrobnih in obmejnih krajih."
Seveda novinarji nismo mogli mimo vprašanja o usodi Gimnazije Ormož, ki si v teh dneh gotovo želi dijake tudi iz OŠ Sv. Tomaž. Minister Lukšič je povedal: „Največji problem je, da populacija v vsej državi
pada, da so vse srednje šole pod velikim pritiskom, ker je dijakov premalo. To bo zlasti stresno za tiste šole, ki so imele že sedaj probleme. Zaradi programskih razlogov in regionalne politike si želimo, da bi gimnazija v Ormožu obstala, a to je odvisno od natali-tete in tega, ali se bodo otroci in njihovi starši odločali za ormoško šolo in ne za katero drugo." Na vprašanje, ali vidi prihodnost ormoške gimnazije v povezavi s katero drugo srednjo šolo, pa je minister dejal: „To bi bilo gotovo do-
bro. Ravnateljica gimnazije na Ptuju je ponudila roko, tudi v Ljutomeru so pripravljeni pomagati."
Če je za osnovne šole meja obstoja 5 učencev, je za srednje šole potreben vpis vsaj 15 dijakov na oddelek, je povedal minister. In če jih ne bo? „Vse je odvisno od tega, koliko bo vpisanih. Potem se bomo pogovarjali in poskušali zadevo na nek način rešiti, morda lahko kakšna šola posodi kakšnega dijaka," je povedal minister Lukšič.
Viki Ivanuša
□IMEVI OBRTI
SOMOMA OMmtO-POPJEIHliiKA _ZBORNICA PTUJ
4Cl.et
■	1971-2011
6. razstava obrti na Ptuju PTUJ, 17.-20. marec 2011
Prireditvena dvorana (šotor) na Vičavi
PROGRAM DOGODKOV
ČETRTEK, 17. marec 2011
ob 10,00 otvoritev razstave "DNEVI OBRTI"
in podelitev plaket in priznanj OZ Slovenije in OOZ Ptuj do 24,00 gostinski družabno - zabavni program
z ansamblom Štajerski baroni in Orfejčkova parada . ' v živo od 21,00 do 22,30
PETEK, 18. marec 2011
ob 11,00 promocija poklicevwedstavitev programov vpisa
in praktični prikaz aj&l i cev) ob 12,00 razglasitev rezultajjpFin podelitev flagrad
likovnega natečaja za vrtce "Pri mojstru v delavnici je lepa« ob 13,00 kviz za osnovnošolce "Podjetniški kviz, poklici" -
zabava s 6Pack Cukurjem J ob 18,00 podelitev plaksSoz Ptuj za 2Cf, 25, 30, 35 in 40 let obrti ¡^polnjenih v letu 2010 in 2011 do 02,00 gostinski družaffio - zabavni program z ansamblom Štrk
ob 13,00
ob 18,00
do 02,00
SOBOTA, 19. marec 2011
od 13,00 družabno srečanje obrtnikov, upokojenih obrtnikov
in delavcev zaposlenih pri obrtnikih ob 17,00 modna revija sekcij tekstilcev, frizerjev in kozmetikov,
predelovalcev kož, optikov in zlatarjev pri OOZ Ptuj do 02,00 gostinski družabno - zabavni program
z ansamblom Vagabundi in gostjo večera pevko »Elafr
do 02,00
NEDELJA, 20. marec 2011
do 21,00 gostinski družabno - zabavni program
Razstavni prostor bo odprt vsak dan od 09,00 do 19,00 ure (prost vstop)! Ob razstavnem prostoru bo tudi gostinsko - prireditveni prostor, kjer bodo gostinci poskrbeli za kakovostno hrano in pijačo ter živo glasbo.
Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije ...
Od tod in tam
Ptuj • Andrej Čuš, predsednik SDM

Foto: Črtomir Goznik
Na februarski volilni konferenci SDM Ptuj je bil Andrej Čuš, študent II. letnika politologije v Ljubljani, izvoljen za predsednika podmladka sDs.
Po izvolitvi je povedal, da seje odločil za aktiven vstop v politiko, zato je zapustil študentsko politiko. Vodenje ptujskega SDM je bil prvi korak v tej smeri. V ptujski SDM, ki je največji odbor v Sloveniji, si bodo pod njegovim vodstvom prizadevali za obuditev projektnega dela, razreševanje mladinske problematike oziroma iskanje rešitev zanjo, vključno s pripravo alternativnih predlogov za njeno razreševanje in zakonodaje za mladino. Najprej se bodo lotili odloka o mladini. Od sobote, 12. marca, pa je Andrej Čuš tudi predsednik SDM na državni ravni.
MG
Uroš Gojkovič, novi predsednik SD
Foto: Črtomir Goznik
Vodenje Območne organizacije SD Ptuj je pred kratkim prevzel 28-letni študent Uroš Gojkovič.
Na funkciji predsednika Območne organizacije SD Ptuj je nadomestil Dejana Levaniča. Uroš ni novo ime v politiki, za seboj ima že desetletne izkušnje. Ob tem ostaja tudi predsednik Občinskega odbora SDHajdina, ki se lahko pohvali, da je na zadnjih lokalnih volitvah za 100 odstotkov izboljšal volilni rezultat v primerjavi s prejšnjimi. V njegovem mandatu vodenja Območnega odbora SD Ptuj bo zlasti poudarek na kadrovski krepitvi odbora, povrnitvi zaupanja ljudi v politiko in stranko nasploh ter ustanovitvi občinskih odborov SD povsod tam, kjer jih še ni, kot tudi izboljšati volilni rezultat.
MG
Ptuj • Zanimanje za razstavo Dobrote slovenskih kmetij
Foto: Črtomir Goznik
Priprave na že 22. tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 19. do 22. maja v minoritskem samostanu na Ptuju, so v polnem teku. Na letošnji razpis so slovenski kmetje in kmetice ter kmetije iz slo venske Koroške v ocenjevanje prijavili rekordno število izdelkov, kar 1369, kar je 16 odstotkov več kot leta 2010. V pri merjavi z lanski m letom seje povečalo število prijavljenih mlečnih in mesnih izdelov, sokov, olj in marmelad. Tudi 22. odbor za pripravo razstave Dobrote slovenskih kmetij vodi Peter Pribožič, ocenjevanja posameznih skupin izdelkov pa so že pričeli.
MG
Ptuj • Tradicionalni dobrodelni koncert Soroptimist kluba
Akcija za dvig kakovosti življenja
Letošnji tradicionalni 7. dobrodelni osmomarčevski koncert Soroptimist kluba Ptuj je bil na predvečer ženskega praznika. Za razliko od prejšnjih let, ko je potekal v slavnostni dvorani ptujskega gradu, so ga letos izvedli v Mestnem gledališču in glede na pustni čas dodali nekoliko fašenskega pridiha - člani kluba so zacveteli kot fašenske rože; pri papirnatih rožah, ki so jih same izdelale, jim je pomagala cvetličarka Brigita Miško.
V okviru tradicionalnega obredja, ki spremlja njihov vsakoletni dobrodelni koncert, so letošnje prižiganje sveč opravili Tanja Tučič, predsednica Soroptimist kluba Ptuj, Mojca Senčar, predsednica Evropa Donna, predstojnik gi-nekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice Saša Djukanovic in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih. Na predvečer ženskega praznika so oznanili, da bo akcija zbiranja sredstev za nakup novega digitalnega mamogra-fa trajala od 8. marca letos do 8. marca 2012.
Za svečane trenutke na letošnjem dobrodelnem koncertu, ki je potekal v znamenju 10-le-tnice delovanja kluba (to bo vrhunec doseglo v junijskih dneh) in napovedi največje akcije zbiranja denarja doslej za nakup novega digitalnega mamografa v vrednosti 250 tisoč evrov, so nastopili eden
najuspešnejših šolskih zborov v Sloveniji, mladinski pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne, in letošnja zmagovalka Eme Maja Keuc, ki je z udeležbo na koncertu pokazala, da ima kljub mladosti veliko srce in občutek za ljudi. Mladinski pevski zbor se je predstavil s skladbami iz najnovejšega projekta Nostalgija, ki so ga premierno izvedli 13. januarja letos.
Predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič je v svojem govoru spomnila na vse dobrodelne akcije, ki so jih v podporo ljudem izvedle v zadnjem letu, obenem pa napovedala največjo v jubilejnem letu, že omenjeno zbiranje sredstev za nakup mamogra-
fa. Potem ko so za ta projekt dobile podporo v okolju, v sorodnih klubih Rotary in Lions klub Ptuj, večjih ptujskih podjetjih in ljudeh dobre volje, so se odločile, da ga bodo izpeljale. Sklep o tem so sprejele na skupščini kluba, ki je bila 9. februarja letos. V obdobju od 8. marca letos do 8. marca 2012 želijo zbrati 250 tisoč evrov za nakup sodobnega mamografa, ki bo nadomestil dotrajanega in zato pogojno uporabnega. Ponedeljkov dobrodelni koncert v MG Ptuj je bila prva samostojna akcija zbiranja sredstev za nakup mamografa, sredstva so prispevali vsi, ki so kupili vstopnico za koncert. Prvi denar pa so za nakup tega nujno potrebnega aparata zbrali na tradicionalnem
dobrodelnem pustnem plesu v klubu Gemina XIII 4. marca in ki so ga tudi letos izvedli vsi trije ptujski dobrodelni klubi: Soroptimist, Lions in Rotary. Na tem plesu so zbrali nekaj nad 2000 evrov, kar okrog deset tisoč evrov pa je prispevek Lions kluba Ptuj z letošnje 6. tradicionalne Obarjade. Začetek je zelo spodbuden, je povedala predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič. Za zbiranje sredstev so odprle tudi poseben transakcijski račun, na katerega ima možnost nakazati prispevek vsak, ki to želi. Številko računa bodo večkrat objavili, preko števca v Štajerskem tedniku (družba Radio-Tednik Ptuj je medijski pokrovitelj v tej akciji) bo javnost lahko ves čas spremljala potek zbiranja sredstev.
Letošnje leto bo za Sorop-timist klub Ptuj zelo delovno in pomembno, rdeča nit praznovanja ob 10-letnici bo zbiranje sredstev za nakup
mamografa. Tanja Tučič je na 7. dobrodelnem osmomarče-vskem koncertu spomnila tudi za vse izpeljane projekte, ki so nekateri postali že tradicionalni. Izkupiček z dobrodelnega koncerta in božičnega bazarja so nekaj let namenjale za socialno ogrožene družine, izkupiček z lanskega božičnega bazarja pa so namenile otrokom iz Mladinskega pevskega zbora Mladika, saj se nekateri zaradi visokih stroškov ne bi mogli udeležiti tekmovanja v tujini. „Naše poslanstvo je predvsem pomagati, kar je v teh kriznih časih še kako pomembno. Pomembno za nas pa je tudi druženje in sodelovanje z drugimi sorodnimi klubi, ki se je v letu 2010 še okrepilo. Pri tem predvsem mislim sodelovanje z Lions klubom Ptuj in Rotary klubom Ptuj, ki so nas podprli v akciji zbiranja sredstev za nakup mamografa, za kar se jim zelo zahvaljujemo. Dobro pa sodelujemo tudi s sestrskim
klubom v Mariboru in Ljubljani. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki nas v naših projektih podpirate," je še povedala predsednica Soropti-mist kluba Ptuj Tanja Tučič.
Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja Evropa Donna, je v ponedeljek v MG Ptuj povedala, da je izjemno zadovoljna, da lahko skupaj z vsemi, ki jih je povezal dobrodelni duh in skrb za večjo kakovost življenja, praznuje tri stvari, dan žena, pust in začetek humanitarne akcije, zbiranja sredstev za nakup prepotrebnega zdravstvenega aparata. Upa, da bo akcija resnično uspela, Evropa Donna bo akcijo podprla in pomagala, kjer bo lahko. Ptujskim soroptimistkam je ob tej priložnosti tudi čestitala za vse resnično dobro izpeljane akcije, ki dvigajo kakovost življenja marsikateremu in marsikateri, tudi v bodoče jim želi uspešno delo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mladinski pevski zbor OS Mladika, eden najuspešnejših šolskih zborov v Sloveniji, je tudi tokrat navdušil.
Na osmih tržnicah, ki že četrto leto potekajo v Merca-torjevih centrih po Sloveniji, bodo do aprila učenci turističnih podmladkov ali krožkov predstavili projektne naloge, ki so jih napisali s pomočjo mentorjev in učiteljev, predstavnikov turističnih društev in zveze ter drugih sodelavcev. 10. marca je bila tržnica tudi v Super mestu na Ptuju. Na njej so se predstavili učenci enajstih šol, med njimi tudi pet šol s Ptujskega: OŠ Videm je vabila
v osrčje Haloz, OŠ Majšperk na razbojniško-adrenalinsko pot na goro skrivnosti, OŠ Hajdi-na je sodelovala z nalogo Dobrodošli na turistični kmetiji Martinova klet, JVIZ Destrnik - Trnovska vas z Unescojado in OŠ Ljudski vrt iz Ptuja z mladinskim turističnim centrom. V vseh osnovnih šolah so se izjemno potrudili, saj so skušali dosledno upoštevati naslov letošnjega festivala in v svojih nalogah prikazati osrednje krajevne značilnosti, ob katerih se
bodo v njihovih okoljih počutili dobro tako mladi kot malo starejši turisti.
Mlade turistične delavce sta prejšnji četrtek v Merca-torjevem centru Super mesto pozdravila tudi ptujski župan Štefan Čelan in predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Zaželela sta jim veliko tekmovalnega uspeha, uspešnega druženja z vrstniki in izmenjave izkušenj ter da bi njihove naloge imele čim več sadov. Že večkrat doslej so mladi dokazali, da jim zamisli o
tem, kako najbolje predstaviti svoj kraj, ne manjka; še več, lahko se uspešno kosajo s tistimi, ki jih imajo malo starejši in ki tudi odgovarjajo za turistični razvoj nekega okolja.
Zlata priznanja so v Ptuju
prejele OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, OŠ Ljudski vrt Ptuj, JVIZ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Anice Černejeve Makole. Na Ptuju so podelili tudi posebna priznanja; za najboljšo turistično nalogo ga
je prejel JVIZ Destrnik-Trno-vska vas, za najboljšo turistično tržnico OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, obiskovalci pa so za najboljšo izbrali stojnico OŠ Ljudski vrt Ptuj.
MG
Ptuj • Festival Turizmu pomaga lastna glava
Domiselne ideje mladih
Letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava je že 25. in poteka pod naslovom Imejmo se fajn - doživite naš kraj. Na razpis Turistične zveze Slovenije in Zavoda RS za šolstvo se je letos prijavilo že 125 osnovnih šol iz cele Slovenije. Tudi na Ptuju so mladi dokazali, da znajo turistično ponudbo domiselno oblikovati in ponuditi.
Foto: Črtomir Goznik
OŠ Ljudski vrt je imela po mnenju obiskovalcev Super mesta najboljšo stojnico.
Podravje • Kampanja se je začela
Tudi letos pričakujejo okoli 3800 vlog
Prvega marca se je tudi letos začela kampanja oddaje vlog za pridobitev kmetijskih in okoljskih izplačil oz. subvencij. Vendar pa bo kampanja, za razliko od prejšnjih let, kar nekaj dni krajša, saj se bo uradno zaključila šestega maja.
Po tem datumu bo vloge sicer še možno oddati, vendar bodo vlagatelji za vsak dan zamude ob en odstotek sicer priznanega zneska.
Na ptujskem KGZ pričakujejo, da bodo na vložna mesta prejeli približno 3800 različnih zahtevkov. „Smo eni najbolj obremenjenih KGZ v času kampanje, saj se bo z vlogami ukvarjalo 10 ljudi, kar pomeni, da bo vsak naš delavec moral vnesti in urediti približno 380 vlog. Če to razporedimo na dneve, pomeni to, da bo dnevno treba obdelati do 12 zahtevkov in vsak, ki je že imel opraviti z izpolnjevanjem vlog,
dobro ve, da to zahteva več kot osem rednih ur dela. Škoda je, da je obremenitev tako velika, saj svetovalcem tako ne ostaja praktično nič časa za svetovanje kmetom. Ob tem letos v času kampanje pričakujemo še objavo treh javnih razpisov; kdaj bomo lahko pripravljali še projekte in vloge za razpise, si je res težko zamišljati," je o letošnji kampanji, ki sicer vsaj v prvih dneh ni postregla s kakšnimi negativnimi presenečenji, povedal vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak.
Še največ težav je bilo in bo zaradi popravkov GERK-ov. „Lani so bili namreč narejeni
Letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za neposredna plačila se je začela prvega marca in se bo končala že 6. maja; na ptujskem KGZ predolgih vrst čakajočih zaenkrat še ni.
novi orto foto posnetki kmetijskih zemljišč in seveda so marsikje vidna kakšna manjša odstopanja, ki jih je pred oddajo zbirne vloge za subvencije nujno urediti na upravni enoti. Računamo, da je pri nas takšnih kmetij, kjer je treba uskladiti spremembe, okoli 1500."
Letošnje leto pa je tudi leto, ko se izteče KOP (kmetijsko okoljski program); po besedah Brodnjaka naj bi bila sicer kmetom dana možnost podaljšanja za dve leti, vendar je interes med kmeti izjemno majhen, zlasti še med gričevnatimi in hribovitimi kmetijami, kot so npr. v Halozah: „Jasno je, da kmetje
ne morejo biti navdušeni nad tako restriktivnimi zahtevami tega programa. Recimo, če novi orto foto posnetki pokažejo,da je 10 ali več odstotkov določenega zemljišča zaraščenega, čeprav naj bi bilo obdelano, kmetu, ki je v KOP programu, sledi izguba okoljskih izplačil in v določenih primerih še vračilo za vsa leta nazaj. Ta program je za strme kmetije res bolj desti-mulativen in tako ni čudno, da se bodo kmetje raje odločali za opuščanje, posledično pa bo zaraščanja še toliko več."
SM
Foto: SM
Podravje • Še o problematiki prvega vodovarstvenega območja
O odškodninah še niti besede
Med kmeti, ki so lastniki zemljišč na prvem vodovarstvenem območju (VVO1), je krepko odjeknila informacija, da naj bi se odškodnine za omejeno in dražje kmetovanje gibale med 100 in 150 evri. Dejstvo je, da višina odškodnin za ptujsko VVO1 še niti približno ni določena, pač pa so omenjene višine odškodnin oz. nadomestil uveljavljene v nekaterih drugih državah EU na njihovih vodovarstvenih območjih.
Kakšne bodo odškodnine, oziroma nadomestila za izpad dohodka na ptujskem VVO1, bo seveda odvisno od omejitev, ki jih bodo prinesle spremenjene uredbe. Kot je že večkrat poudaril predsednik CI Unuk Milan, bi kmetje - ne glede na pričakovane spremembe uredb o gnojenju in škropivih - najraje zemljišča na prvem VVO zamenjali z drugimi, kjer omejitev kmetovanja ne bi bilo, kar bi jim morala omogočiti država oz. sklad kmetijskih zemljišč. Kot druga opcija je navedena možnost prodaje oz. odkupa teh zemljišč in
šele kot tretja, najmanj ugodna možnost, izplačila nadomestil. Vendar pa računati na zamenjave ali odkupe kmetijskih zemljišč skoraj nima smisla; to so ugotovili že ljubljanski kmetje na vodovarstvenih območjih, kjer sicer niso izpostavljeni tako hudim kontrolam in pritiskom, vendar so se „znašli" in zahtevali preselitev svojih kmetij ... Tistih, ki menijo, da bi jim kaj takega uspelo doseči, ni niti toliko kot prstov ene roke, je pa njihova zahteva vseeno zanimiva.
Kakorkoli, ko se bodo določale višine nadomestil za
Predsednik CI za ptujsko W01 Milan Unuk:" Z morebiti prenizkimi in nerealnimi nadomestili za omejeno kmetovanje se ne bomo strinjali!"
kmete na VVO1, je Unuk napovedal že vnaprej, da se kmetje s prenizkimi ne bodo strinjali: „Omejitve kmetovanja bodo v vsakem primeru velike, izpadi dohodka in pridelka tudi, sama obdelava bo precej dražja! Fito-farmacevtska sredstva, ki bodo dopuščena, bodo gotovo precej dražja od klasičnih, nadalje je vprašanje, kako daleč bo treba voziti gnojnico, kar je tudi dodatni strošek. In potem, tudi če bo dovoljeno dognojevanje z dušičnimi gnojili, vendar strogo po obrokih in v manjših količinah, bo treba toliko večkrat na njivo, kar je spet toliko
več časa in goriva! Vse to in še marsikaj bo treba upoštevati in ovrednotiti pri določanju višine nadomestila, ne le nižji obseg pridelave!"
Kako se bo uspela izpogajati strokovna komisija, ki dela na pripravi sprememb uredb za VVO1, je drugo vprašanje. O nadomestilih pa se bodo člani komisije začeli pogovarjati šele takrat, ko bodo uveljavljene spremembe uredb in bo jasno, kaj in kako se lahko kmetuje na VVO1 oziroma koliko je to kmetovanje omejeno in dražje.
SM
Aktualno • V Ljutomeru posvet o slovensko-hrvaški meji
Bi lahko bila hrvaška Štrigova predmet arbitražnega sporazuma ?
O aktualnih in še vedno odprtih hrvaško-slovenskih mejnih vprašanjih, zlasti območja hrvaške Štrigove, sosednje vasi slovenske obmejne občine Raz-križja, so se pogovarjali v Ljutomeru na pobudo Lenarta Horvatiča iz Celja, Alojza Kovačiča z Mote pri Ljutomeru in Jožefa Šomna iz Lenarta.
Njihovi pobudi je sledil predstojnik Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru dr. Peter Pavel Kla-sinc, ki je v razpravi sodeloval skupaj z direktorico Pokrajinskega muzeja Maribor dr. Slavico Tovšak in odvetnikom Danielom Starmanom. Slednji posedujejo namreč pooblastila posebne komisije, zadolžene za pripravo gradiva za arbitražno sodišče, da na terenu zbirajo dokumente, ki so v nadaljnjo pomoč pri arbitraži. Klasinc je v knjigi Arhivski dokumenti o
dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni zbral pomembno gradivo, kar pa po njegovem mnenju še zdaleč ni vse, zato je Tovšako-va zbrane udeležence posveta pozvala, naj mariborskemu pokrajinskemu arhivu zaupajo v hrambo dokumentacijo, ki je izrednega pomena pri določanju slovensko-hrvaške meje. Reševanju obmejnih vprašanj je veliko časa namenil tudi Starman. Po njegovih besedah je meja na reki Muri aksiom, v primeru Štrigove pa se pojavlja vpraša-
Posvet v Ljutomeru
nje, ali lahko Slovenija kot predmet spora izpostavi ta kraj, ki je danes na hrvaškem ozemlju. Starman je predlagal ugotovitev treh črt. »Prva se nanaša na datum 25. 6. 1991, drugo predstavlja policijska kontrola danes, ki je 1318 hektarjev v škodo Slovenije na kopnem, tretja črta pa je pravična meja, kjer morajo biti upoštevane zgodovinske okoliščine ter dobri sosedski odnosi,« je pojasnil. Klasinc je spomnil na povojne čase in leta 1947 izvedeno nepojasnjeno likvidacijo skupine domačinov.
Šlo naj bi za genocid nad slovenskimi domoljubi, ki je brez primere v Evropi. Meni, da bi morali identificirati žrtve in jim postaviti spomenik. Ob tem je udeležencem posveta pokazal tudi dokument iz leta 1963, ko je bila Štrigova še vedno na slovenski strani. Sicer pa je zanimiv tudi izsledek raziskovanja, ki govori o velikem številu priseljenih prebivalcev Štrigove v Ljutomer in okolico, Slovencev pa je v tem predelu hrvaškega ozemlja zanemarljivo malo.
NŠ
Foto: SM
Foto: NS
Energetika • Poslovanje družbe Elektro Maribor
Svoj položaj na trgu se utrjujejo
Elektro Maribor, družba z nekaj več kot 800 zaposlenimi, je največji distributer električne energije na območju severovzhodne Slovenije. Pred dnevi je predsednik uprave Andrej Kosmačin na novinarski konferenci predstavil poslovanje družbe v letu 2010 in navedel prednostne naloge ter načrte podjetja za to leto.
»Utrdili smo svojo pozicijo v severovzhodni Sloveniji, pospešili investicije v smeri modernizacije omrežja in svoje procese uspešno preoblikovali v podporo našim odjemalcem. Družba je presegla načrtovane rezultate, saj ocenjeni dobiček za leto 2010 znaša približno 1,2 milijona evrov, medtem ko so prihodki znašali nekaj več kot 190 milijonov evrov,« je navedel predsednik uprave Andrej Kosmačin. Družba Elektro Maribor je v letu 2010 začela izvajati 22 projektov, od katerih jih je šest že zaključila, ostali pa se nadaljujejo v letu 2011. »Predvsem bi izpostavil projekt fotovoltaike, ki jo v družbi štejeo kot pomemben razvojni potencial. Zato smo skupaj s partnerjema, Novo
KBM in Zavarovalnico Maribor, vpeljali skupen paket sončnih elektrarn na ključ -od inženiringa, gradnje, do kreditiranja in zavarovanja,« še dodaja Kosmačin.
V Elektru Maribor so v preteklem letu za investicijska vlaganja namenili približno
27	milijonov evrov. Največ sredstev je bilo vloženih v obstoječe razdelilne transformatorske postaje (visoka / srednja napetost), transformatorske postaje (srednja / nizka napetost) ter telekomunikacije. »V okviru teh investicij smo izgradili in obnovili 126 kilometrov srednjenape-tostnih daljnovodov, 41 kilometrov srednjenapetostnih kablovodov, na novo zgradili
28	kilometrov nizkonapetostnih vodov, obnovili 113 ki-
Andrej Kosmačin, predsednik uprave družbe Elektro Maribor
lometrov nizkonapetostnih vodov, zgradili 33 novih transformatorskih postaj (srednja / nizka napetost) ter obnovili 52 transformatorskih postaj (srednja / nizka napetost),« dodaja prvi mož Elektra Maribor.
V letu 2011 pa bo družba sledila viziji »Energetsko odličnost širimo do vas!«, kjer bodo še naprej razvijali nove storitve in produkte, sistematično spodbujali in širili ekološko osveščenost ter izvajali strateške projekte. Ključni projekti bodo tako zajemali uvedbo inovacijske platforme, dokumentnega sistema, uvajanje dela pod napetostjo, uvedbo platforme pametnih omrežij in začetek sistema pametnega merjenja. »Še naprej bomo poseben po-
udarek dajali projektom, ki so namenjeni našim uporabnikom. V ospredju bodo okolj-ska osveščenost, spodbujanje elektronskega poslovanja, zaživela bo brezplačna telefonska številka za odjemalce, spodbujali pa bomo tudi rabo in uporabo vozil na električni pogon ter uporabo toplotnih črpalk.«
Elektro Maribor načrtuje v letu 2011 prihodke v višini približno 172 milijonov evrov, medtem ko naj bi dobiček znašal približno 4,5 milijona evrov. Najpomembnejše investicije v letu 2011, ki jih bo za približno 27 milijonov evrov in bodo pripomogle k izboljšanju oskrbe odjemalcev z električno energijo, so: daljnovod Murska Sobota-Mačkovci, daljnovoda Murska Sobota-Lendava in Lenart-Radenci, kablovod priključek za RTP Podvelka in kablovod med RTP Pekre-RTP Koroška vrata. Vse investicije, razen zadnje, so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ormož • Priznanja za varstvo pred nesrečami
Prvi priskočijo na pomoč gasilci
Na podlagi predhodnega razpisa Občine Ormož za podelitev priznanj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2010 je župan Alojz Sok minulo sredo predlaganim gasilcem podelil priznanja.
Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami delujeta v občini Civilna zaščita in gasilska društva. Kot je povedal župan Alojz Sok, se za civilno zaščito ne namenja pretirano velikih sredstev, na ravni občine je oblikovan štab civilne zaščite, ki se po potrebi vključuje v akcije. Gasilskih društev pa je v občini 15 in občina jim namenja znatna sredstva, župan ocenjuje, da okrog 3,5 % od primerne porabe proračuna občine, kar v denarju na letni ravni znese okrog 270.000 evrov. Največ gasilci še vedno porabijo za avtomobile, pa tudi za drugo gasilsko opremo, zavarovanje, zdravstvene preglede, izobra-
ževanja in podobno.
Občina se jim za njihovo prostovoljno delovanje lahko oddolži bolj ali manj simbolno. Tako je plaketo za svoje delo v gasilstvu prejel Ivan Vajda iz Mihovcev pri Veliki Nedelji, ki pravi: „Priznanje mi pomeni zelo veliko. V gasilstvu delujem že 47 let, in če mi bo služilo zdravje, bom to počel tudi v prihodnje. Biti v gasilski organizaciji je ponos. Pomagati ljudem v stiski je plemenito in gasilci smo vedno pripravljeni pomagati. Treba je povedati tudi to, da nam občani to v veliki meri vračajo, saj nam vedno pomagajo pri opremljanju gasilskih domov in drugih aktivnostih." Med
številnimi akcijami, ki se jih je Ivan Vajda udeležil na svoji bogati gasilski poti, je izpostavil sodelovanje pri poplavah v Celju. Še posebej živo pa se spomni ptujske ujme, ob kateri so gasilci pokazali neizmerno pripravljenost, da pomagajo občanom, ki jih je ujma prizadela. Kljub temu da niso imeli ustrezne opreme, so se potrudili zaščititi imovino občanov, kolikor dobro so lahko, je prepričan Ivan Vajda. Sicer pa nobena akcija ni enaka drugi in vsaka je bila za prizadete ljudi najpomembnejša. Tudi odločitve, ki jih sprejemajo poveljujoči na vseh ravneh hierarhije, so odločujoče in morajo biti zato strokovne in
odgovorne. Ob upoštevanju bogatih gasilskih izkušenj in današnjih razmer Vajda pravi, da je med ljudmi tudi danes še vedno prisotna humanitarna nota, da so še pripravljeni
pomagati sočloveku v stiski. Seveda si gasilci vedno prizadevajo za izboljšanje svojega statusa. Določene spremembe pričakujejo tudi, ko bo zaživel zakon o prostovoljstvu.
Operativci bodo namreč imeli po novem poravnane stroške odhoda z delovnega mesta ob sodelovanju pri intervenciji. „Operativna dejavnost je pomembna in društva morajo zagotavljati zadostno število operativcev. Zato je treba nadaljevati s spremembami v tej smeri," je zaključil Ivan Vajda.
Zahvalne listine so prejeli Boris Kosi, Dušan Serec, Danijel Perger, Franc Ivanuša in Stanko Perger, vsi iz Velike Nedelje.
Viki Ivanuša
Sv. Jurij • S četrte redne seje
Od odpadkov do zlatnikov
3. marca je potekala četrta redna seja občinskega sveta pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah, na kateri so svetniki potrdili vse sklepe dnevnega reda.
Foto: Viki Ivanuša
Za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2010 je bilo skupno podeljenih pet zahvalnih listin in plaketa, ki jo je prejel Ivan Vajda iz Velike Nedelje.
V prvih obravnavah so tako sprejeli odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod, po daljši razlagi Franca Kna-usa iz podjetja Saubermacher Slovenija in obširni razpravi pa so soglašali tudi s predlaganim poslovnim načrtom izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine za letošnje leto. Ta prinaša kar nekaj sprememb pri odvozu odpadkov od gospodinjstev, njegov osrednji cilj pa je njihovo ločevanje že pri izvoru, kar naj bi začeli v tej občini sredi aprila.
Svetniki so po uvodni razlagi direktorja Zdravstvenega doma Lenart Jožefa Kramber-gerja soglašali tudi s sprejetim statutom te ustanove. V hitrem postopku so potrdili še odlok o priznanjih, saj se bliža
aprilsko praznovanje petega občinskega praznika, na katerem bodo letos lahko poleg priznanja občine in Jurijevega srebrnika podelili še Jurijev zlatnik ali naziv častni občan občine.
Člani občinskega sveta so govorili tudi o predstavnikih Sveta Zavoda JVIZ in VVZ Osnovna šola J. Hudalesa Juro-
vski Dol - naslednja štiri leta bodo to funkcijo opravljali Mateja Bukvič, Roman Črnčec in Franc Lešnik. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so bili z novim sklepom občinskega sveta imenovani Roman Črnčec, Boštjan Kaloh, Samo Kristl, Mirko Kojc in Stanislav Senekovič.
Polona Ambrožič
V občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki jo vodi župan Peter Škrlec, že potekajo prve priprave na letošnji občinski praznik.
Gospodarstvo po svetu
Japonska • Katastrofa
Na tisoče žrtev in strah pred radioaktivnim sevanjem
Foto: boingboing.net
Na Japonskem teče reševalna akcija po petkovem uničujočem potresu in cunamiju. Ta je odplavil cela mesta, tako da se bojijo, da bo število žrtev preseglo 10.000. Največ skrbi pa zdaj povzročajo nuklearke, ki jih je poškodoval najmočnejši potres v japonski zgodovini. Premier Naoto Kan je razmere označil za najhujše po letu 1945.
Samo v prefekturi Mijagi, ki je bila najbolj prizadeta, sta potres in predvsem cunami verjetno terjala prek 10.000 smrtnih žrtev, je sporočil predstavnik tamkajšnje policije.
V mestu Minamisanriku, ki ga je petkov cunami dobesedno odplavil, pogrešajo 10.000 ljudi. V mestu je sicer pred potresom živelo 17.000 ljudi. V mestu Higašimacušima so našli prek 200 trupel, a še vedno pogrešajo na stotine ljudi. V mestu Futaba v prefekturi Fukušima pa je cunami odnesel 90 odstotkov hiš. Japonska vlada je na pomoč prizadetim poslala 100.000 vojakov in reševalcev, doslej pa so na prizadetih območjih ob tihomorski obali rešili 12.000 ljudi, tudi moškega, ki ga je odplavil na cunami in je v morju dva dni preživel, držeč se strehe svoje hiše. Okoli 600.000 ljudi se je moralo zateči v zasilna zatočišča. Na Japonsko prihaja tudi pomoč iz tujine. Za razliko od potresa v Kobeju so se tokrat japonske oblasti odzvale hitro in so odločno sprejele ponujeno pomoč mednarodne skupnosti.
Japonski premier Naoto Kan je dejal, da so razmere v državi najhujše po koncu druge svetovne vojne. Zaskrbljujoče je stanje v jedrskih elektrarnah, je povedal in zaradi zaustavitve nukleark napovedal izklope elektrike.
Izredne razmere so v dveh elektrarnah. V Fukušimi se bojijo še ene eksplozije, potem ko je v soboto ena že odjeknila, a k sreči brez uničujočih posledic, saj sam reaktor ni bil poškodovan. Iz okolice elektrarne so evakuirali 200.000 ljudi, stopnja radioaktivnosti je nekoliko povečana, vendar po trditvah japonskih oblasti še ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi. V soboto je prišlo do eksplozije v prvem reaktorju, ogrožen pa je tudi tretji. Bojijo pa se tudi, da bo zaradi težav s hlajenjem prišlo do taljenja sredice, kar bi lahko privedlo do sproščanja urana in drugih nevarnih snovi v okolje. Izredne razmere so razglasili tudi v elektrarni v Onagavi, saj so v bližini zaznali povečano radioaktivno sevanje. Vzrok zaenkrat še ni jasen, v elektrarni pa zatrjujejo, da so razmere pod nadzorom. Težave s hladilnim sistemom imajo tudi v elektrarni Tokai, ki se je po potresu ustavila. Zaradi zaustavitve več jedrskih elektrarn po petkovem potresu je japonska vlada že napovedala izklope elektrike, ki se bodo začeli v ponedeljek in bodo tudi v Tokiu in okolici.
Zaradi potresa bo imelo hude posledice japonsko gospodarstvo. Številna podjetja so ustavila proizvodnjo, največja pristanišča so poškodovana ali zaprta, prometna infrastruktura na nekaterih delih severovzhodne obale pa je povsem uničena. Poleg tega je vlada tudi podjetja pozvala, naj varčujejo z električno energijo.
Zaradi katastrofalnih razmer in nevarnosti popotresnih sunkov je več držav, med drugim ZDA, odsvetovalo potovanja na Japonsko. Tudi slovensko zunanje ministrstvo odsvetuje potovanja v prizadete dele države, sicer pa so sporočili, da nihče od Slovencev, ki so trenutno na Japonskem, ni bil poškodovan niti se nihče ne nahaja v bližini nuklearke v Fukušimi.
Japonska meteorološka agencija, ki je sporočila, da je imel petkov potres magnitudo 9,0 in ne 8,9, kot so prva ocenjevali, je sicer danes za celotno tihomorsko obalo umaknila opozorilo pred nevarnostjo cunamija, še naprej pa svari pred popotresnimi sunki. Ti lahko v prihodnjih dneh dosežejo magnitudo 7,0. (sta)
Madrid • Naraščajoče cene goriva so špansko inflacijo potisnile na najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Kot je sporočil tamkajšnji statistični urad, so se cene življenjskih potrebščin februarja zvišale na 3,4 odstotka. Januarja je inflacija znašala tri odstotke. Februarska inflacija v Španiji je bila tako najvišja po oktobru 2008, spodbudile pa so jo visoke cene goriv, vse dražja tobak in alkohol ter višje cene nepremičnin. Politični nemiri v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu so pognali cene nafte na najvišjo raven od sredine leta 2008. Surova nafta se je na blagovnih borzah v New Yorku in Londonu namreč že pred časom povzpela prek 100 dolarjev. Španija je v drugi polovici leta 2008 zašla v recesijo. Lani se je tamkajšnje gospodarstvo skrčilo za 0,1 odstotka, stopnja brezposelnosti pa je konec leta znašala 20,33 odstotka. To je najvišja stopnja brezposelnosti med državami članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Budimpešta • Madžarska se je v letu 2010 na račun okrepljenega izvoza uspela izviti iz recesije. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je povečal za 1,2 odstotka, potem ko je država v letu 2009 zabeležila 6,5-odstoten padec gospodarstva, je danes sporočil madžarski statistični urad. Madžarski izvoz se je lani povečal za 14,1 odstotka, zunanjetrgovinska bilanca pa je h gospodarski rasti skupaj prispevala 2,2 odstotne točke. Po drugi strani se je zasebna potrošnja zmanjšala za 2,2 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Madžarska je v drugi polovici leta 2008 zašla v globoko recesijo, v prvem četrtletju lani pa je že zabeležila rast BDP. Gospodarska rast je bila sicer negotova; v prvem četrtletju lani se je obseg BDP v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 1,4 odstotka, v drugem četrtletju je bila rast 0,1-odstotna, v tretjem pa 0,5-odstotna.
Frankfurt • V Nemčiji je inflacija februarja na letni ravni znašala 2,1 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot januarja. Inflacija v največjem evropskem gospodarstvu se je tako zvišala že četrti mesec zapored, je sporočil nemški statistični urad. Februarska inflacija je tako višja od prvotnih napovedi, saj je statistični urad pričakoval dvoodstotno inflacijo. Inflacija je tudi višja od srednjeročnega cilja Evropske centralne banke (ECB), ki znaša do dva odstotka, kar bi lahko bil razlog za prvo zvišanje obrestnih mer ECB v skoraj dveh letih. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin februarja zvišale za 0,5 odstotka, navaja statistični urad. Največjo rast so tudi drugi letošnji mesec zabeležile cene energentov in hrane.
Stroški gospodinjstev za energijo so se februarja nas letni ravni zvišali za 9,4 odstotka, cena kurilnega olja pa je bila 32 odstotkov višja kot pred letom dni. Hrana se je podražila za 3,4 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP
San Francisco • Ameriški računalniški proizvajalec Apple bo danes v ZDA začel s prodajo nove, druge generacije tablič-nega računalnika ipad. Z ipadom 2 namerava ohraniti vodilni delež na hitro rastočem trgu na dotik občutljivih tablic, ki se je razcvetel po lanski predstavitvi prvega ipada, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Spletna naročila ipadov 2 naj bi se glede na napoved že začela pred nekaj urami, v trgovinah v ZDA pa naj bi jih začeli prodajati pozno zvečer po srednjeevropskem času. S 25. marcem naj bi ga nato začeli prodajati še v 26 drugih državah po svetu. Med temi bodo med drugim tudi Avstrija, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Velika Britanija, Madžarska, Italija, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska in Švica.
Peking • Letna stopnja inflacije na Kitajskem je februarja znašala 4,9 odstotka, kar je enako kot mesec prej, a vseeno precej nad ciljem oblasti za letošnje leto, ki je pri štirih odstotkih. Inflacijo so zopet poganjale predvsem cene hrane in zaskrbljenost pred morebitnimi socialnimi nemiri zaradi naraščajočih cen hrane. Inflacija je presegla pričakovanja analitikov, ki so jo zaradi nižjih cen zelenjave napovedali pri 4,8 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Medtem ko oblasti v Pekingu poudarjajo, da je inflacija obvladljiva, pa analitiki opozarjajo, da se bodo potrošniške cene v naslednjih mesecih še naprej višale.
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so bile februarja na letni ravni višje za 7,2 odstotka, medtem ko so se januarja zvišale za 6,6 odstotka, kar napoveduje rast cen v prihodnje, ko bodo te višje cene prevalili na potrošnike.
(sta)
Tripoli • Nič več
proti terorizmu
Gadafi grozi Evropi s prekinitvijo podpore
Libijski voditelj Moamer Gadafi je sporočil, da lahko vsak trenutek odpove libijsko sodelovanje v mednarodni vojni proti terorizmu in pri borbi z nelegalnimi migracijami, poroča libijska tiskovna agencija Jana. Ga-
dafi je sporočilo naslovil na vodje držav Evropske unije.
»Če Evropa ne bo podprla in bo še naprej ignorirala aktivno vlogo Libije v borbi z nelegalnimi migracijami in njen prispevek k stabilnosti v severni in celotni Afriki, bo Libija primorana prekiniti svoje sodelovanje v
Foto: uptospeednews.co.uk
borbi proti terorizmu in popolnoma spremeniti svoje stališče do Al Kaide,« je po poročilih Jane vsebina sporočila, ki naj bi ga podpisal Gadafi.
Gadafi, ki se že štiri tedne spopada z ljudskimi upori, je organizacijo teh večkrat pripisal prav Al Kaidi. Izjavil je, da bo Libija premagala teroriste, ki naj bi jo želeli spremeniti v Somalijo, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Gadafijevo sporočilo navaja tudi, da bo Libija prenehala podpirati »borbo proti nezakonitemu priseljevanju, ki v Evropo pripelje na milijone črncev«.
Libija je v zadnjem obdobju postala ključna tranzitna država, skozi katero nelegalni priseljenci iz severne in podsa-harske Afrike potujejo naprej v Evropo.
Voditelji držav Evropske unije, katerim je namenjeno sporočilo, bodo danes v Bruslju razpravljali o ukrepih, s katerimi bi lahko Evropa povečala pritisk na Gadafija in ga prisilila k odstopu.
Washington •
Ameriški direktor za
obveščanje:
Gadafi bo zmagal !
Foto: thirdage.com
Ameriški nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper je v četrtek na zaslišanju v senatnem odboru dejal, da bo libijska kriza trajala še nekaj časa, sicer pa je menil, da bo na koncu zmagal libijski voditelj Moamer Gadafi. Republikanski senator Lin-dsey Graham je zaradi njegov izjav že zahteval njegov odstop.
Bela hiša je po Clapperjevem pričanju pred senatom sporočila, da to ni mnenje ameriškega predsednika Baracka Obame, ki še vedno meni, da je Gadafi izgubil legitimnost in mora oditi s položaja. Kljub temu je tiskovni predstavnik Jay Carney dodal, da Clapper še naprej uživa Obamovo zaupanje. Ameriški predsednik se sicer še vedno ni odločil za vojaško posredovanje v prid opoziciji.
Se pa je Obamova administracija odločila za delno priznanje opozicije. Državna sekretarka Hillary Clinton se bo s predstavniki opozicije srečala prihodnji teden, ko bo obiskala Egipt in Tunizijo. ZDA jim nameravajo ponuditi humanitarno pomoč in pomoč pri organiziranju. Obenem Bela hiša grozi Gada-fijevim privržencem, da bodo zaradi zločinov nad Libijci odgovarjali pred mednarodnimi sodišči.
Clapper je medtem senatorjem še povedal, da je libijska vojska močnejša, kot pa se jo opisuje in da se Gadafi ne namerava predati oziroma odstopiti z oblasti. »Mislim, da bo na dolgi rok prevladal Gadafijev režim,« je dejal Clapper in razburil senatorje. Prav tako je ponudil scenarij, po katerem bi Libija razpadla v dve ali tri države.
Graham iz Južne Karoline je nemudoma pozval Clapperja
k odstopu in pripomnil, da to ni prvi vprašljiv komentar iz njegovih ust. Ob krizi v Egiptu je na primer Muslimansko bratovščino opisal kot pretežno sekularno organizacijo, decembra lani pa mu je med televizijskim intervjujem ušlo, da ni vedel za načrtovani teroristični napad v Angliji, o katerem se je precej pisalo v medijih. Senator je sicer priznal, da ima Clapper morda prav, vendar pa bi moral takšne izjave dajati le za zaprtimi vrati.
Obamov svetovalec za nacionalno varnost Tom Donilon je kasneje dejal, da je Obama zadovoljen s Clapperjevim nastopom, dodal pa, da je potrebno na položaj na Bližnjem vzhodu in Libiji gledati skozi »dinamično lupo« in ne le z ozkim pogledom na to, koliko orožja ima kdo. Poudaril je, da so pomembne tudi druge stvari, kot so legitimnost, motivacija, vzpodbude ter da Gadafi izgublja vire, kar bo na koncu spodkopalo njegovo oblast.
Zagreb • Množični protesti
Protestniki podprli centralno banko
Foto: vijesti.me
Udeleženci protivladnega shoda v Zagrebu so v petek s klici »Ne damo HNB« izražali podporo Hrvaški narodni banki. Protestniki so tudi poskušali skleniti živi zid okrog banke. V nocojšnjem shodu, ki so ga vnovič organizirali preko Facebooka, sodeluje več tisoč državljanov, ki zahtevajo takojšnji odstop vlade premierke Jadranka Kosor.
Protivladni protesti v Zagrebu potekajo že tretji teden, pripravijo pa jih vsak drugi dan na podoben način; nekaj sto prote-stnikov se najprej zbere na Cvetnem trgu sredi Zagreba, sledi pa krožni sprehod po središču mesta. Na poti se jim pridružijo dodatni nezadovoljni državljani različnih političnih prepričanj, ki so enotni edino v zahtevi po odstopu Kosorjeve in njene vlade.
Hrvaški mediji poročajo, da je danes na ulicah med 3000 in 4000 protestnikov, medtem ko jih je bilo minuli petek okoli 10.000, kar je največ doslej za letošnje proteste.
Protestniki so danes izrazili podporo odločitvi guvernerja Hrvaške narodne banke (HNB) Željka Rohatinskega, da poskuša z ukrepi centralne banke okrepiti hrvaško gospodarstvo. Ustavili so se tudi pred sedežem HDZ, kjer so vnovič vzklikali že znana gesla proti vladajoči stranki, kot sta »Tatovi, tatovi« in »Jaco odidi«. Prepevali so tudi pesmi z vulgarno vsebino proti premierki.
Na petkovem shodu so protestniki kritizirali tudi sindikate, ker največje sindikalne organizacije svojih članov niso povabile, naj se pridružijo pro-tivladnim protestom. S slogani so nasprotovali tudi vodilnim ljudem hrvaškega telekoma in gospodarske zbornice.
Po večurnem shodu so se protestniki napotili proti sedežu vlade na Trgu svetega Marka, kjer so javni shodi prepovedani. Posebne policijske enote blokirajo dostop do sedeža vlade po prvih protivladnih protestih. Na enem od prvih protestov je prišlo do spopada med policisti in protestniki. Takrat je bilo ranjenih in aretiranih več deset oseb. Kasneje so naslednji protesti potekali brez večjih incidentov. Danes so jezni državljani policistom, ki varujejo dostop do vladne stavbe, klicali »Vrnili se bomo«.
Hrvaška vlada se na zahteve protestnikov ne odziva preveč
in poudarja, da so mirni protesti demokratična pravica državljanov. Protesti so v prejšnji dneh potekali tudi v drugih hrvaških mestih, na Facebooku pa za soboto napovedujejo istočasne proteste v več hrvaških mestih.
Protivladni protesti bodo ena od tem posvetovanj, ki bodo v petek pri hrvaškemu predsedniku Ivu Josipovicu. Slednji je sklical srečanje s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Jo-sipovic je sicer danes dejal, da protestniki niso na ulicah, ker bi se radi sprehajali, temveč zaradi tega, ker so lačni. (sta)
Ptuj • Veterani vojne za Siovenijo pozivajo k enotnosti
Zgroženi in zaskrbljeni zaradi razmer v državi
Veterani vojne za Slovenijo, združeni v Območnem združenju Ptuj, so na letnem občnem zboru v petek, 11. marca, opozorili javnost, da so zgroženi nad kritičnimi gospodarskimi in predvsem političnimi razmerami v državi, ljudi pa pozvali k enotnosti in obujanju slovenske narodne zavesti.
Foto: M. Ozmec
Dosedanji predsednik Stane Žitnik je opozoril na dejstvo, da smo bili lani priča ustanovitvi nove veteranske organizacije, ki je še bolj razdelila državljane Slovenije, zato je pozval k enotnosti.
Pa brez zamere
Opozorilo
Še eno v vrsti mnogih
Več kot 10.000 žrtev vprefekturi Mijagi, več kot 300.000 ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove ter si rešiti golo življenje, zelo nevarno stanje jedrske elektrarne Fukušima, ki meji na katastrofo po katastrofi. To je (zaenkrat) strašljiva bilanca potresa, ki je prizadel Japonsko pred nekaj dnevi, ter cunamija, ki mu je sledil.
To pa je tudi še eden izmed jasnih opominov, ki nam jih pošilja mati narava. Saj ne, da bi materi naravi dejansko kaj prida bilo do njenih sinov in hčera iz roda homo sapiens - a najbrž postajamo že tako nadležni in agresivni do nje, da nam vedno pogosteje kaže svojo moč in nas opozarja na dejstvo, da nas lahko, če se tako odloči, v hipu strese s sebe. Dostikrat slišano, a še zmeraj ne dovolj upoštevano - problem ni v materi naravi, ampak v nas. Mi smo tisti, ki se obnašamo agresivno in uničevalno, ne mati narava. To je dejstvo, ki si ga moramo priznati. A hkrati je to dejstvo, ki si ga je najtežje priznati. Vse preveč je namreč v popolnem nasprotju s prevladujočo filozofijo zahodnjaškega svetovnega reda. Pač, dokler gre, je treba vztrajati v početju grabljenja in izkoriščanja vsega in vseh, potem pa bomo že videli kako in kaj.
Miselnost in uresničevanje ideje prilaščanja vsega in vseh je nevarna, tega menda ni treba po-sebejpoudarjati. A ta mantra je nevarna ne zgolj zaradi idej, kijih prinaša, ampak še zaradi enega drugega razloga; prepričanje, da je treba imeti zmeraj več, povečevati produkcijo in zasledovati nenehno (gospodarsko) rast, je namreč v glave večine ljudi vcepljeno močneje kot večina drugih stvari. Podobno kot osebna religiozna prepričanja.
Ljudjepač niti ne razmišljajo več o tem, da bi v življenju stvari lahko potekale kako drugače, kot potekajo sedaj. Nekako se jim zdi samoumevno, da je edino gospodarstvo, ki je pravilno, kapitalistično in da je edini red, ki kaj šteje in ki je pravzaprav naravno pisan na kožo človeku, prav ta ekonomsko-politični red, ki nam narekuje vsakdan v sedanjosti. In čeprav nam prav vsakdanji dogodki kažejo drugače, se pravzaprav zelo malo ljudi zaveda, da ta red ni nujno edini pravi za ljudi - da pravzaprav sploh ni tisti pravi; saj ljudi dela za sredstvo, za surovino in potrošni material. Zakaj moramo zmeraj iskati večjo (gospodarsko) rast, večje in boljše izkoriščanje vseh virov, ki nam jih daje mati narava, in tako dalje - skratka, zakaj moramo skoraj na vsej področjih udejanjati filozofijo nenehnega povečevanja in rasti (razen seveda na tistih, kjer bi to bilo zaželeno - na primer osebnostne rasti, rasti znanja in podobno)? Ta filozofija in ravnanje v skladu z njo je preverjeno nevarna - na to kaže vse več in več dejavnikov. In najhujša stvar, ki se nam lahko dogodi, ni osebni bankrot ali padec delnic na borzi, ampak tista ultimativna - izguba življenja.
Konec prihodnjega meseca bo minilo četrt stoletja od jedrske katastrofe v Černobilu. Marsikdo se je še predobro spomni. Izkoristimo to za premislek o svojem načinu življenja in o alternativah.
Gregor Alič
Tudi letošnje letno zborovanje so veterani ptujskega območnega združenja pričeli s poklonom spominu vsem padlim veteranom vojne za Slovenijo, kulturni utrip pa so primaknili člani Mlade štajerske godbe iz Ptuja, ki jo vodi Marjan Rus.
Da v veteranski organizaciji delujejo uspešno in množično, je pokazala polna dvorana restavracije Gastro, saj so jo poleg 162 članov združenja dodobra napolnili številni gostje, predstavniki sosednjih veteranskih organizacij, združenja za ohranjanje vrednot NOB, društva Maistrovih borcev, zveze slovenskih častnikov in vojnih invalidov Slovenije, Mestne občine in Upravne enote Ptuj ter predstavniki sosednjih občin.
Dosedanji predsednik združenja Stane Žitnik je v obsežnem poročilu predstavil nekaj najpomembnejših aktivnosti v minulem štiriletnem obdobju, pri čemer je najpomembnejši zbornik pričevanj iz leta 1991 z naslovom »Ptuj in leto 1991«, ki so ga izdali leta 2007. Med pomembnejšimi dogodki so tudi pridobitev društvenih prostorov v nekdanji ptujski vojašnici, odprtja več spominskih obeležij ter številni pohodi, društvena srečanja in športna tekmovanja. Med lanskimi dogodki pa je pohvalil udeležbo na prvi krvodajalski akciji, katere se je udeležilo preko 20 krvodajalcev. Najmnožičnejše pa je bilo tradicionalno državno tekmovanje v lovu rib s plov-
cem v okviru praznika MO Ptuj, ki so se je udeležili tudi prijatelji sorodne organizacije na Madžarskem; udeležili pa so se tudi podobnega srečanja na Koroškem. Sodelovali so na različnih spominskih pohodih, že skoraj za svojega za vzeli Maistrov pohod v Lenartu ter sodelovali na strelskih in drugih športnih tekmovanjih sorodnih organizacij po Sloveniji. Ponosni so na pridobitev novih prostorov združenja, vendar ugotavljajo, da še vedno niso izkoriščeni tako, kot bi želeli, saj želijo, da bi ti postali središče druženja. Zgledno so sodelovali tudi s poveljstvi Slovenske vojske in ga želijo še nadgraditi.
Sicer pa so se v lanskem letu udeležili proslave ob dnevu državnosti, ko so na zgradbi
MO Ptuj odkrili spominsko ploščo in tako obeležili spomin na 20-letnico delovanja manevrske strukture narodne zaščite. V septembru so pripravili strokovno ekskurzijo po Notranjski in Dolenjski.
Ob analizi aktivnosti združenja pa je Žitnik opozoril tudi na dejstvo, da smo bili lani priča ustanovitvi nove veteranske organizacije, ki je še bolj razdelila državljane Slovenije, kar se je najbolje videlo že na samih proslavah. Ob tem je poudaril: »Nova organizacija ponuja članstvo vsem državljanom, kot da tega že ne bi naša Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Ne samo da so v organih nove organizacije vidni politiki in vojaki, temveč so si privoščili tudi takšne stvari, kot je zbiranje članstva na terenu, v katerega so vključeni poslanci državnega zbora in člani občinskih svetov. Nobenemu našemu članu ne bomo branili, da se včlani v novo organizacijo, saj je to osebna odločitev, vendar menim, da so takšni poskusi politični, da ne rečem podli. Vsi ti, ki to počno, so imeli že do sedaj možnost delovanja v naši organizaciji ali pa spremeniti program in akte za delovanje organizacije, ne pa da so samo napadali in zapravljali denar, ki bi lahko naši organizaciji bil v pomoč pri izpeljavi programov. Leta 1990 in 1991 se nismo delili na civiliste, teritori-alce ali miličnike, da ne govorim še na politike, temveč smo
s skupnimi močmi prispevali k osamosvojitvi Slovenije. Zato danes pozivam vse akterje, ki bodo pripravljali proslave ob obletnici osamosvojitve, da to storimo enotno kot leta 1991.«
V ptujskem veteranskem združenju niso zaskrbljeni, da bi ta nepremišljena dejanja ogrozila njihovo dejavnost, saj delujejo še naprej enotno, število njihovih članov pa se iz leta v leto povečuje. Kot je pojasnil sekretar združenja Franci Hliš, so lani sprejeli še 27 novih članov, tako da jih je sedaj 733. Poleg akcij, o katerih je govoril predsednik, je spomnil tudi na socialno pomoč, ki so jo ob lanskem neurju nudili štirih svojim članom. Da je največja moč v slogi, je veterane v pozdravnem nagovoru spomnil tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan, ki je tudi sam član tega združenja. Na dejstvo, da ptujske veterane resno skrbi nevzdržno gospodarsko in politično stanje v državi, pa je opozoril eden od članov Danilo Iljevec, ki je predlagal, da bi o tem pisno obvestili predsednika državnega zbora Pavla Gantarj a. K večji enotnosti, predvsem pa k večji krepitvi slovenske narodne zavesti je pozval Milan Čuček, predstavnik Zveze združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB, Vlado Žgeč pa je opozoril predvsem na dejstvo, da se že tako skromno pravice veteranov vojne za Slovenijo krčijo, zato se je odločno zavzel za to, da bi jih ohranili.
Na občnem zboru so razrešili dosedanje in izvolili nove organe združenja. Za novega predsednika so soglasno izvolili Vlada Žgeča, za podpredsednika Staneta Žitnika, za sekretarja pa Francija Hliša. V programu letošnjih aktivnosti so poleg udeležbe na prireditvah, pohodih in športnih tekmovanjih izpostavili praznovanje 20-letnice samostojnosti, vse člane so povabili, naj pogosteje prihajajo v
društvene prostore, opozorili pa so tudi na urejeno spletno stran. Za uspešno delo in sodelovanje so se najzaslužnejšim oddolžili s podelitvijo sedmih bronastih odlikovanj območnega veteranskega združenja, desetih odlikovanj Zveze veteranov vojne za Slovenijo, izročili so tri srebrne plakete ZVVS, za uspešno sodelovanje pa so podelili tudi pet pisnih zahval.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Srebrne plakete zveze veteranov vojne za Slovenijo so prejeli ( z desne) novi predsednik ptujskega združenja Vlado Žgeč, Lojze Cajnko in Franci Hliš.
Ptuj • »Ptujsko« Prekletstvo preteklosti
Romana izdala dva romana
3. marca je v grand hotelu Primus potekala predstavitev drugega romana Prekletstvo preteklosti avtorice Romane Potočnik. Mlado diplomirano ekonomistko s Ptujske Gore, ki je sicer vedno rada pisala, je prav k pisateljevanju vzpodbudil slab roman, ki ga je prebrala pred leti.
Potočnikova je bolj ali manj novo ime na listi slovenskih pisateljic. Pred dvema letoma je izšel njen prvenec Moja izbira, mladinski roman, ki opisuje trikotnik med najboljšima prijateljicama in enim fantom. »Moja pisateljska pot ni dolga. Prvi roman sem napisala leta 2009, po osmih mesecih je bil izdan. Se preden se je to zgodilo, sem začela pisati drugega, kar pa se je zavleklo na dve leti. Tako je ta izšel letos, nastaja pa že tretji in predvidevam, da jih bom tudi v prihodnje izdajala s takšnimi časovnimi premori,« je pojasnila sogovornica, ki sicer dela v računovodstvu.
Ker je želela po izdaji mlado- Romana Potočnik, računovodkinja in pisateljica
stniškega romana napisati nekaj bolj resnega, je nastala knjiga za odrasle ženske. »Prekletstvo preteklosti govori o ženski, ki ima v življenju vse in do tega se je tudi dokopala z lastnim trudom. Ko ji ena stvar vse to uniči, pa se mora boriti za svoj obstoj, pri čemer naleti na še večje težave,« je na kratko predstavila vsebino novega knjižnega dela, glede katere je sicer bila bolj skrivnostna. Izvedeli pa smo, da se kontroverzna dramatična zgodba odvija na Ptuju in da odpira strahove, ki jih goji vsak od nas. Napisana je v stilu, ki ga Potočnikova opisuje kot fikcijo v realnem svetu: »Dogodki in osebe so delno izmišljene, vse se je zgodilo na tak ali drugačen način, vsakdo obstaja, je ali še bo. Zanimivo, napeto, nepredvidljivo. Srečni konci zaradi moralne motivacije bralca.«
Na ta večer pa se ni predstavila samo mlada pisateljica, saj so si lahko obiskovalci na predstavitvi, ki jo je vodila Mateja Toma-šič, ogledali tudi spremljevalni program nekaterih drugih umetnikov s ptujskega področja.
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Ptuj • Nanotehnološki dan prvič izven Ljubljane
Nekatere teme bodo predstavljene prvič
18. marca bo v grand hotelu Primus potekal 7. Nanotehnološki dan, ki ga pripravlja Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, sodi pa v posebno kategorijo strokovnih dogodkov, saj se je dosedanjih tovrstnih dni udeležilo prek 1000 udeležencev, predvsem iz akademsko-znanstvene sfere in gospodarstva.
Na dogodku bodo uveljavljeni in mednarodno priznani slovenski znanstveniki ter raziskovalci predstavili teme, kot so bionika, nanotehnologija, biomimetične tekstilije, nano-maziva, nanocevke, varnost na-notehnologij, nanogradnja in nanoelektrokaloriki. O nekaterih strokovnih temah bodo v javnosti razpravljali prvič, o njih pa bodo med drugim govorili dr. Iztok Kramberger in dr. Danijel Rebolj iz Univerze v Mariboru, dr. Barbara Simon-čič iz Univerze v Ljubljani ter dr. Maja Remškar in Brigita Rožič iz Instituta Jožef Stefan.
7. nanotehnološki dan bo organiziran v okviru projekta Innovation 2020 in je še posebej namenjen inovativnim in razvoj no naravnanim obrtnikom, podjetnikom, raziskovalcem, študentom ter predstavnikom
znanosti in gospodarstva.
Eden od ciljev organizatorja dogodka, katerega partnerja sta med drugim tudi ptujska občina in Šolski center Ptuj, je povezovanje drobnega gospodarstva in znanosti ter približevanje novih tehnologij mikro in malim podjetjem.
V okviru projekta je predvidena tudi okrogla miza, ki jo načrtujejo po zaključku uradnega dela ob 13 30, njen delovni naslov pa je Politehnike: novo partnerstvo med znanjem in podjetništvom. Pri njej bodo sodelovali: generalni direktor Direktorata za viso-košolstvo dr. Stojan Sorčan, svetovalka za visoko šolstvo v kabinetu ministra Janja Ko-mljenovič, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo Janez Škrlec, predsednik Sveta za znanost in tehnologijo RS
prof. dr. Marko Jaklič, bodoči rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Danijel Rebolj, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, predstavnika gospodarstva Miran Senčar (pod-
jetje Tenzor) in Robert Grah (podjetje SG Automotive) ter direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer.
Polona Ambrožič
Dolena • Koncert ljudskih pevcev
Prijatli zapojmo, naj pesem doni
V februarju je Folklorno društvo (FD) Dolena pripravilo koncert z naslovom Prijatli zapojmo, naj pesem doni, z domačo skupino ljudskih pevcev, ki jo vodi Hedvika Ostroško.
Na tokratnem koncertu se je predstavilo 18 skupin, ki so poslušalce s pesmijo in glasbo popeljali v davne čase, ko so se dolgi zimski večeri preživljali za pečjo, ko je dišalo po sveže pečenem kruhu, ko se luščili koruzo, fižol in bučnice. Vse navzoče so pozdravili: predsednica društva Slavica Petrovič, župan občine Videm Friderik Bračič, poslanec DZ Branko Marinič in predsednik KS Darko Jerenec. Vso ljudsko gradivo je posnela in spremljala Vesna Sever, posebno zahvalo in priznanje jim je izročil Jože Ašič.
Nastopili so: harmonikarji
Gregor, Dejan in Patrik, Kopači KFD Podlehnik, kvintet veseljakov DU Tezno, ljudske pevke Ptujska Gora, ljudske pevke FD Lancova vas, ljudski pevci FD Po-brežje, ljudski pevci DU Staneta Petroviča Hajdina, Haloški veseljaki TD Podlehnik, Katica in Rafko, ljudske pevke KD Sela, ljudske pevke Solzice, ljudske pevke sestre Kopinske, pevci DU KP Grajena, ljudski godci DU Velika Nedelja, ljudske pevke KD Sto-perce, Fantje s Preske, skupina za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik in gostitelji ljudski pevci FD Rožmarin Dolena.
Zdenka Golub
PRIJATLI ZAPOJMO NAJ PF ;DONI
Renato Baretic Hotel Grand
Ljubljana. Modrijan, 2010 (Zbirka Bralec)
Renato Baretic (1963), hrvaški novinar in pisatelj, je študiral fonetiko in primerjalno književnost v Zagrebu, kjer se je tudi rodil. Je oče dveh otrok in živi zadnjih deset let v Splitu. Piše za številne hrvaške časopise, bil je sodelavec legendarnega splitskega tednika Feral Tribune, od leta 2008 je kolumnist tednika Nacional. Na literarnem področju je de-bitiral z zbirko poezije Besede iz žepov (1998), znan je kot sestavljavec vprašanj za kvize, proslavil se je s televizijskimi kolumnami Kadri kadra (2005) in zbirko poezije Komu bova pošiljala razglednice (2005). Osmi poverjenik, roman iz leta 2003, je v istem letu prejel pet prestižnih hrvaških nagrad, kar ni uspelo še nikomur pred tem, še posebej, ker sta se uglasili tako strokovna žirija kot bralci. Zato je bil njegov drugi roman Pričaj mi o njoj (2006) zanj veliko breme. Začetek romana Hotel Grand je nastajal v Vollezelleju v okviru pisateljske izmenjave med Hrvaško in flamskim literarnim združenjem. Pripoved se odvija v hotelu nekje v Dalmaciji med državljansko vojno. Dialogi so pisani v prepletenem primorskem narečju, dopolnjenim z ruskimi, ukrajinskimi in angleškimi izrazi. Nasploh je značilnost Bareticeve proze mimetičnost jezika. V slovenščini je izšel Hotel Grand v prevodu Durde Strsogla-vec, v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani je Renato Baretic nastopil 2. marca letos.
Hotel se blešči, kot bi se sramoval svoje temne preteklosti. Sobe 311 ni več. Condoleezo piše o tem na blogu. Filip je preživel v tem hotelu otroštvo in se po petnajstih letih vrača v nekdanje čase, da bi se maščeval. Novi lastniki so povsem spremenili hotel. Mama Ivona, oče Dominik in mali Filip so zbežali iz vojne v Bosni. Zato so ga v šoli klicali »bosančeros«. Filip je rad poslušal mamo, rad je imel Zagreb. Kaj se v hotelu, v tretjem nadstropju resnično dogaja, bo zvedel Filip, ko bo večji, ko bo čas. Prepletajo se zgodbe ukrajinskih prostitutk, unprofor-jevcev, osebja, hrvaške vojske. Martin, nekdanji boksar težke kategorije, ni znal tako dobro uporabljati besede kot pesti. Martin je Filipa spremljal v šolo in skrbel za red v hotelu. Seks je prekletstvo za moške, zanj so pripravljeni narediti vse bedarije, celo zločine, mu je povedal Martin. Vsa dobra in nesrečna dekleta daleč od doma so imela ključ od dvigala in ene od sob v tretjem nadstropju. Zato je hotel Grand sploh obstajal. Dominik je šef, obogatel je z menjavo dinarjev v marke. Ženske delajo za denar v podjetju hotel. Ženske pridejo, kričijo in vzdihujejo. Oni samo skrbijo, da so vsi zadovoljni in gre vse po načrtu. Filip je vedel, da se njihovemu hotelu reče javna hiša. Tako so ga zafrkavali v šoli. Oče je treniral neopaznost, spal je po urah čez dan. V šoli je Filipa pred pretepanjem rešil debelušni Zele, prvak Dalmacije v karateju. Mama Ivona je Zagrebčanka in pričakuje drugega otroka, oče Dominik pa Bosanec. Jedli so skupaj trikrat na dan, da so ostali »familija«. Vrstnika Filip in Halja, Oksa-nina hči, sta se začela učiti angleščino in sta se sporazumevala preko tretjega jezika. Skoraj vse punce iz tretjega nadstropja so bile čudovite, prijazne in nežne. Na blogu Julia komentirajo sodelujoči Condoleezovo sprotno spominsko pisanje. Ali piše roman ali priročnik za pomoč v puberteti? V Lvovu naj bi v resnici v centru mesta stal hotel Grand. Avtor je celo razmišljal, da bi napisal roman v vrsti kratkih zgodb, vedno iz perspektive drugega nastopajočega. Za dekleta skrbijo bolj kot za družinske člane, pa jim ena pobegne. Na blogu uganjujejo, če se zgodba ne odvija v Splitu. Sugestivno zgodbo pomagajo oblikovati in jo usmerjati. Ljudi pravzaprav ne zanima, če je zgodba resnična, ampak, kako se bo razpletla. V vzporedni zgodbi se iznenada pojavi tudi Halja, ki pove, kako je bilo ob odhodu, in da študira hrvaški jezik. Ala je zbežala s polkovnikom, prispe pismo, da bosta še nekaj desetietij srečna. Galjo ugrabijo iz bolnice. Martin se je vrnil en dan prepozno. Halja je pogrešala dedka in babico in sanjarila, kako se bosta z mamo vrnili v Ukrajino, polni denarja, ki ga je mama zaslužila s plesom. Dominik se je zavedal, kdo je v njegovem poslu žebelj, kdo kladivo in kdo roka, ki ga drži. Če naredi napako, bo sebe udaril po prstu. Filip se nikoli v življenju ne bo smel ukvarjati s takim delom, ko ženske bežijo in skačejo z balkona.
Vladimir Kajzovar
Foto: ZG
Rokomet
Vse boljša forma Ptujčank pred končnico Stran 12
Rokomet
Gorišničani uspešni, oslabljeni dravaši ne
Stran 12
Namizni tenis
Prvaki so se na Ptuju pošteno oznojili
Strani 13
Košarka
Odličen prvi polčas igralcev KK Terme Ptuj Stran 13
Strelstvo
Tekmovalna otvoritev strelišča v Kidričevem Stran 14
Dan košarke
Pred polnimi tribunami dvorane Ljudski vrt
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Šmartno na Ptuju do točke, Aluminij v Krškem do treh
Labod Drava -Šmartno 1928 1:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Akamba 24., 1:1 Kurež 50.
LABOD DRAVA: Bučar, Perger, Čeh, Perkovič, Spahic, Šturm (od 86. Kokol), Toplak, Bakovic (od 60. Kul-čar), Gorinšek, Marlon, Kurež (od 89. Zagoršek). Trener: Bojan Špehonja.
ŠMARTNO 1928: Pusovnik, Ja-hic, Podgoršek, Omerovic, Hajdari, Babic, Mahmutovič (od 62. Podbre-žnik), Kolenc (od 68. Jelen), Akamba, Mujakovic, Bizjak (od 79. Plesnik). Trener: Stanko Božičevič.
Uvodni krog spomladanskega dela prvenstva pred domačimi gledalci nogometašem Laboda Drave ni prinesel pričakovanih točk. Proti zadnjeuvrščenemu moštvu 2. lige so osvojili zgolj eno, kar je manj, kot so si Bojan Špehonja in njegovi varovanci obetali pred tekmo. Gostje so v srečanje krenili odločno z željo po zmagi in v 4. minuti so preko Mahmutoviča prvič nevarne-je zapretili. Tempo igre se je nato umiril, spremljali smo bolj ali manj slabo nogometno predstavo, v kateri pa so bili še vedno nekoliko podjetnejši sokrajani Bojana Prašnikarja, najbolj trofejnega slovenskega trenerja. Edino omembe vredno priložnost so si Ptujčani v 1. polčasu priigrali v 11. minuti, ko je za žogo proti vratom gostov sam stekel Bakovic, vendar je bil vratar Šmartnega hitrejši. V 24. minuti je maloštevilno občinstvo (zbralo se jih je le kakih 150) na Mestnem stadionu doživelo hladen tuš.

Foto: Črtomir Goznik
Ze v sredo proti Šenčurju
Nogometaši Laboda Drave bodo v sredo odpotovali na Gorenjsko, kjer se bodo v zaostalem srečanju 16. kroga pomerili z domačim Gar-minom Šenčurjem; srečanje je bilo namreč prejšnji konec tedna prestavljeno zaradi domnevno poledenelega igrišča. Ptujčani bodo v bližini Kranja poskušali popraviti slab vtis s sobotne tekme. V ekipo se po prestani kazni vrača Andrej Dugolin, tako da bo strateg Laboda Drave imel predvsem v zvezni vrsti kakšno izbiro več.
Robert Kurež (Labod Drava, modri dres) je na uvodu spomladanskega dela v zelo dobri forni.
Kurež, toda Toplak je z glavo iz težkega položaja zgrešil. Ob koncu srečanja je tempo igre splahnel, gostje pa so se sicer zaslužene točke veselili kot otroci. Pri domačih ostaja razočaranje, a tudi vedenje, da so sposobni bistveno več.
Tadej Podvršek
Krško - Aluminij 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Bingo (81), 0:2 M. Rešek (92).
KRŠKO: Ljubojevic, Ribič (od 75. Gazibegovic), Barkovič, Lazanski, Pilipovič, Slivšek, Mitič (od 46. Smu-kovič), Jakolic (od 22. Drnovšek), Vrčko, Urbanč, Trgo. Trener: Adnan Zildžovic.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bingo, Sambolec, Djokič (od 63. Pučko),
2. SNL
REZULTATI 17. KROGA: Labod Drava - Šmartno 1928 1:1 (0:1), Krško - Aluminij 0:2 (0:0), Dravinja Kostroj - Mura 05 0:1 (0:0), Bela krajina - Roltek Dob 0:3 (0:1), Interblock - Garmin Šenčur 2:2 (1:1).
1.	INTERBLOCK 17 8 7 2 27:15 31
2.	ALUMINIJ 17 8 5 4 29:17 29
3.	BELA KRAJINA 17 7 6 4 31:22 27
4.	DRAVINJA KOS. 17 7 6 4 21:16 27
5.	MURA 05 17 7 2 8 21:24 23
6.	ROLTEK DOB 17 6 4 7 23:26 22
7.	LABOD DRAVA 16 5 5 6 22:26 20
8.	KRŠKO 17 5 4 8 13:19 19
9.	GAR. ŠENČUR 16 4 5 7 28:33 17
10.	ŠMARTNO '28 17 3 4 10 22:40 13
Po katastrofalni napaki ptujske obrambe je do žoge prišel Ka-merunec Akamba in s kakšnih 15 metrov z lob udarcem neoviran premagal domačega vratarja Bučarja. Tudi sicer je bil temnopolti igralec Šmartnega najagilnejši na terenu, poleg tega pa je dokazal, da v nogah premore kar nekaj nogometnega talenta (sicer je nekoliko preslabo kondicijsko in telesno pripravljeni).
Drugi polčas so domačini začeli bolje in v 50. minuti preko Kureža izenačili. Stranski avt je z leve strani izvajal Perger, žoga je preletela vse igralce v kazenskem prostoru gostov, do nje je prišel Kurež in s kakšnih 10 metrov mu ni bilo težko zadeti. Domačini so nato vseskozi prevladovali, toda kljub temu to ni bila tista Drava, ki bi si jo gledalci želeli.
V 58. minuti je Kurež prodrl v kazenski prostor gostov, podal žogo do Čeha, ta pa je iz bližine zadel le vratnik. V 65. minuti je proti vratom Pusovnika stekel razigrani Kurež, a je po podaji Šturma žogo ustrelil previsoko in nova priložnost za dravaše je splavala po Dravi. Zadnjo priložnost na tekmi smo videli v 78. minuti, ko je ponovno podal
Gorazd Gorinšek, Labod Drava: »Prva tekma je vedno najtežja, toda vseeno ne vem, zakaj smo tako slabo pričeli srečanje. V drugem delu smo hitro izenačili, nato imeli pobudo, toda na žalost se ni izšlo. V sredo nas čaka že nov obračun, moramo se zbrati in v Šenčurju igrati na tri točke.«
S®,/
v	1 _,
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Rešek (Aluminij, rdeči dres) je v Krškem potrdil zmago svoje ekipe.
Medved, Vračko (od 75. Kmetec), Purišič, Lugonjič (od 69. M. Rešek), Režonja, Romih. Trener: Bojan Flis.
V	nedeljo so imeli kidriče-vski ljubitelji nogometa veliko razlogov za veselje, saj so se njihovi nogometaši iz Krškega vrnili s tremi točkami, ki so jih ob spodrsljajih Bele krajine in Dravinje pripeljale na 2. mesto prvenstvene razpredelnice. Za nameček si je spodrsljaj na domačem igrišču privoščil še vodeči Interblock, zato je Aluminij zmanjšal zaostanek za njimi na samo dve točki.
V	Krško so odšli Kidričani optimistično razpoloženi, saj sta se v ekipo po bolezni vrnila izkušena Marko Kmetec in Gregor Režonja. Domači strateg Adnan Zildžovič je seveda želel zmago za svojo ekipo, vendar se je zavedal, da bo to brez Igorja Mostarliča, ki je bil izključen na prvi tekmi spomladanskega dela proti Beli krajini, zelo težko. Srečanje se je pričelo s klasičnim »otipavanjem« tekmecev in igro med obema kazenskima prostoroma. Domačini so vedeli, da ne smejo s prevelikim številom igralce hiteti v napad, saj bi to
Bojan Flis - trener Aluminija: »Seveda sem zadovoljen z zmago, predvsem pa s pristopom igralcev, ki so igrali zelo disciplinirano. Uspeh s takšno igro ni izostal.«
bila priložnost za hitre nasprotne napade gostov. Vendar domačinom ni uspelo do konca onemogočiti napadov Aluminija, pri katerih sta priložnosti za zadetek zamudila povratnik v moštvo Gregor Režonja in nato še David Lugonjič.
V drugi del igre so bolje krenili nogometaši Aluminija in počasi pletli mrežo okoli domačega vratarja Ljubiše Ljubojeviča. V zadnjih desetih minutah srečanja so dokončno zlomili odpor žilavih domačinov. Najprej je v 81. minuti s strelom z okoli dvajsetih metrov Klemen Bingo zadel desni zgornji kot domačega vratarja ter poskrbel za veselje svoje ekipe. V drugi minuti sodnikovega dodatka je iz hitrega nasprotnega napada zadel še Mitja Rešek in tako samo potrdil zasluženo zmago.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL
Boban Jovic na derbiju dvakrat v vratnico ...
REZULTATI 22. KROGA: Rudar - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec: Osterc 53.
Nafta - Domžale 2:3 (1:2); strelci: Vinko 18., Jovanovič 65.; Juninho 15., 73., Vuk 42. R. K.: Vuk 59./ Domžale
H iT Gorica - CM Celje 1:1 (0:1); strelca: Plut 53.; Akakpo 27.
Olimpija - Maribor 0:0; R. K.: Viler 78./Maribor
Triglav Gorenjska - Primorje 2:0 (0:0); strelca: Burgar 62., Stjepao-vic 88.
1.	MARIBOR 22 14 7 1 41:12 49
2.	DOMŽALE 22 12 5 5 32:18 41
3.	LUKA KOPER 22 11 3 8 33:27 36
4.	OLIMPIJA 22 7 7 8 28:26 28
5.	HIT GORICA 22 7 6 9 24:33 27
6.	TRIGLAV 22 7 6 9 23:36 27
7.	RUDAR VELENJE 22 6 7 9 33:35 25
8.	NAFTA 22 7 4 11 32:37 27
9.	CM CELJE 22 5 8 9 28:36 23
10.	PRIMORJE 22 5 5 12 27:41 20
PARI 23. KROGA: (sreda, 16. 3.):
ob 16.00: Primorje - Rudar Velenje; ob 17.00: Domžale - Triglav, CM Celje - Olimpija; ob 18.00: Maribor - Nafta, Luka Koper - Hit Gorica.
Najzanimivejša tekma 22.
kroga je bila odigrana v Ljubljani, kjer sta se pred več kot 6000 gledalci na stadionu v Stožicah merila Olimpija in Maribor. Prvi po vrnitvi v 1. SNL še niso premagali »vijolic«, to pa jim ni uspelo niti v soboto. Predvsem v drugem polčasu so imeli za to kar nekaj priložnosti, najlepšo po strelu nekdanjega člana Aluminija Bobana Joviča, ko se je žoga od ene vratnice odbila v drugo in se odkotalila v polje ... Varovanci Darka Milaniča so imeli obilo smole s poškodbami, saj so morali igrišče predčasno zapustiti Mertelj, vratar Pridigar in Mezga, zaradi rdečega kartona pa še Viler.
Najbližja zasledovalca Maribora, Domžale in Koper, sta v gosteh dosegla zmagi in se nekoliko približala vodilnemu moštvu. Domžalčani so tokrat prikazali zavidljivo učinkovitost, saj so kar trikrat ugnali Nemanjo Joziča. Za zmago Kopra je bil dovolj že en zadetek, znova ga je dosegel veteran Milan Osterc.
JM
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Vse boljša forma Ptujčank pred končnico
Olimpija - Mercator Tenzor 26:42 (13:22)
ŽRK MERCATOR PTUJ: Mateša 8, Močnikova, Majcnova 6, Ciora 6, Sivka 6, Prapotnikova 6, Korotajeva 1, Strmškova 4, Bolcarjeva 2, Erha-tičeva 3, Kovačičeva, Žunčeva, Neu-bauerjeva. Trener: Nikola Bistrovič.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so v zadnjem, 22. krogu 1. lige gostovale v Ljubljani, pri nekoč sloviti Olimpiji, ki pa preživlja najtežje čase v svoji zgodovini in je trenutno z mlado ekipo daleč od nekdanjega blišča. Ptujčanke so si že pred to tekmo priigrale nastop v končnici za prvaka, ki se začne
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 22. KROGA: (			Olim-
pija - Mercator Tenzor Ptuj 26:42			
(13:22), Zagorje GEN	I -	Veplas	
Velenje 34:25 (16:12), Piran -			Mli-
notest Ajdovščina 27:27		(15:14),	
Casino Izola - Žalec 35:30 (17:12),			
Celje Celjske mesnine -	Krka 24:31		
(17:12); prost Krim Mercator.			
1. KRIM MERCATOR 20 20	O	O	40
2. ZAGORJE GEN I 20 15	2	a	32
3. KRKA 20 13	1	6	27
4. MER. TENZOR PTUJ 20 12	O	S	24
5. CELJE C. MESNINE 20 9	1	1O	1g
6. OLIMPIJA 20 8	2	1O	1S
7. VEPLAS VELENJE 20 8	1	11	17
8. CASINO IZOLA 20 8	O	12	16
9. PIRAN 20 5	2	13	12
10. M. AJDOVŠČINA 20 5	1	14	11
11. ŽALEC 20 1	2	17	4
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (na sliki Majcnova) so proti Olimpiji slavile s 16 zadetki razlike.
26. marca, ko se bodo v Ljubljani pomerile z ekipo Krima Mercatorja.
Začetek nedeljskega srečanja med ekipama Olimpije in Mercatorja Tenzorja je pripadel gostjam. Te so takoj pove-dle in vodstva do konca srečanja niso več spustile iz rok. »Zmajčice« so vsaj delno držale korak s Štajerkami do 14. minute, ko je bilo na semaforju 7:10, nato so igrale samo še gostje in si že do odmora priigrale 9 za-
detkov prednosti.
V začetku drugega dela nebogljene mlade domačinke niso zadele kar 10 minut, kar so Ptujčanke izkoristile in napravile delni izid 0:8. Omenjena serija je odprla možnost za vstop na parket mlajšim ptujskim igralkam - priložnost so dobile vse, ki so bile v Ljubljani. Omeniti velja predvsem Erhatičevo, ki je zadela trikrat, kar je vsekakor pozitivno za samozavest mlade igralke.
Rokomet m 2. SRL - končnica (m)
A «v ■ V	■	v i	II ■■	i i	V
Gorisničani uspesni, oslabljeni dravasi ne
Ptujske igralke so pred končnico za prvaka najboljših štirih ekip v vse boljši formi, kar lahko stratega Bistroviča navdaja z optimizmom. Ob prepričljivih predstavah v končnici ni nedosegljivo niti tretje mesto (Krka, ki je trenutno tretja, Ptujčan-kam uhaja za le tri točke), kar je tudi tihi cilj strokovnega vodstva ptujskega ženskega rokometnega kluba.
tp
v-B
Moškanjci Gorišni-ca - Črnomelj 31:22 (14:11)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6 (2), Zorli 3, Leskovšek 2, Bedrač 1, Planine 2, Arnuš, Balas 7, Lozinšek 4, Golob, Cvetko, Luka-ček 2, Koražija 2, Preac, Firbas, Di-mec 2. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 2(2), Črnomelj 2(3); IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 8, Črnomelj 0 minut.
Rokometaši Gorišnice so pretekli teden doživeli neprijeten poraz v borbi za napredovanje v 1. B-ligo, vendar so se že med tednom trudili na treningih, da bi popravila ta slabi vtis. Trener Oblak je posebej opozarjal na ekipo Črnomlja, ki sicer na lestvici končnice zaseda predzadnje mesto, a lahko preseneti tudi objektivno močnejše tekmece. V prvem polčasu igra domačim rokometašem ni stekla tako, kot so si želeli, in Črnomeljčani so držali priključek vse do odmora. Drugi del srečanja so rokometaši Mo-škajncev-Gorišnice začeli več kot odlično in njihova prednost je naraščala iz minute v
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Moškanjcev-Gorišnice (na fotografiji Alen Balas) so z zbrano igro ugnali ekipo Črnomlja.
2. SRL (m) - končnica				
REZULTATI 3. KROGA: Moškanjci				
Gorišnica - Črnomelj 31:22, Mitol				
Sežana - Drava Ptuj 31:28, Dobova				
- Cerklje 33:32.				
1. DOL TKI HRASTNIK 2	2	O	O	13
2. DOBOVA 3	2	O	1	13
3. MOŠKANJCI-GOR. 3	2	O	1	1O
4. RADOVLJICA 2	1	O	1	1O
5. CERKLJE 3	1	O	2	1O
6. MITOL SEŽANA 3	1	O	2	S
7. ČRNOMELJ 3	1	O	2	4
8. DRAVA PTUJ 3	1	O	2	2
minuto. V 46. minuti je bilo že enajst zadetkov prednosti v njihovo korist (26:15) in dvomov o končnem zmagovalcu ni bilo več. Zmaga je seveda vedno najboljši stimulator pred naslednjimi tekmami in tako bo zagotovo tudi v primeru ekipe Moškanjcev-Gorišnice, ki ima pred sabo še dve zaporedni domači tekmi.
Danilo Klajnšek
Mitol Sežana - Drava Ptuj 31:28 (18:13)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 7, Jan-žekovič, Verdenik 1, Bezjak 6, Fridrih 4, Sabo 4, Pukšič 3, Šamperl 3, Do-gša, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo.
Rokometaši Drave iz Ptuja so se v 3. krogu končnice za prva-
ka v 2. ligi v soboto pomerili z ekipo Mitola iz Sežane. Ptuj-čani so na pot krenili močno oslabljeni, saj je bilo v ekipi le 11 igralcev, od tega trije vratarji. Zaradi kazni je manjkal Požar, zaradi osebnih zadev pa so manjkali Bračič, Horvat in Ferk, poleg tega pa je poškodovan tudi Bedrač.
Pričelo se je po domačih notah, saj so Kraševci v prvem polčasu ves čas vodili in brez težav nadzirali potek igre. Proti koncu prvega polčasa so modri sicer imeli napad za 15:14, toda niso ga izkoristili. V nadaljevanju so storili nekaj napak v napadu, kar so domačini izkoristili in odšli na odmor s prednostjo petih zadetkov.
V drugem delu se je slika iz prvega polčasa nadaljevala.
Ptujčani nikakor niso našli prave igre, predvsem v napadu so s predvidljivo in na čase tudi preveč nestrpno igro storili vse preveč napak, poleg tega pa so njihovi streli velikokrat zadeli sežanskega vratarja. Domačini so to izkoristili in tako v 42. minuti povedli s sedmimi zadetki razlike (24:17). Domači trener je lahko veliko menjaval in tudi s tem držal tempo v igri, medtem ko oslabljeni gostje s Štajerske v soboto te možnosti niso imeli. Do konca tekme je mlada ekipa iz Sežane nekoliko zmanjšala tempo, kar so Ptuj-čani vsaj delno izkoristili in ob koncu nekoliko ublažili poraz.
Naslednje srečanje bodo dravaši odigrali v gosteh pri ekipi Cerkelj.
tp
Rokomet m l. B SRL (m)
Točke bo potrebno iskati drugje ...
Velika Nedelja Carrera Optyl - Sviš Pekarna Grosuplje 31:36 (15:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Kvar 3, Majcen, Han-želič 1, Horvat 3, Vezjak, Veselko, Škripec 3, Preac, Ivančič 8 (4), Kova-čič, Tušak, Kumer, Zemljič, Špindler 10, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 6 (4), Sviš Pekarna Grosuplje 0; IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 6 minut, Sviš Pekarna Grosuplje 8 minut.
Po neodločenem rezultatu proti ekipi Grosupljega so ro-kometaši Velike Nedelje v zaostali tekmi gostili še sosede iz Ivančne Gorice. Ekipa Sviša je v tej sezoni eden izmed resnih kandidatov za uvrstitev v 1. A
1. B SRL			
ZAOSTALO SREČANJE 14. KRO-			
GA: Velika Nedelja Carrera Opty			-
Sviš Pekarna Grosuplje	31:36.		
1. KRŠKO 16 14	1	1	2g
2. ISTRABENZ P. IZOLA16 12	2	2	26
3. SVIŠ P. GROSUPLJE 16 10	4	2	24
4. SEVNICA 16 10	1	5	21
5. ŠKOFLJICA 16 7	1	S	15
6. CELJE PIVO. LAŠKO B16 7	O	g	14
7. AJDOVŠČINA 16 6	2	S	14
8. GRČA KOČEVJE 16 6	1	g	13
9. GROSUPLJE 16 5	2	g	12
10. VELIKA NEDELJA 16 3	2	11	S
11. ALPLES ŽELEZNIKI16 4	O	12	S
12. MOKERC IG 16 3	1	12	7
SRL. Svojo kvaliteto so pokazali tudi na tekmi v Veliki Nedelji. V zelo izenačenem prvem polčasu si nobena ekipa ni uspela ustvariti razlike, večje kot dva zadetka. Rezultat je bil kar 14-krat izenačen, vendar so po številnih tehničnih napakah gostje uspeli v zadnjih sekundah prvega dela zadeti za minimalno vodstvo.
Tudi v nadaljevanju smo gledali enak potek tekme vse do 44. minute, ko je bil rezultat izenačen na 22:22. Gostje so v Veliko Nedeljo prišli kot absolutni favoriti, vendar če so želeli zmagati in obdržati stik z vrhom 1. B SRL, so morali zaigrati veliko bolje, saj domačini nikakor niso popuščali. In prav ta kvaliteta in dolga klop gostov sta bili na tej tekmi odločilni. V obdobju od 45. do 48. minute so gostje uspeli narediti delni izid 1:5 in rezultat obrniti v svoj prid. Do konca tekme so uspešno kontrolirali rezultat in na koncu zasluženo slavili z rezultatom 31:36. Da imajo gostje res dolgo klop, pove podatek, da se je kar enajst igralcev vpisalo med strelce, pri domačinih samo sedem.
Kljub porazu so rokometaši iz Velike Nedelje pokazali dobro igro, a njihove tekme z direktnimi konkurenti za obstanek šele prihajajo. Upamo, da bo rezultat na njih ugodnejši za Veliko Nedeljo Carrero Optyl.
Danilo Klajnšek
Kegljanje m 2. SKL, 3. SKL
V Cersaku zmaga deklet za 1. B ligo
Minuli konec tedna je bil za kegljavke in kegljače Drave Deta Centra iz Ptuja uspešen -oboji so zmagali v gosteh. Dekleta so v dvoboju s Ceršakom potrdile dobro formo, z novo zmago pa tudi ohranile štiri točke prednosti pred Rudarjem. Ptujčanke so na najboljši poti v višji rang tekmovanja (1. B SKL): v naslednjem krogu so proste, v zadnjem krogu pa bodo igrale z zadnjeuvrščenim Šoštanjem II.. Za potrditev 1. mesta bi jim zadostovala že ena osvojena točka.
Fantje so se očitno specializirali na zmage proti ekipam z vrha prvenstvene razpredelnice. V prejšnjem krogu so na Ptuju pometli z lendavsko Nafto, sedaj so premagali še sosede iz Prepolj. Dve zaporedni zmagi sta jih pripeljali v sredino prvenstvene razpredelnice, kjer ni potrebno konstantno igrati pod pritiskom boja za obstanek.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 16. KROGA: Ceršak - Drava Deta Center 2:6, Gašper Ko-rotan - Šoštanj II 6:2, Rudar - Litija 5:3, Komcel - Lanteks III 4:4.
7. NAFTA S. KOMCEL g. ŠOŠTANJ II
1A 5 1 S 11 14 a 2 g S 1A O O 1A O
Ceršak - Drava Deta Center 2:6 (3013 - 3088)
DRAVA DETA CENTER: Krušičeva 539, Kozoderčeva 456, Plajnškova 485, Kolarjeva 527, Krambergerjeva 553, Bombekova 519.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 16. KROGA: Prepolje - Drava Deta Center 2:6, Nafta - Lokomotiva 7:1, Gašper Korotan - Radenska II. 6:2, Žalec Petrol - Piramida 5:3, Litija - Rile servis 6,5:1,5.
1.	LTIJA	16
2.	NAFTA	16
3.	GAŠPER KOROTAN 16
4.	PREPOLJE 16
5.	DRAVA DETA CENTER16
6.	RADENSKA II.
7.	ŽALEC PETROL
8.	LOKOMOTIVA
9.	RILE SERVIS
10.	PIRAMIDA
16 16 16 16 16
21 2O 2O 1g 16 15 15 12 12 1O
1.	DRAVA DETA CENTER15	12	0	3
2.	RUDAR 14	10	0	4
3.	LITIJA 14	8	1	5
4.	LANTEKS III. -2 14	8	2	4
5.	CERŠAK 15	8	0	7
6.	GAŠPER KOROTAN 14	7	0	7
24 2O 17 16 16 14
Prepolje - Drava Deta Center 2:6 (3177 - 3210)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 513, Podgoršek 534, Premzl 548, Kozoderc 527, Sušanj 516, Čeh 572.
Danilo Klajnšek
jSUa
Štajerski tednik, pomlad 2011
Pomladno prebujanje
Spomladanska opravila na vrtu nas že
čakajo
Pomlad počasi, a zanesljivo prihaja v naše kraje. Vsak sončen dan nas vabi na vrt, želimo si čim prej pričeti delati. Vendar moramo biti previdni. Delo na vrtu lahko začnemo takrat, ko se zemlja dovolj osuši in ogreje. Dovolj suha za delo je takrat, ko se ne oprijemlje več naše obutve in orodja.
Prvo opravilo spomladi je, da zemljo prekopljemo ali pa poravnamo, če smo to delo opravili v jeseni. Poravnamo jo takoj, ko opazimo, da se dovolj osuši. Na tak način »zaklenemo« vso zimsko vlago za dalj časa.
Pred začetkom setve in sajenja na vrtu si naredimo plan setve, preverimo, koliko semena imamo shranjenega še iz prejšnjih let. Če je seme starejše od dveh let, je bolje, da preverimo kaljivost semena s preprostim domačim kalilnim testom. Zložimo papirnato brisačo v tri do štiri plasti, jo namočimo in pustimo, da voda odteče. Postavimo jo na krožnik in nanjo enakomerno razporedimo seme, za katerega nismo prepričani, koliko še kali. Drobnega semena razporedimo več, debelejšega manj. Fižol, grah in bob lahko kalimo tudi na na-vlaženem pesku. Pazimo, da se papir nikoli ne izsuši, pomagamo si tudi tako, da vse skupaj zavijemo v folijo za živila. Nato tak krožnik položimo na toplo mesto. Seme različnih vrst kali različno dolgo, a vsaj občutek, koliko semena bo vzkalilo, bomo tako dobili.
Kako staro je še lahko seme, da uspešno kali, je odvisno od več stvari.
SHRANJEVANJE SEMENA: seme v originalno zaprtih vrečicah lahko skladiščimo vsaj tako dolgo, kot je napisano na vrečici. Ko je vrečica enkrat odprta, je lahko nepravilno skladiščenje vzrok, da seme v drugem letu ne bo dobro kalilo. Seme hranimo v hladnem in suhem prostoru, nikakor ne sme biti izpostavljeno soncu, ne smemo ga hraniti na toplem
ali v vlažnih prostorih. Previdni bodite predvsem ob setvi na vrtu. Če nam ostane seme v vrečici, je nikakor ne odložite na tla, niti za krajši čas. Seme se zelo hitro navlaži, vlažno seme pa zelo hitro izgublja kaljivost
RASTLINSKE VRSTE: seme nekaterih rastlinskih vrst obdrži kaljivost več let, drugim spet kaljivost izredno hitro pade, kljub temu da je pravilno skladiščeno.
Najhitreje pade kaljivost: pastinaku in črnemu korenu, ki že po dveh letih shranjevanja zelo slabo kalita. Zelo hitro slabše kalijo tudi kolerabica, korenček, zelena, peteršilj, sladki komarček, čebula in por, po treh letih je kaljivost običajno že preslaba. Tudi stročnicam: fižolu in grahu se kaljivost občutno zmanjša po treh letih. Tudi kaljivost motovilca je po štirih letih hranjenja vprašljiva. Srednje dolgo: 4-5 let, ohranijo kaljivost zgodnje kapusnice, kitajski kapus, podzemna koleraba, paradižnik, paprika, jajče-vec, kumare, bučke, radič, bob, špinača, blitva in rdeča pesa. Najdlje lahko hranimo seme redkve, redkvice in poznih ka-pusnic: tudi do šest let.
Vendar starejše seme dobro kali samo v zelo dobrih pogojih: topla in dovolj vlažna zemlja. Kakor hitro se pogoji slabšajo, starejše seme še veliko slabše kali. Zato za zgodnje spomladanske setve, kakor
Besedila in fotografije:
Miša Pušenjak, Simona Meznarič, Martin Ozmec in Andrej Rebernišek. Urednica priloge: Simona Meznarič.
tudi za setve v vročem poletju izbirajte raje novo seme, staro seme pa posejte v maju in juniju, pa tudi v septembru, ko so pogoji za setev v naših krajih običajno najboljši. Na Primorskem se seveda pomlad prične prej, torej so tudi idealni pogoji običajno vsaj 14 dni prej.
Kjer obstajajo pravila, so tudi izjeme: sveže seme moto-vilca slabo kali, enako slabše kali sveže seme trajnic. Pri teh rastlinah je bolje sejati leto dni staro seme.
Po pregledu semena naredimo seznam, katero seme moramo še dokupiti. S tem seznamom gremo v trgovine, le tako nas prepolne police ne bodo premamile, da bi nabavili več semena, kot ga potrebujemo. Na tak način preprečimo kopičenje semena doma.
Zgodaj spomladi moramo biti pozorni ravno na temperaturo zemlje. Ozračje se spomladi segreje hitro, tla pa temu segrevanju le počasi sledijo, saj so noči še zelo mrzle. Lepo bi bilo, če bi nas spomladi obveščali tudi o temperaturi zemlje, saj je ravno od tega odvisen začetek setve. Redno lahko najdete temperature zemlje na teletekstu TV Slovenija na strani, kjer so agrometeorološki podatki, in seveda na spletni strani naše Agencije RS za okolje, kjer spet poiščite agromete-orološke podatke.
Najprej moramo pomladi posaditi spomladanski česen in čebulček. To naredimo lahko takoj, ko je zemlja že dovolj suha. Čebulček, spomladanski česen in šalotko lahko sadimo najbolj zgodaj. Temperatura zemlje igra pri sajenju teh vrtnin najmanjšo vlogo.
Zelo zgodaj lahko sejemo na
prosto tudi solato, grah in bob. Med vrste solate lahko posejete mesečno redkvico ali rukolo. Poskusite enkrat vzgojiti tudi čebulo iz semena. Te vrtnine uspešno kalijo tudi pri nižjih temperaturah zemlje: zadostuje 4-5 oC.
Korenček in peteršilj potrebujeta vsaj 10 oC, da bo kalji-vost zadovoljiva, zato s setvijo teh dveh vrtnin počakajte nekoliko dalj časa. Tudi nizek in visok fižol želita nekoliko toplejša tla, zato ju v celinski Sloveniji ne sejemo pred sredino aprila.
Zgodnejše pridelke lahko dosežemo z vzgojo sadik. Vendar upoštevajte, da samo čvrste in zdrave sadike pomenijo, da bodo rastline tudi na vrtu zdrave in bodo rodile bolj zgodaj. Vzgoja sadik na oknih ne pomeni najbolj kakovostnih sadik. Posebej ne tistih vrtnin, ki zahtevajo še posebej veliko svetlobe in toplote: to so plo-dovke. Zato vzgojo teh sadik raje prepustite vrtnarijam, razen seveda tistih srečnežev, ki imate doma rastlinjake ali zimske vrtove. Zaradi številnih težav v preteklih letih, saj vemo, da je naše vreme poleti lahko zelo muhasto, vam svetujem, da se poleg najbolj priljubljenih sort paradižnika volovsko srce in saint Pierre odločite še za nakup semena ali sadik hibridnih sort. Le-te so odpornejše in se dalj časa branijo pred težavami.
Sami pa si lahko vzgojite sadike toplotno manj zahtevnih rastlin. V marcu že lahko sejete solato, zgodnja zelja, kolerabi-co, por, čebulo, proti koncu marca pa tudi nizek fižol za prve, najslajše stroke. Vzgojimo seveda sadike s koreninsko
grudo. Sadike lahko že hitro postavljamo na prosto, kjer bodo imele dovolj svetlobe.
Pri planiranju setve je nujno upoštevati kolobarjenje: vrstenje vrtnin. Na istem mestu naj vrtnine iz iste družine ne rastejo več let zapored. Pri tem pravilu raje ne delajte izjem. Še več, za ohranjanje rodovitnosti zemlje in zdravih rastlin na vrtu moramo biti pozorni tudi na to, da si na isti gredici ne sledijo vrtnine iz iste skupine vrtnin. Te skupine so:
•	solatnice: sem sodijo poleg solate še radič in endivija, njihov sorodnik pa je tudi črni koren;
•	kapusnice: kamor uvrščamo poleg zelja, cvetače, broko-lija, kolerabice in ohrovtov tudi kitajski kapus, redkvico, redkev, rukolo, krešo, repo in kolerabo;
•	kobulnice: v to skupino so-
dijo korenček, peteršilj, zelena, pastinak, pa tudi začimb-nice, kot so janež, koper, ko-marček, kumina; plodovke so iz dveh botaničnih družin, ki si med sabo nista v sorodu, pa vendarle je bolje, da si ne sledita v kolobarju: razhudniki so paradižnik, paprika, jajče-vec ali melancana, sem pa uvrščamo tudi kumare. Med bučnice pa sodijo vse bučke in buče, kumare, pa seveda tudi lubenice in melone. Ker pa je krompir najbližji sorodnik paradižnika, moramo v planiranju kolobarja upoštevati tudi to, torej v štirih letih naj ne rasteta na isti gredici paradižnik in krompir. stročnice: fižol, grah, bob, dolga vigna, soja, leča či-čerika, upoštevajte pa tudi sorodstvo z deteljami, če jih sejete, da si zemlja odpočije;
• čebulnice: čebula, česen,
por, šalotka, drobnjak, kitajski drobnjak.
Ob tem je treba upoštevati, da sta si v sorodu tudi rdeča pesa in blitva.
Na gredici naj si v zaporedju sledijo vrtnine, ki zahtevajo gnojenje s hlevskim gnojem, to so zelje, ohrovt, visoki fižol, zgodnji krompir, paradižnik, paprika, jajčevec. Če še nimate problemov zaradi koreninskih uši in pogostega gnitja, lahko na to gredo sadite tudi solato, endivijo in radič. Če pa so problemi že prisotni, potem solatnice sadite raje na drugi del vrta, ki je bil pognojen s hlevskim gnojem prejšnje leto. Tja sadimo tudi vse vrtnine, ki prezimljajo, kitajski kapus, por, špinačo, rdečo peso, gomoljno zeleno, kolerabico, kolerabo, repo, listnati peteršilj ... Gnojenja z organskimi gnojili ne
marajo korenček, korenasti pe-teršilj, čebulnice, razen pora, in stročnice. Še nekaj morate vedeti tisti, ki ste v jeseni gnojili s hlevskim gnojem, to gnojenje zadostuje za vse vrtnine, tudi tiste, ki bodo prišle na gredice naknadno, zato je kakršno koli dodajanje kupljenih gnojil spomladi prej škodljivo kakor koristno za vaše vrtnine. Ravno tako ni treba gnojiti, ko gredice zapusti ena vrtnina in ji sledi naslednja.
Pri načrtovanju setve upoštevajte, da bodo nekatere vrtnine hitro zapustile gredice, druge bodo na vrtu do pozne jeseni. Ker naj bo zemlja čim manj časa prazna, že zdaj načrtujte, kaj boste kasneje posadili na izpraznjene gredice. Ravno zato je smiselno vse to v času, ko nas delo na vrtu še ne preganja preveč, spraviti tudi na papir in si tako prihraniti časovno stisko kasneje. Šele ko se boste lotili dela, boste ugotovili, koliko časa je pravzaprav potrebno, da pravilno skombi-nirate vse na vaš vrtiček. Če se tega ne lotimo tako, se kasneje hitro pokažejo problemi, ki jih lahko rešimo le tako, da posadimo na gredico vrtnine iz iste skupine. Na tak način pa povečamo možnost, da se bolezni in škodljivci na vrtu množijo in širijo veliko hitreje in enostavneje.
Nekatere vrtnine sejemo večkrat, vendar nobene ne smemo posejati ali posaditi na gredico, kjer je že bila, če želimo imeti zdrav vrt, ki obilno rodi. Če se boste hitro lotili dela. Je še povsem dovolj časa za vse to.
Veliko veselja in uspeha na vašem vrtu vam želim.
JVoto življenje
Vse za vrt in dom
16. sejem
Mora
VRTNARSTVO, CVETLIČARSTVO IN KRAJINSKA ARHITEKTURA
Vse za poroko
10. sejem
(poroka
POROČNE STORITVE IN IZDELKI
CELJSKI SEJBM
l8.-20. MAREC
20IX
Dih življenja
Flora, Potoka in
Altermed
OD PETKA DO NEDELJE
čebelarska tacava V SOBOTO IN NEDELJO
www.ce-sejem.si
7- sejem
Altermed
POT DO ZDRAVJA
34. DRŽAVNI ČEBELARSKI POSVET IN MEDNARODNA PRODAJNA RAZSTAVA 19. in 20. marec 2011
Ekološko vrtnarjenje
Kompost - duša biološkega vrta
Mnogi ste se že odločili, da je ekološko vrtnarjenje tisto, ki bo na vaš vrt prineslo novo kvaliteto, vašemu življenju pa nekaj več. Osnova za zdrave rastline pa je prav gotovo uravnoteženo in pravilno gnojenje. Kaj bi lahko bilo bolj uravnoteženo, kakor to, kar nam je pokazala že narava - gnojenje s preperelimi organskimi ostanki.
Kompost je resnično najboljše gnojilo, ki ga lahko uporabimo na našem vrtu, z njim lahko gnojimo prav vse rastline, od vrtnin do okrasnih rastlin, grmičevja in drevja, tudi zelenico. Vendar vsak kompost ni enak kompostu. Najboljši je tak, kjer smo kompostiranje vsaj malo nadzirali tudi sami. Res pa je, da vsi tudi nimamo prostora, da bi se lotili takega kompostiranja. Zato naj si iz naslednjih vrstic vsak vzame toliko, kolikor zmore sam narediti na svojem vrtu.
Nastanek komposta - gnojila in njegov pomen
Kompostiranje je biokemičen proces, v katerem sodelujejo številni živi organizmi. Brez njih lahko namesto hranil-
ne snovi nastane gnijoča, smrdljiva organska masa ali pa nič
-	organski ostanki se posušijo in ostanejo taki, kot so. Vendar morajo biti ob kompostiranju prisotni pravi mikroorganizmi, tako kot je to potrebno pri ki-sanju zelja, mleka ali vina. Zato je priporočljivo, da kompostni kup naredimo sistematično
-	namerno in nanj dodajamo tudi star, že preperel kompost, vrtno zemljo ali najbolje - hlevski gnoj, tako drugi, kupljeni pospeševalci kompostiranja sploh niso potrebni.
Lotimo se torej dela, najprej izberemo pravi prostor za kompostni kup
Da se kompostni kup preveč ne osuši, izberemo zanj tako lego, da bo večji del dneva v
senci. Če govorimo o domačih kompostnih kupih, kjer zbiramo odpadke v prav posebej zgrajene (ali kupljene) škatle, potem je zadeva lažja. Kompostni kup postavimo pod drevo. Nekateri ekološki pridelovalci priporočajo brezo, lesko ali bezeg.
Priprava
kompostnega kupa
Preprosto zbiranje vseh organskih odpadkov še zdaleč ne pomeni, da bo naš kompost idealno gnojilo za zelenjavni vrt. Še vedno pa ga lahko uporabimo kot dopolnilo kupljenim organskim gnojilom. Nujno potrebno je, da kompostni kup naredimo naenkrat. Le takrat se bo razvila dovolj visoka temperatura, ki bo uničila vse škodljive organizme: glivice, bakterije in tudi večino semena plevela.
Za pravi kompostni kup moramo torej imeti vsaj dva prostora za kompostiranje. Biti morata narejena tako, da dovoljujeta prezračevanje. Služita sicer samo za to, da kompostni kup tudi lepo zgleda in nista nujno potrebna. Lahko sta narejena iz lesenih palic, ki jih izmenično nalagamo na osnovno oporo, lahko ju naredimo tudi iz običajne mreže za ograjo. V prvi prostor čez poletje odlagamo vso organsko maso. V naslednji prostor pa bomo v jeseni zložili vso maso tako, da se bo spremenila v najboljše gnojilo za vse rastline.
Zlaganje
kompostnega kupa
V jeseni na dno tega prostora najprej naložimo plast šibja in vej, debela naj bo tako, da bo poskrbela za zračenje. Na to plast naložimo plast starega komposta in/ali hlevskega gnoja, nanjo spet plast odpadkov in tako naprej. Zelo dobro bi bilo to plast čez poletje nabranih odpadkov razrezati s posebnim drobilcem komposta, ki se pri nas že dobi. Med plasti lahko potresemo tudi lesni pepel. Lahko pa ga potresamo
Zaščita, ki prepriča...
•	visoka propustnost svetlobe
•	nizka lastna teža, ki ne ovira rasti
•	neobčutljiva na veter	Spodnja Senica 9 / 1215 Medvode
•	dolga živlenska doba (10-12 let)
•	enostavna namestitev in odstranjevanje
ProFârm
KOSENINA n.O.O.
Info: 01/3618-303
čez poletje na zbrano organsko maso. Plasti naj bodo debele 20 30 cm. Nujno potrebno je, da na kompostni kup dodamo tudi material živalskega izvora, da bo hranilo za naš vrt uravnoteženo. Samo »vegetarijanski« kompost je manj primeren za gnojenje in lahko služi le kot dopolnilno gnojilo na vrtu. Na koncu kup ne sme biti višji od 1,5-1,8 m.
Če imamo občutek, da je vsa masa presuha, kompostni kup zalijemo z vodo, še bolje pa je, da uporabimo koprivni pripravek, kjer 1 kg kopriv namočimo v 10 l vode. Vse skupaj mora stati vsaj 24 ur. Uporabimo lahko tudi pripravek iz gabeza. Nikoli ne uporabljamo mrzle vode, vedno mora biti vsaj topla. Če nimamo kopriv in gabeza, lahko v vodo zamešamo trsni sladkor (ta je bolj primeren od rafiniranega belega sladkorja). Na 10 l vode damo 5 dkg sladkorja, to pa zadošča za 1 m3 komposta. Nekateri uporabljajo tudi razredčeno sirotko. Vse to bo pospešilo kompostiranje.
Na koncu kompostni kup zaščitimo pred izhlapevanjem poleti in nizkimi temperaturami pozimi z debelo plastjo slame, listja ali sena. Lahko vzamemo tudi kakšno platno
ali celo agrokopreno v nekaj plasteh. Snov mora prepuščati vlago in zrak, zato ne smemo pokrivati s folijo. Dobro bi bilo, da bi bil kup narejen tako, da omogoča odtekanje deževnice, zato naj bo končna plast naložena »na kup«, na sredini višje, prosti stranicam pa nižje. In to je vse.
Trenutno velja, da je bolje tako narejen kompost pustiti pri miru in ga ne premetavati. Kljub temu pa občasno preverimo, predvsem povohamo. Če iz njega smrdi, je zračenje nujno potrebno, saj organska masa gnije, ne razpada, ker je v kupu premalo zraka.
Prav tako pa je dobro, da občasno preverimo, če je dovolj vlažen. Posebej če je poletje zelo suho in vroče. Tudi preveč vlažen ne sme biti, tudi to preverimo, če pade večja količina padavin. Težko je na pamet reči, kaj je ravno prav. Lahko preverimo tako, da vzamemo maso iz kupa in jo stisnemo v pesti. Če iz nje kaplja, je prevlažno in kompostni kup prezračimo. Dodamo tudi kaj suhega materiala - seno, tudi časopisni papir, listje v jeseni. Zelo dober v ta namen je tudi lesni pepel. Če pa čutimo pod prsti, da je masa suha, ko odpremo pest, material v roki kar
POMLAD -o« Dtopdom
-	gradbeni material
-	suhomontažni sistemi
-	mešanje fasadnih in notranjih barv (Jub, Rofix, Caparol)
■	fasadni sistemi
-	izolacije
■	kritine
-	orodje
■	barve, laki
-	salon keramike tel: 02/799-01-00
skupina
Za male in velike mojstre.
D mm csspmmks
w §aD®0fl0fl CSananmijlk®
www.profarm.si
Pomlad d.0.0., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina E: pomlad.doo@siol.net S: www.pomlad-doo.si
razpade, kompost zalijemo z zgoraj omenjenimi pripravki.
Kompostni kup delamo navdano v jeseni zato, ker takrat lažje nabavimo hlevski gnoj in ker imamo tudi v jeseni največ organskih odpadkov. Celo primerneje bi bilo takšen kup pripraviti zgodaj spomladi, če si le lahko zagotovimo ustrezen material. V obeh primerih imamo v jeseni odlično gnojilo za naš vrt.
Kako torej gnojimo s kompostom
Količine potrebnega komposta so sledeče:
•	vrtnine potrebujejo od 1 do 4 l/m2, pri tem damo 4
1	šparglju, kapusnicam, buč-nicam, krompirju in sladki koruzi, 1 l pa nizkemu fižolu, grahu, čebuli in česnu. Ostalim vrtninam damo od
2	do 3 l/m2, ravnamo se po dolžini rastne dobe rastline in občutku, saj sami naš vrt najbolje poznamo;
•	za okrasno ali sadno drevje in vinsko trto je dovolj 2 l/ m2, grmičkom damo 1,5 l/ m2;
•	travo pognojimo z 1,5 l/m2, in sicer tik pred dežjem spomladi dva- do trikrat;
•	na okrasni gredici damo trajnicam 1-1,5 l/m2, najbolje, da v jeseni z njim ogrnemo korenine rastlin, spomladi pa ga pri okopavanju zadelamo v tla.
Kompostiranje je najboljši način, da si doma pripravimo naravno, za rastline najprimernejše gnojilo. Tudi hlevski gnoj je bolje izkoriščen, če ga kompostiramo, ne more požgati korenin rastlin. S kompostom je tudi lažje rokovati kakor s hlevskim gnojem. V pravilno narejenem kompostu so hranila v idealnem razmerju za vse vrste rastlin. Zato se včasih splača potruditi in si pripraviti domačo, naravno gnojilo za vse rastline na vrtu. Mi smo dobili zastonj idealno gnojilo, na smetiščih bo manj težav s kupi smeti, s katerimi ponekod že ne vedo več, kam.
Sadno drevje	.
Kako do kakovostnega sadovnjaka
Eno izmed zelo pomembnih opravil, ko se zima poslavlja v sadnem vrtu, je sajenje in rez sadnega drevja. V današnjem prispevku bomo opozorili na nekaj posebnosti.
Sajenje in gnojenje sadnega drevja
Sajenje sadnega drevja
Preden se odločimo za zasaditev sadnega vrta, je pomembno, da poznamo lastnosti posamezne sadne vrste. Mnogokrat se dogaja, da zasadimo določeno sadno rastlino, potem pa ugotovimo, da to ni primerno mesto, bodisi zaradi obveznega škropljenja, zimskih pozeb ali pa nismo dovolj strokovno podkovani, da bi vzgojili normalna drevesa.
Pri sajenju pazimo, da sadike ne posadimo pregloboko, še zlasti če smo izkopali jamo za saditev in je ta globoko zrahljana. V tem primeru se jama poseda in je velika nevarnost, da v nekaj letih iz cepljenega mesta poženejo korenine. To pomeni, da podlaga izgublja svojo funkcijo (velikosti in intenzivnosti) in drevo počasi prevzema lastnosti sejanca (drevo začne bujno rasti).
Prav tako je pomembno, da poznamo lastnosti posameznih podlag in kompatibilnost (skladnost) le-teh s sorto. Če želimo imeti majhna drevesa (jabolka), bomo sadike kupili
šnja, marelica) imajo različen rodni les, torej jih ne moremo rezati enako. Znotraj posamezne sadne vrste pa so razlike tudi glede sort in podlag, to se odraža zlasti pri jablani. Pri rezi naj nas vodi osnovni moto - če vemo, zakaj smo odrezali določen poganjek in kakšen bo odziv drevesa, potem znamo rezati.
Nekaj osnovnih pravil
• Enoletnih poganjkov ne pri-
krajšujemo, razen pri vzgoji drevesa.
Mlada drevesa režemo čim manj.
Bohotivke (enoletni močni poganjki) in veje, ki rastejo v notranjost krošnje, odstranimo v celoti.
Pri vretenasti vzgoji naj ima drevo samo en vrh. Pravilno obliko drevesa dosežemo le s privezovanjem mladik.
Jablana rodi na umirjenih dve- in triletnih mladikah,
zato je upogibanje mladik nujno.
Breskve rodijo na enoletnih poganjkih, zato to sadno vrsto režemo močneje. Pri-krajšujemo tudi enoletne poganjke. Breskve so rastline sonca, zato potrebuje dobro osvetlitev in zračnost. Češenj, sliv in marelic praviloma ne režemo. Če je krošnja gosta, izrežemo celotne poganjke. Optimalen čas rezi je po obiranju sadežev. Izogibamo se spo-
mladanske rezi, saj bomo pospešili bujno rast poganjkov.
Izrežemo vse suhe in močno poškodovanje poganjke. Nepravilna, »močna rez« pospeši rast mladik, zmanjša rodnost drevesa in poveča občutljivost drevesa na škodljivce in bolezni. Nikakor ne prikrajšujmo enoletnih mladik v vrhu drevesa. Lepo oblikovanega drevesa ne dosežemo brez vezi mladik.
na šibko rastoči podlagi. Za ta drevesa je tudi značilno, da so prej v rodnosti. Obratno, bolj je bujna podlaga, več prostora potrebuje drevo (razdalja sajenja mora biti večja) ter bolj pozno bo drevo zarodilo. Ta drevesa v mladosti režemo minimalno. Vsaka rez pospešuje rast in bujnost drevesa.
Pri sajenju nikakor ne pretiravajmo z gnojenjem. Upo-rabljajmo le dobro dozorela organska gnojila. Prevelika količina organskih in mineralnih gnojil zelo negativno vpliva na razvoj korenin. Zahteve po gnojenju so različne tudi glede na sadno vrsto. Jablane na šibko rastočih podlagah, breskve, hruške gnojimo normalno (5 l organskih gnojil za sadiko). Češnje, slive, višnje, jablane na bujno rastočih podlagah nekoliko manj, za marelice pa vsako gnojenje odsvetujemo.
Rez sadnega drevja
Največ napak v praksi zasledimo pri rezi sadnega drevja. Osnovno pravilo rezi je vzdrževanje rodnega lesa in vzgojne oblike. Različne sadne vrste (jablana, hruška, breskev, če-
Vzgoja sadnega drevja v drugem letu
Biotično zatiranje strun
Strune so ličinke hroščev pokalic. Hroščki so veliki 7-10 mm in so rjave ali črne barve. V Slovenji živi več različnih rodov pokalic. Najbolj razširjene so žitne, solatne in poljske pokalice.
Prezimijo ličinke ali odrasli hroščki. Spomladi se najprej pojavijo samci in nato samice. Samice odlagajo jajčeca na površino, obraslo z rastlinskim pokrovom, kot so žitno polje, deteljišče ali zapleveljene površine. Samice živijo eno leto in po odlaganju jajčeca umrejo. Odrasli osebki ne delajo škode na rastlinah. Iz odloženih jajčec se izležejo brezbarvne ličinke, ki po več levitvah prvo leto dosežejo 5 mm dolžine. Razvoj pokalic traja od tri do pet let. V vseh letih
svojega razvoja se strune 15-krat levijo in povzročajo vsako leto večjo škodo. Največjo škodo povzročajo v redkih posevkih krompirja, koruze, pese, vrtninah - tam razredčijo rastline. Če so njive povsem brez plevelov, je škoda večja. Večja škoda je tudi v sušnih letih, ker takrat strune iščejo vodo, ki jo nujno potrebujejo za svoj razvoj.
Prisotnost strun v tleh zlahka ugotovimo s talnimi pregledi konec poletja. Določimo prostor, kjer
bomo ugotavljali prisotnost strun. Okolico očistimo plevelov, odmerimo 1 m2 in na robove zakopljemo vabo. Ponavadi je to prerezan krompir. Že čez nekaj ur prerezane gomolje izkopljemo in jih pregledamo. Če najdemo dve do pet strun na kvadratni meter, se moramo glede na kulturo odločiti za ukrepanje.
Priporočila za zatiranje: na zmanjšanje strun v tleh vplivajo agrotehnični ukrepi, s katerimi privabimo hrošče brzce, ki se hranijo s strunami. S strunami se hranijo tudi krti, rovke in mesojede ptice. Nekatere rastline, kot so proso, ajda, lan, konoplja, zmanjšajo število strun v tleh. Kadar števila strun v tleh ne moremo dovolj zmanjšati, posežemo po sredstvih za varstvo rastlin. Pred leti smo imeli zelo učinkovite insekticide, ki pa sedaj nimajo več dovoljenja za to uporabo in za male uporabnike, kjer pa strune predstavljajo največji problem. Na teh površinah so škode izjemno velike, kar je razvidno tudi iz velikega števila blogov na internetu.
Od leta 2009 je na trgu Biotični insekticid NATURALIS, na osnovi bakterije Beauveria bassiana, ki ga bodo lahko uporabljali ekološki, kakor tudi integrirani in ljubiteljski pridelovalci, le-tam je tudi največ problemov.
NATURALIS uporabljamo za zatiranje strun (Elateridae) na paradižniku, papriki, jajčevcu. kumarah, bučah, bučkah, melonah, lubenicah in solati, endiviji ter radiču v odmerku 80-120 ml/100 L vode.
Za zatiranje strun v zelenjavi/vrtninah se priporoča tretiranje zemljišča pred končno
obdelavo, da ga zanesemo v območje škodljivcev in na korenju ter krompirju v odmerku 40-60 ml na 10 L vode oziroma 2-3 L/ha. Strategija zatiranja je takšna, da ob sajenju pred zagrinjanjem tretiramo tla in gomolje in tretiranje pred osipanjem ponovimo. Zagrinjanje in osipanje opravimo v čim krajšem možnem času, saj je sredstvo občutljivo na UV žarke in pri daljši izopstavljenosti izgubi učinkovitost. Takšna strategija seje pokazala kot izredno učinkovita, enako kot pri uporabi sintetičnih insekticidov in seveda naravi zelo prijazna.
OPOZORILO: NATURALIS je na osnovi bakterije, ki mora za svoj razvoj imeti ugodne pogoje in to je predvsem organska snov ali humus v tleh. Če so tla lahka, peščena ali prodnata, učinkovitost ne bo zadovoljiva!
.»a».
Biotični insekticid za zatiranje škodljivcev na krompirju, vrtninah in jagodah
LASER je naravni insekticid iz skupine naturalitov, z učinkovino spinosad, s širokim spektrom delovanja na škodljive žuželke. Deluje preko prebavil in dotikalno in se uporablja za zatiranje mladih ličink žuželk, takoj ko se le-te izležejo in se aktivno hranijo. Deluje tudi na jajčeca, če so direktno tretirana. Ne deluje sistemično in ga rastline ne vsrkajo, paziti pa moramo, ker je nevaren za čebele.
LASER uporabljamo za zatiranje:
-	koloradskega hrošča na krompirju v odmerku 2 ml na 10 L vode. Uporabimo ga v času, ko se pojavijo prve ličinke in tretiranje čez 7-10 dni ponovimo;
-	na paradižniku, papriki in jajčevcu za zatiranje tobakovega in cvetličnega resarja v odmerku 3 ml na 10 L vode;
-	na kumarah, bučkah, melonah in lubenicah za zatiranje sovk in zmanjševanje populacije cvetličnega resarja v odmerku 4-5 ml na 10 L vode;
-	na špinači za zatiranje južne plodovrtke in cvetličnega resarja v odmerku 3 ml na 10 L vode;
-	na čebuli in poru za zatiranje tobakovega resarja v odmerku 4,5 ml na 10 L vode;
-	na zelju, ohrovtu. kitajskem zelju, brokoliju. kolerabi, redkvi in redkvici za zatiranje cvetličnega resarja v
odmerku 4 ml na 10 L vode in
-	na jagodah za zatiranje cvetličnega resarja v odmerku 4,5 ml na 10 L vode;
Karenca je 7 dni za krompir, 1 dan za jagode, za ostale kulture pa 3 dni.
Preventivni BIOTIČNI fungicid za zatiranje talnih gliv v vrtninah in okrasnih rastlinah
Ta unikaten fungicid je na osnovi antagonističnih gliv Trichoderma asperellum in T. gamsii, ki delujeta v zelo širokem temperaturnem, območju, od 10 pa do kar 50° C.
REMEDIER formira okoli korenin micelij, ki deluje kot nekakšna prepreka drugim glivam. Tako nastopi konkurenca za življenjski prostor in hranila. Način delovanja je le PREVENTIVNI, brez kurativnega delovanja, kar pomeni, da sredstvo ne more ozdraviti že okužene rastline, če seje bolezen na rastlini že razvila. Remedier je registriran na: aromatičnih zeliščih, artičoki, bučkah, dinjah, fižolu za stročje in zrnje, jajčevcu, koromaču, listnatem radiču, navadni kumari, navadni zeleni, okrasnih rastlinah, lončnicah, papriki, paradižniku in solatah za zatiranje fitopatogenih gliv, ki se razvijajo na koreninah in koreninskem vratu gojenih rastlin, kot je črna solatna gniloba (Rhizoctonia šolani), bela gniloba (Sclerotinia Sclerotium), uvelost rastlin (Verticilium dahliae) in gnitje plodov paprike (Phytophtora capsici) . Remedier uporabljamo na okrasnih rastlina na dva načina in sicer s pripravo substrata za vzgajališča ali setvenice za sejance oziroma potaknjence. Substrat tretiramo v odmerku 0,25 kg/m3 po postopku mešanja sredstva v substrat ali s tretiranjem takoj po presajanju gojenih rastlin, s temeljitim zalivanjem po substratu v odmerku 2,5 kg/ha, tako da ga dobro omočimo. Na vrtninah ga uporabljamo tako, da tretiramo substrat v odmerku 0,25 kg/m3 ali s tretiranjem v zaščitenem prostoru (rastlinjak, plastenjak) oziroma na prostem v odmerku 2,5 kg/ha tako, da tretiramo dobro pripravljena tla (5-7 dni pred setvijo). Postopek z enakim odmerkom ponovimo takoj po setvi ali presajanju.
Pred uporabo obvezno preberite navodilo za uporabo! Sredstvo je potrebno najmanj 24 ur pred uporabo dobro namočiti v manjši količini vode!
Specialno sistemično foliarno gnojilo na osnovi bakra
Je edinstveno foliarno gnojilo na osnovi bakra (le 8 %) v obliki glukonata, ki zagotavlja izredno sistemičnost. LabiCuperje edino bakrovo foliarno gnojilo, kije popolnoma selektivno za vse kulture. Količina vnešenega bakra (kot kovine) pri najvišjem odmerku je le 320 g/ha! LabiCuper deluje kot hranilo in je kot baker nepogrešljiv v encimatskih procesih in fotosintezi, s tem da njegova uporaba poveča odpornost rastlin proti boleznim, kot je npr. oljkova kozavost, krompirjeva plesen na krompirju in paradižniku, peronospora in druge.
LabiCuper ima tudi baktericidno delovanje, saj deluje proti številnim bakterijskim boleznim kot je npr. hrušev bakterijski ožig na jablana in hruškah, bakterijsko sušenje vejic na breskvah, po nekaterih podatkih pa dolgoročno tudi proti šarki na koščičarjih, proti kapi marelic in breskev in eski na vinski trti. LabiCuper je nepogrešljiv tudi kot dodatek fungicidom in drugim sredstvom za zatiranje glivičnih bolezni, še posebej v biološkem varstvu rastlin. LabiCuper uporabljamo kot foliarno gnojilo v sadjarstvu in vinogradništvu v odmerku 20-30 ml na 10 L vode, na citrusih v odmerku 15-20 ml na 10 L vode in na zelenjavi v odmerku 20-40 ml na 10 L vode.
VSE INFORMACIJE in NAROČILA NA BREZPLAČNA OBVESTILA O VARSTVU&PREH RANI RASTLIN na
www.karsia.si
KARSIA, Dutovlje, d.o.o.. Poslovalnica Ljubljana Tržaška 132,1000 Ljubljana, tel.: 08/387-89-31 fax.: 08/387-89-35, e-pošta: info@karsia.si
Svetovanje:
Prekmurje, Štajerska, Koroška, Dolenjska Drago Majcen 031-394-227
Kmetijska mehanizacija
Brez dobre mehanizacije ni dobre kmetije
Čeprav so kmetje v Sloveniji preko raznih razpisov nekaj let nazaj dodobra modernizirali svoje kmetije, predvsem pa nakupili nove traktorje in drugo mehanizacijo, je po statističnih podatkih v državi še vedno izjemno veliko starih traktorjev. Ne glede na to, ali ste lastnik starejšega ali novejšega traktorja, pa je pred aktivnimi pomladnimi deli na poljih treba dobro pregledati, v kakšnem stanju je vaša kmetijska mehanizacija.
Strokovnjaki priporočajo nujen pregled olja v vseh motorjih z notranjih izgorevanjem, ki ga je po zimskem mirovanju pametno zamenjati, ne glede na število opravljenih delovnih ur. Sicer naj bi se olje v motorju traktorja menjalo vsakih 100 do 250 delovnih ur, odvisno od kvalitete olja. Nadalje je dobro pregledati tudi škropilnice in sejalnice,da bodo lahko delovale brezhibno, ko bo potrebno. Pri škropilnicah se pregleda nivo olja v črpalki, ki ga je treba doliti ali zamenjati. Preizkusiti je treba še vodote-snost cevi, regulacijo tlaka, delovanje barometra in pritisk zraka v črpalki, Sejalnice pa je najbolje priklopiti na traktor, jih dobro podmazati, preveriti kardanske zglobe in pogonske verige. Prav tako je treba pregledati še izrabljenost leme-žev, saj to vpliva na dobro in pravilno razporeditev semen v zemljo.
Takšni podrobnejši pregledi traktorjev in ostalih pripomočkov so toliko bolj nujni, če imate opravka s starejšo mehanizacijo. V Sloveniji je starih traktorjev vedno več, saj prodaja novih precej upada, zlasti v zadnjih dveh letih. Lani je bil zabeležen kar 25-odstotni padec prodaje; registriranih je bilo le 1417 novih traktorjev, kar je dobrih 22 odstotkov manj kot leto poprej, ko je bil itak že zabeležen padec prodaje.
Tistim kmetom, ki se še odločajo za nakup novega traktorja ali druge mehanizacije, kmetijski strokovnjaki priporočajo, naj dobro premislijo zlasti pred nakupom specialnih strojev, ki jih potrebujejo bolj malo. Včasih je namreč rentabilneje koga s takšnim strojem že najeti in mu storitev plačati. Primer: če kmet želi posaditi približno osem hektarjev koruze, rabi na leto specialno sejalnico vsega deset ur. Če za to kupi novo štirivrstno pnevmatsko sejalnico, ki stane okrog devet tisoč evrov, znaša fiksni strošek (amortizacija) več kot 130 evrov na uro, k temu pa je treba prišteti še strošek goriva in vzdrževanja sejalnice ter strošek traktorja in delavca, ki to delo opravi. Tako stane
ura dela z lastno mehanizacijo med 150 in 200 evrov, odvisno od vrste uporabljenega traktorja. Strošek je dvakrat do trikrat večji, kot bi bil, če bi najeli storitev. Da bi bila sejalnica dobro izkoriščena, bi jo morali uporabljati vsaj sto ur na leto, pri takšnem izkoristku pa bi bil tudi strošek amortizacije bistveno nižji, 13 evrov na uro. Ker nobena kmetija ne rabi sejalnice sto ur, bi jo lahko izkoristil le, če bi z njo opravljal storitve še za druge.
Prav tako so za manjše kmetije povsem neprimerni veliki, močni in posledično tudi precej dragi traktorji, saj ostajajo neizrabljeni. Po zelo splošni in načelni shemi naj bi veljalo, da so za manjše kmetije primerni traktorji od 50 do 70 KS (ki stanejo od 25.000 do 40.000 evrov), za srednje velike traktorji do 110 KS (od 40.000 do 75.000 evrov), za velike kmetije pa traktorji od 150 KS navzgor. Ob izbiri najprimernejšega traktorja pa se je treba informirati tudi o dodatni opremi in rezervnih delih ter (pooblaščenih) servisih.
Sicer pa je drastičen padec prodaje novih traktorjev posledica gospodarske krize in deloma tudi dejstva, da se je pred tem nove traktorje kar precej kupovalo. Lani jeseni pa je bilo posejanega tudi precej manj žita; površine ozimnega žita skupaj znašajo 50.208 hektarov, kar je 14,4 odstotka manj kot jeseni leta 2009. S pšenico in piro, ki sta najpomembnejši vrsti krušnega ozimnega žita pri nas, so kmetje posejali za 15,7 odstotka manj kmetijske površine, le malenkost pa so manjši posevki rži, za 0,1 odstotka. V zadnjih dveh letih se manjšajo tudi površine, posejane z ječmenom. Setev ozimnih posevkov je manjša predvsem zaradi poznega zorenja in spravila koruze. Pridelovalci oljne ogrščice, naše najpomembnejše industrijske rastline, so jeseni s to kulturo posejali 5.614 hektarjev površin oziroma 6,7 odstotka manj kot jeseni leta 2009.
Po novem zakonu, ki bo stopil v veljavo 1. julija, bodo pod strožjim nadzorom tudi traktorji. Ti morajo biti v cestnem prometu registrirani. „Lastnik ima seveda lahko doma za delo tudi neregistriran traktor, vendar se ta ne sme pojaviti na javni cesti. Opozarjamo na 46. člen novega zakona o motornih vozilih, ki velja tudi za te traktorje," pojasnjujejo na prometnem ministrstvu.
Ali imajo traktorji pri gozdarskih in kmetijskih delih nameščen lok oziroma varnostno kabino in druge brezhibne predpisane dele, bodo preverjali posebni inšpektorji. Za 400 evrov bodo lažji lastniki traktorjev, kjer nameščena kabina ali lok ne bosta homologirana ali atestirana. 400 evrov bo znašala tudi kazen za lastnike, ki bodo na traktor vgradili ne-homologiran del. S 100 evri bodo inšpektorji kaznovali lastnike traktorjev, na katerih naprave ne bodo delovale brezhibno. Za 100 evrov bodo udarili po žepu voznike traktorjev, ki ne bodo pripeti, če bo traktor imel serijsko vgrajene varnostne pasove.
KOMTEH D.O.O. PREDSTAVLJA NOV MODEL TRAKTORJA
KUBOTA M130X
Pri imenu Kubota večina ljudi najprej pomisli na kosilnico, komunalni stroj ali bager. Vendar malokdo ve, da je Kubota svetovno znana blagovna znamka, ki proizvede 140.000 traktorjev na leto, zaposluje 15.000 zaposlenih in letno preseže 7 milijard evrov letnega prometa. Te številke tudi povedo, da Kubota v ZDA že presega 25-odstotni tržni delež pri traktorjih s 50 do 100 KM. Tudi v Evropi in Sloveniji se je začela ofenziva na področju kmetijskih traktorjev in novih modelov. Na voljo so traktorji z 12 do 140 KM, proizvodni program pa se še širi. Letos je tudi na naš trg prišel popolnoma nov model traktorja M130X s140 KM. Pri vseh modelih traktorjev in motorjev Kubota je že dolgo znano, da spadajo v sam svetovni vrh najvarčnejših, najzmogljivejših, tehnično najbolj izpopolnjenih in najboljvzdržljivih motorjev. Ker se pri podjetju Kubota na Japonskem izdelujejo celotni traktorji, so po znanih kakovostnih standardih izdelane tudi druge komponente. Kubota prav zato nudi za vse kmetijske traktorje 3-letno garancijo ali 3000 delovnih ur.
Že predhodnik, model M128X (134 KM), je požel veliko nagrad in priznanj po svetu, prav tako tudi zlato medaljo na sejmu AGRA (kmetijsko-živilski sejem).
Varčnost je vedno na prvem mestu pri konstrukciji novih motorjev pri Kuboti. M130X ima štirivaljni motor Common Rail turbo dizelski INTERCOOLER. Tehnologija skupnega voda vbrizga goriva, ki je bila do sedaj prisotna samo v najmodernejših dizelskih motorjih avtomobilov, je sedaj prvič vgrajena tudi v traktor. Rezultati so več kot dobri, prednosti se kažejo v še manjši porabi goriva (vbrizg in skupen vod krmili visoko zmogljiv računalnik), hrupnost že tako tihega motorja je še zmanjšana, znižane so izpušne emisije, traktor pa je poskočen v vseh obratih motorja O kot športni avtomobil. Za majhne izpušne emisije in porabo skrbi sistem AGR (INTERCOOLER), ki skrbi, da potuje del izpušnih plinov skozi hladilni sistem in potem z visokim
pritiskom nazaj v motor. Tako so zmanjšane temperatura izgorevanja in izpušne emisije. Dodatna posebnost motorja pri M130X je, da premore prostornino 6124 m3 pri 4 valjih, najvišji obrati motorja pa znašajo samo 2200 obratov na minuto. Doseganje 540 Nm navora motorne gredi med 1100 in 1300 obr./min tako vsekakor ni naključje. Popolnoma nov menjalnik INTELLI SHIFT premore 8 prestav ter tri skupine hitrosti (počasi/srednje/hitro), ki se prestavljajo brez sklopke, s pomočjo tipk. Menjalnik omogoča tudi samodejno delovanje glede na razmere tal, hitrosti in pogoje dela (hitro ali počasno prestavljanje). Tako nastavite ob delu samo že-ljene nastavitve in računalnik ekonomično ter samodejno nadzira in usklajuje med seboj motor z vrtljaji motorja (tako skrbi za nizko porabo goriva) in menjalnik za izbiro pravilne prestave glede na hidravliko EHR, ki zaznava pogoje in sestavo tal.
Svetovna novost (pri M130X) je revolucionarno krmiljenje Bi-spe-ed, ki se samodejno aktivira takrat, ko kot zavijanja prednjih koles prekorači 35 stopinj. Pri tem se samodejno poveča hitrost prednjih koles glede na zadnja kolesa (po potrebi tudi do 60 odstotkov), in tako lahko odpeljete zavoje mehkeje, hitreje in na manjšem prostoru kljub vklopljenemu pogonu na vsa štiri kolesa z 58-stopinjskim kotom zavijanja prednjih koles.
M130X serijsko premore hidravlični invertor (omogoča premik traktorja naprejin vzvratno brez sklopke), električni vklop neodvisnega kardana, vklop pogona na vsa štiri kolesa prek gumba, zavore na vsa štiri kolesa, elektro-hidravlični sistem vklopa blokad diferencialov in hidravlični sistem EHR. Serija M je serijsko opremljena z novo večjo kabino ULTRA GRAND CAB. Odlikujejo jo izredna preglednost, udoben ergonomski zračno vzmeten upravljavčev sedež, serijska klimatska naprava, obvolanske ročice, dva prikazovalnika LCD in veliko druge opreme, ki omogoča lažje delo upravljalcu.
Sevedaje prav tako na voljo nova serija M s 66, 74, 99 in 109 KM. Pri podjetju Komteh, d. o. o., so poleg traktorjev na voljo tudi profesionalne kosilnice, zemeljske freze, plužne deske, posipalniki, po-metalni sistemi, mulčer roke itn.
Več informacij najdete na spletnem naslovu www.komteh.si in www.kubota.si.
Gozd spomladi	.
V gozd nikoli brez opreme
„Včasih, ko so žagali z 'cug žagami', je bil na glavi klobuk, 'kufenšek' - predpasnik in gumiškornji - danes pa tako več ne gre. Za varno delo v gozdu mora vsak poskrbeti za primerno opremo, saj se nesreče že brez tega prerade dogajajo,"pravi izurjen gozdar Izidor Štajnberger.
In kaj sodi v opremo kmeta-gozdarja?
„Na glavi je čelada, ki ima zaščitno mrežico za oči in glu-šnike za ušesa, oblečeni smo v gozdarske hlače, lahko so na pas ali na naramnice, vse pa morajo imeti v prednjem delu hlačnic zaščitna vlakna, ki ob morebitnem stiku z motorno žago (tudi pri polnih obratih) v trenutku ustavijo verigo.
Priporočljiva je tudi delana jakna, ki pa ni obvezna, vsaj pri delu v poletnem času zaradi višjih temperatur, je pa zunanji del iz materiala kot hlače, da se pri stiku z grmovjem ne poško-
duje oz. ne izvlečejo niti. Na rokah so rokavice, ki so različnih tipov, vendar mora imeti leva rokavica na zgornji strani všita zaščitna vlakna, da pri morebitnem zdrsu roke na verigo ne pride do poškodbe."
Kot še pojasnjuje Štajnber-ger, so čevlji prav tako zelo pomemben varnostni pripomoček: „Imeti morajo močan nedrsljiv podplat in zaščito proti urezom. Originalni gozdarski čevlji so zelo dragi in si jih kmetje težje privoščijo, čeprav si jih že kupujejo bolj kot v preteklosti. Sicer pa so kar dober nadomestek za prave
V Zavodu za gozdove Slovenije ugotavljajo, da se je v letu 2010 pri delu v gozdu (sečnja in spravilo lesa) smrtno ponesrečilo 10 lastnikov gozdov, samo v zadnjih dveh tednih dva. Zato opozarjajo vse, ki sami izvajajo dela v svojem gozdu, naj bodo pri tem skrajno previdni. Delo v gozdu je eno najbolj nevarnih opravil, ki zahtevajo določena znanja in izkušenost. Posebno moramo biti pazljivi v zimskem času, saj so razmere za delo v gozdu še posebej nevarne zaradi snega na drevju in deblu, spolzkega in poledenelega terena, zmrznjenega lesa in oteženega gibanja izvajalca del. Veliko je tudi polomljenega in obviselega drevja.
Izkušnje in natančnejše analize nesreč so pokazale, da se jih večina zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu, neuporabe osebne varstvene opreme za delo, nepoznavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki dela izvajajo (starost). Analize zadnjih let so pokazale, da je le 8 odstotkov tistih, ki so se smrtno ponesrečili, uporabljalo osebno varovalno opremo.
REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO
agr(8lenter
rezervni deli,
trgovina, d.o.o. Ptuj
2250 Ptuj 02/748 02 11
JotyiecU*
SIP BCS
EFCO - ŠTRUC GORENJE MUTA - OREGON - M TECH - ALKO STIHL - HUSQVARNA - BRIGGS & ST RATTON - KAWASAKI
E-mail: agrocenter.ptuj@siol.net www.agrocenter-krajnc.si
NAJVEČJA PONUDBA TRAKTORJEV NA STAJERSKEM
ORMOŽ d.o.o.
Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/ 741 64 11,051/302 910,
SERVIS: 02/ 7416 405 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051/310 i
gozdarske čevlje že malo boljši planinski čevlji, ki imajo tudi dober oprijem pri delu na gozdnih tleh."
Zelo priporočljivo za delo v gozdu pa je imeti za pasom tudi majhno, prav temu namenjeno prvo pomoč.
„Ko gremo podirat, pa je treba imeti še popolnoma tehnično brezhibno motorno žago z vsemi varnostnimi elementi (zavora, lovilnik verige, ko ni v pogonu še ščitnik verige ). Pa sekiro in zagozde, v bližini, najbolje na traktorju, je dobro imeti še cepin in naganjalni vzvod. Posoda z bencinom in oljem ni obvezna, je pa priporočljiva ... "
Štajnberger še posebej opozarja, da je treba biti pri podiranju dreves izjemno previden: „Predhodno je treba skupaj z revirnim gozdarjem odkazati oziroma označiti drevesa, ki jih bomo posekali. Ko gremo podirat, v gozd zraven vse opreme vzamemo s seboj osebo, ki nam bo pomagala ali vsaj pazila na nas iz varne razdalje za primer, če se vseeno kaj zgodi, da nam lahko pomaga ali vsaj pokliče na pomoč. Vendar to naj ne bo nekdo, ki nas bo ob delu še oviral, da bomo morali paziti ob delu še nanj. Ko smo pri označenem drevesu za podiranje, najprej določimo smer podiranja in si očistimo okolico drevesa, da se bomo, ko bo to padalo, lahko varno umaknili. Ko drevo pade, še vedno pazimo, da ni nad nami še kakšna veja, ki se je morebiti zataknila in odlomila med padanjem ter se še ziblje na drugih drevesih in lahko vsak čas pade na nas. Pri kleščenju in razrezovanju drevesa pa moramo biti tudi previdni; vedno je treba oceniti, kam je napeta veja, da nas ne bo udarila, ko jo bomo odrezali. Pri krojenju oz. razrezu
uporabimo tudi zagozde, da nam ne stisne meča žage in ga poškoduje z verigo vred. V vsakem primeru je dobro, če bi se vsak, ki ima vsaj malo gozda, udeležil kakšnega predavanja
in tečaja, ki jih organizira zavod za gozdove z gozdarsko šolo iz Postojne," je nekaj najnujnejših nasvetov podal Izidor Štajnberger in še povedal: „Veliko dobrih nasvetov pa je
možno dobiti na vsakoletnem gozdarskem prazniku v Žeta-lah, kjer si lahko ogledate in se tudi poskusite v rokovanju z motorno žago. Letos bo to tekmovanje in prikazi 10. aprila."
f

Ob
OH
gTTTTT^
[JD®
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenica, Generali in Gravve, ter registracijo.
DAN DATUM URAx; KRAJ - LOKACIJA
petek
11.03.2011
08.0012.00 -
11.00 14.00
Lovrenc na D. polju - društvo upokojencev Apače - gasilski dom
sobota
12.03.2011
08.0012.00 -
11.00 14.00
Zagorci - gasilski dom Grabšhski breg Juršhci - avtoservb Žajdela
poned. 14.03.2011
08.00 -11.00 Gabrnik - trgovria Hrga 12.00 -14.00 Lasigovci - kmetija Kukovec 14.30 -16.30 Polenšak - gostilna Seguía
torek 15.03.2011 08.00 -11.00	Majšperk - gostilna Dolrica
12.00 -14.00	Stoperce - gostilna Lituž
14.30 -16.30	Jablane - kmečki turizem Medved
sreda 16.03.20II 08.00-11.00	Mihovce-avtoservis Dobič
12.00 -14.00	Gerečja vas - gasilski dom
14.30 -16.30	Njiverce - kmetija Podgoršek
četrtek 17.03.2011 08.00-11.00	Dornava - kmetijska zadruga
12.00 -14.00	Moškanjci - bencinski servis Žiher
14.30 -16.30	Vitomarci - kmetijska zadruga
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: 02/ 788 11 68. o
' * 1 1	Se priporočamo!
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8,2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75

> petek 18.03.2011 08.00-11.00 Grajena - gasilski dom
12.00 -14.00 Drstelja - kmečki turizem Lacko 14.30 -16.30 Janežovci - okrepčevalnica pri Mici
I I
sobota
19.03.2011
08.0012.00 -
11.00 14.00
Crkulane - bar Marrtka Stojnci - gasilski dom
poned. 21.03.2011
08.00 -11.00 Videm - market Zerak 12.00 -14.00 Leskovec - pri pokopališču 14.30 -16.30 Zamušani - Guma bar
torek 22.03.2011 08.00-11.00 Zetale - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
sreda 23.03.2011 08.00 -11.00 Gajevci - trgovna Vrtnica 12.00 -14.00 Markovci - deponija 14.30 -16.30 Zg. Hajdha - pri pokopališču
I
I
Delo v vinogradu
Prehrana in gnojenje vinske trte
Osnovni cilj gnojenja vinske trte je zagotoviti optimalen pridelek grozdja z zaželeno kakovostno stopnjo grozdja. Mnogokrat se zgodi, da vinogradniki gnojijo »na pamet«, kar ima za posledico enostransko gnojenje z določenimi elementi, v mnogih primerih pa prekomerno založenost tal s hranilnimi snovmi.
Po podatkih analiz tal, opravljenih na KGZ Ptuj (2.300 analiz), smo ugotovili, da je 57 % vinogradov pregnojenih. Optimalno razmerje hranil pa ima samo 6,7 % vseh analiz tal. Zaradi pretiranega gnojenja je trta slabše odporna proti boleznim, osipanje grozdičev je večje (manjši pridelek), slabša pa je tudi kakovost grozdja in vina. Seveda manjši bo pridelek tudi pri slabše gnojenih vinogradih s siromašnimi tlemi.
Prehrana in gnojenje vinske trte sta v tesni povezavi z ukrepi negovanja tal. V vinogradih, kjer tla vsako leto obdelamo, je gnojenje z organskimi gnojili nujno, v vinogradih, kjer so tla ozelenela (trajna ledina) in je vsebnost organske mase nad 2 %, pa to ni potrebno in gnojimo samo z mineralnimi gnojili. Prehrana oz. sprejem hranilnih snovi je v veliki meri odvisen od fizikalno-kemičnih lastnosti tal (struktura tal, teks-tura, vsebnost humusa v tleh, pH-vrednost, zračnost v tleh) ter od sorte, podlage in klime oz.vremena.
Kot osnova gnojenja vinske trte je vsekakor vračanje hranil v tla, ki jih je vinska trta odvze-
la s pridelki.
Če iz preglednice primerjamo s hektarskimi pridelki različnih kmetijskih rastlin odvzem hranil, vidimo, da predstavlja sorazmerno velik pridelek grozdja (10 t/ha) sorazmerno majhen odvzem hranil. V 3 tonah mrve z nikoli gnojenega travnika je večji odvzem N, P in K kot v 10 t grozdja.
Seveda je na 1 ha vinograda v obtoku (rožje, listje, ruša) mnogo več hranil. Vendar ostane ves pridelek zelene odeje, listja in rožja v vinogradu z mulčenjem in te hranilne snovi samo krožijo. Ta odvzem moramo upoštevati samo pri mladih nasadih, kjer pa te količine hranilnih snovi dodamo pri zalo-žnem gnojenju.
Analiza tal
Pomembnost analiz tal je v tem, da vinogradnik dobi podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh. Za vsako vrsto tal dobimo podatek, katerih hranil primanjkuje, katera so v presežkih in katera so na željni stopnji (stopnja C). Pri tej stopnji govorimo o vzdrževalnem gnojenju. Vsebnost hranil ne
	N	P2O5	K2O
40 t jabolk	25	12	60
10 t grozdja	28	8	28
10 t grozdja + 3 t rožja	48	15	53
10 t grozdja + 3 t rožja + 8 t listja	82	22	82
4 t mrve - negnojeno	65	15	75
8 t mrve - gnojeno	150	50	150
50 t sladkorne pese + listje z glavami	220	90	380
10 t koruze zrnje + koruznica	220	100	250
Preglednica 1: Odvzem hranil s pridelki v kg
pade bistveno pod stopnjo C in pomembno ne naraste nad to stopnjo.
Pri jemanju vzorcev zemlje za analizo tal je pomembno, da dobimo čim bolj reprezentativen vzorec. Vzorec zemlje vzamemo vsaj na 20 mestih. Če so tla v vinogradu po matični osnovi različna ali pa zaradi nepravilnega rigolanja, moramo vzeti vzorce posebej.
Analize tal v vinogradu opravimo vsake štiri leta.
Mejne vrednosti veljajo za strukturna in z organsko snovjo preskrbljena tla. Glavni razlogi za občutno zmanjšanje gnojilnih norm so nova poznavanja prehrane vinske trte in s pridelkom odvzetih hranil (preglednica 2 ) ter dolgotraj-
Stopnja založenosti	mg P205/100 g tal	mg K20/100 g tal			mg Mg/100 g tal		
		lahka	sr. težka	težka	lahka	sr. težka	težka
A (nizka)	Pod 6	Pod 6	Pod 8	Pod 10	-	Pod 3	Pod 4
B (srednja)	6-10	6-10	8-14	10-16	Pod 5	3-5	4-7
C (visoka - cilj)	11-25	11-25	15-28	17-32	5-7	6-10	8-13
D (zelo visoka)	26-40	26-40	29-40	33-45	8-15	11-19	14-22
E (previsoka)	Nad 40	Nad 40	Nad 40	Nad 45	Nad 15	Nad 19	Nad 22
Preglednica 2: Stopnje preskrbljenosti tal (po Al-metodi) glede na njihove lastnosti in potrebni odmerki hranil, poenoteni z letnim odvzemom
no gnojenje s prevelikimi količinami gnojil.
Zelo pomembno je, da tla pred sajenjem novega vinograda optimalno pripravimo. Tla do globine 80 cm dobro prerigolamo in oskrbimo s hranili, pri čemer pazimo, da ne uničimo zgornje strukture tal (rušenje teras). Globlje plasti pa samo prerahljamo, da izboljšamo zračnost in teksturo tal.
Gnojenje z organskimi gnojili
Mineralna gnojila lahko popolnoma nadomestimo z organskimi gnojili. Opozoriti velja, da uporabljajmo kvalitetna organska gnojila. Žal ugotavljamo, da imamo na tržišču mnogokrat cenena organska gnojila, ki niso primerna za gnojenja. Ta gnojila imajo načeloma nizko pH-vrednost (so kisla) ter procesi humifikacije niso zaključeni, kar pomeni, da lahko negativno vplivajo na prehrano vinske trte. V teh gnojilih se v prvih letih sprostijo prevelike količine dušika (težave z botritisom) in v nasad lahko vnašamo
tuje plevele. Tudi pri uporabi domačega hlevskega gnoja, tropin, moramo paziti, da upo-rabljajmo kvalitetno dozorele komposte. Kvaliteten kompost spoznamo po prijetnem vonju (po zemlji), tekstura mora biti podobna zemlji in načeloma morajo biti stari vsaj dve leti, da so zaključeni vsi procesi hu-
mifikacije.
Listna površina mora biti ob trgatvi zdrava, kar zagotavlja kakovosten pridelek in kvalitetno dozorevanje lesa. Uravnovešenost prehrane z gnojenjem vinske trte se še zlasti odraža v stresnih situacijah vinske trte, kot so toča, suša, ekstremne padavine ...
KOMUNALA
SLOVENSKA BISTRICA
PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE d.o.o.
Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica
telefon: 02/8055-400, faks: 02/8055-410
e-mail: info@komunala-slb.si, splet: www.komunala-slb.si
Dežurstvo vodooskrba: 041/646-779
Dežurstvo pogrebna dejavnost: 041/363-870
Odlagališče odpadkov Pragersko: 02/8037-077
Čistilna naprava, sprejem grezničnih gošč: 02/8430-024
VRTNAR d. o. o., Valentina Golob
Trnovska vas 38b, 2254 Trnovska vas tel: 02/ 757 9416, fax: 02/ 757 9417 E-mail: golob.branko@slol.net
Slovenski med je dober
Ne gre le za čebelarstvo, ampak za vse nas!
Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. Smo edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras. Poglavitna naloga čebel je opraševanje rastlin, s čimer omogočajo obstoj življenja na našem planetu, narava pa čebele nagrajuje z medičino, iz katere proizvajajo med.
O aktualnih razmerah v čebelarstvu, o tem, kako dober je slovenski med, kako je s ponaredki medu pri nas in še o čem smo se pogovarjali s čebelarjem Milanom Tkalčcem iz Kicarja, ki se z marljivimi krilatimi farmacevti v svojem čebelnjaku ukvarja že dobrih 40 let.
Gospod Tkalčec, glavnina dolge in hladne zime je že za nami. Kakšne so ugotovitve čebelarjev po prvih pregledih zalege, kako so prezimile čebele?
»Zaradi relativno dolgega hladnega obdobja v marcu pravi pregled čebeljih panjev še ni bil možen. Glede na ugodno vreme v prvi polovici februarja pa ne pričakujem posebnih težav. Čebelarji, ki smo lani avgusta začeli misliti na naslednjo čebelarsko sezono, gotovo ne bomo imeli težav. Čebelje družine, ki so bile zazimljene močne in zdrave, bodo gotovo preživele do prvih pomladanskih paš. Čebelarji, ki sprejemamo in upoštevamo zakone narave ter na prvo mesto postavljamo potrebe čebelje družine, svojo željo po obilni beri in zaslužku pa šele na drugo mesto, bomo gotovo tudi letos lahko ometali roje in zavrteli točilo.«
Kako kot čebelar s 40-le-tnimi izkušnjami ocenju-
jete kvaliteto slovenskega medu?
»Pravi slovenski med je nedvomno med kvalitetnejšimi vrstami. Je pa seveda odvisno od veliko faktorjev, ki vplivajo na kakovost medu. Slovenija je še razmeroma čista dežela, zato je možno čebelariti skoraj povsod. Vedno več čebelarjev se trudi čebelariti na ekološki način na območjih, kjer je to še mogoče. Čebele ne marajo monokultur in tudi med, ki je nabran na mnogih različnih rastlinah, je veliko bolj zdravilen in bolj polnega okusa. Cena medu pa ni ustrezna. Zaradi trenutne krize pa je tudi po tej
ceni težko prodati najkvalitetnejši slovenski med. Čebelarji, ki vztrajamo pri čebelarjenju, to počnemo predvsem ljubiteljsko.«
Kaj menite o ponaredkih medu, ki so bili odkriti v nekaterih slovenskih trgovinah, kako lahko med sploh ponaredijo?
»Ponaredki! Ne vem kako je s ponaredki v trgovinah. Kadar govorimo o ponaredkih medu, imamo v mislih med, v katerem so z analizo ugotovili predelano sladkorno raztopino. Navzočnost le-te v medu je po večini posledica tehnološke napake, lahko pa tudi načrtne-
Čebelar Milan Tkalčec: »Ne gre samo za prihodnost čebelarstva, niti samo kmetijstva in industrije za prihodnost naših vnukov gre, za prihodnost naše Zemlje!«
Čebele so pridne delavke in tudi čebelarji so veseli, če je satovje polno medu.
ga krmljenja čebel s sladkorno raztopino zaradi povečanja količine pridelka. Da bi v Sloveniji kdo v laboratoriju proizvajal med, pa ne verjamem, ker je razmerje cene med sladkorjem in medom premajhno. Obstaja več metod za odkrivanje pojava sladkorne raztopine v medu. Z analizami, ki jih izvajajo v laboratoriju (nizka vsebnost encimov v medu, povečana vsebnost saharoze v medu, pojav kvasovk in škrobnih zrnc v medu) lahko posumimo, da je z medom nekaj narobe. Povsem mogoče pa je, da človeška želja po čim večjem zaslužku žene tudi v goljufije. Danes je predelano sladkorno raztopino lažje odkriti zaradi sodobnih zelo izpopolnjenih analiz. Ne glede na vzrok pojava predelane sladkorne raztopine v medu je njegova vsebnost v medu nedopustna. Medu namreč ne smemo ničesar dodati, niti odvzeti!«
Kakšni pa so ukrepi za zmanjšanje tveganja pojava sladkorne raztopine v medu?
»Čebel praviloma nikoli ne krmimo med pašo. Satov z venci predelane sladkorne raztopine, ki je morebiti ostala od
zimskega krmljenja, ne premeščamo v medišča.
Zavedati se moramo, da med nikakor ne sme vsebovati predelane sladkorne raztopine. Takoj ko v medu najdejo snovi, ki mu niso lastne, med ni več med, ampak je ponaredek. Slovenski čebelarji skrbimo, da ohranimo sloves slovenskega medu in storimo vse, da v slovenskem medu ne bo niti najmanjše vsebnosti sladkorja. Samo z resnično kakovostjo bomo namreč prepričali kupce, da ne bodo posegali po cenenem uvoženem tujem medu. V promet smemo dati samo med, ki ne zavaja porabnika. Vsak dokazan pojav sladkorja v medu je pravzaprav ponarejanje živila, ki je v prometu, za kar so predpisane tudi visoke globe.
Škode zaradi izgube zaupanja in zmanjšanja ugleda čebelarjev med porabniki, ki bi se s tem naredila, ter zmanjšanja prodaje kot posledice le-tega niti ni treba omenjati. Treba pa je omeniti, da vsak pravi med prej ali slej kristalizira in da ima čisti med poln, specifičen okus in vonj, ki sta vselej odvisna od cvetlic, na katerih je bil
nabran in ki ju je praktično nemogoče v laboratoriju umetno narediti.«
Je glede na agrotehnične ukrepe v kmetijstvu čebelarstvo resno ogroženo, kakšna so vaša pričakovanja?
»Kmetijske monokulture z vsemi posledičnimi agrotehničnimi ukrepi, tudi s košnjo travnikov pred cvetenjem trav in proizvajanje zelene puščave, resno ogrožajo čebele in čebelarstvo. Menim, da bo v prihodnosti možno čebelariti samo v zelo odročnih krajih, kamor sodobno kmetijstvo in industrija z vsemi svojimi negativnimi učinki na okolje ne bosta segla.
Karkoli že počnemo, vedno se moramo zavedati, da - kakor pravijo stari Indijanci: 'Ta zemlja ni ne moja ne tvoja, dobili smo jo na posodo od svojih vnukov, ti nas bodo nekoč vprašali, kaj smo delali z njo, kajti šele ko bo posekano zadnje drevo, šele ko bo zastrupljena poslednja reka, šele ko bo ujeta poslednja riba in utihnila poslednja ptica, šele takrat bomo spoznali, da denarja vendar ni mogoče jesti.«
LARIX GT, d. o. o., pooblaščeni zastopnik tovarne LINDNER na slovenskem trgu
Belska cesta 38, PREDDVOR
Tel.: (04) 255 66 10f faks: (04) 255 66 11
GSM: (041) 624 863
E-naslov: larixgl@siol.net
Košarka m 3. SKL - vzhod (m)
Odličen prvi polčas igralcev KK Terme Ptuj
3. SKL - vzhod (m)
NONA Lenart -Terme Ptuj 86:75
15:22, 14:15, 29:13, 28:25
V zadnjem srečanju sezone 20010/11 (v zadnjem krogu so prosti) so se košarkarji KK Terme Ptuj merili v gosteh z vodilno ekipo Nona Lenart. Le-ta se je morala že na prvem medsebojnem srečanju teh dveh tekmecev močno potruditi za zmago (na Ptuju je bil rezultat 89:94), nič drugače pa ni bilo tudi tokrat. Ptujski košarkarji so odlično odigrali prvi polčas in si do polovice srečanja priigrali osem točk prednosti. V 3. četrtini je prišlo do preobrata, ki sta ga delno zrežirala tudi sodnika Močnik (Celje) in Semenič (Ljutomer). Slednja v ključnih trenutkih tekme nista doso-dila nekaterih očitnih prekrškov domačinov; zaradi protestov si je Krajnc prislužil celo
REZULTATI 17. KROGA: NONA Lenart - Terme Ptuj 86:75 (15:22, 14:15, 29:13, 28:25), Komenda Hram Gorjan - Koroška 136:82 (33:17, 36:16, 35:23, 32:26), Primafoto SG - Ruše 89:68 (23:13, 21:20, 21:17, 24:18), Posavje Podbočje - ŠRK Koši 78:72 (19:17, 13:14, 17:12, 15:21, 14:8 - po podaljšku). Prosta je bila ekipa Ivančne Gorice.
1.	NONA LENART	15
2.	KOMENDA HRAM GORJAN15
3.	IVANCNA GORICA
4.	ŠRK KOŠI
5.	TERME PTUJ
6.	PRIMAFOTO SG
7.	RUŠE
8.	POSAVJE PODBOČJE
9.	KOROŠKA
15
15
16 15 15 15 15
tehnično napako. Trener Rat-ko Radovic je bil po srečanju zelo zadovoljen s pristopom svojih igralcev, saj so se borili do zadnjega atoma moči.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so proti vodilni ekipi lige ob polčasu vodili za 8 točk.
Strelstvo • Med cicibani slavil Kidričan Jan Sagadin
V torek, 2. marca, pa je v Rušah potekalo regijsko prvenstvo najmlajših kategorij s serijsko zračno puško. Kidričevski in ptujski strelci so dosegli naslednje uvrstitve: med cicibani je zmagal Jan Sagadin s 159 krogi, med mlajšimi pionirji je zmagal Rušan Andrej Frangež s 176 krogi, 9. je bil Ptujčan Tibor Čuš, 126 krogov. V najštevilčnejši kategoriji pionirjev je slavil Rušan Jan Tement s 175 krogi, drugo mesto je osvojil Aleš Štebih s 172 krogi, tretje mesto pa je po ogorčenem boju in izenačenem rezultatu s 171 krogi šele po boljši zadnji seriji z 89:84 krogi pripadlo Impolovemu strelcu in bivšemu državnemu prvaku v tej kategoriji Sta-šu Baumhaklu, Ptujčan Uroš Kosajnč se je moral z enakim dosežkom zadovoljiti s 4. mestom. Preostala dva strelca Trnovske vasi, Rok Štebih in Žan Verhovšek, sta s 169 krogi osvojila 4. in 5. mesto, preostali trije Ptujčani Tadej Širec, Vid Sušek in Rok Stubičar pa so s 167, 159 in 149 krogi osvojili 7., 9. in 11. mesto. V ekipnem seštevku je slavila ekipa Trnovske vasi s 510 krogi pred Ptujčani s 497 in »Vukovimi« strelci s 351 krogi na drugem in tretjem mestu. Med pionirkami je tesno z enim krogom prednosti in skupnimi 163 krogi slavila Rušanka Adrijana Sternad pred Ptujčanko Nejo Gril s 162 krogi na drugem mestu.
Simeon Gonc
Tenis • 1. zimska liga
Rezultati 9. kroga: HIŠA KAGER - TRGOVINE JAGER 1:2 (Urbič - Ja-garinec 9:8, Šabeder - Pisar 8:9, Kreševič/Škrinjar - Jagarinec/Pisar 3:9); TK ŠUMARI - TC GOJA 0:3 (Horvat - Glodež 2:9, Premužič - Plajn-šek 2:9, Sternad/Premužič - Gregorec/Glodež 4:9), HORTIKULTURA - TK GORIŠNICA 0:3 (b. b.).
V derbiju kroga je ekipa Trgovine Jager premagale ekipo Hiša Kager in prevzela vodstvo na lestvici. Oba posamična dvoboja sta bila odločena šele v zadnji igri: prvič se je sreča nasmehnila eni, nato drugi ekipi. TC Goja je visoko premagal ekipo TK Šumari in se približal vodilnima ekipama. TK Gorišnica je dobil dvoboj z ekipo Holtikulture brez boja.
	Igre	Gemi
1. TRGOVINE JAGER	21	210
2. HIŠA KAGER	20	215
3. TC GOJA	19	208
4. HORTIKULTURA	10	135
5. TK ŠUMARI	6	135
6. TK GORIŠNICA	5	107
2. liga: pari 9. kroga: 19. 3. ob	8.30: TK ŠTRAF - VETERANI, CIVIS	
PTUJ - PSS PTUJ; ob 11.45: TK SKORBA GAD - TK SKORBA.
JM
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Jarc slavil dvakrat, opazni tudi Ptujčani
Kolesarji Perutnine Ptuj so minuli konec tedna nastopali v sosednji Hrvaški, kjer so v soboto nastopili na dirki, imenovani memorial Nevia Valcica (to pripravlja puljski KK Lobo-rika), v nedeljo pa še na dirki Poreč Trophy. Ptujčani so bili dejavni na obeh dirkah, boljši rezultat pa so dosegli v soboto, ko je bil Vrečer sedmi.
Na sobotni preizkušnji, ki je bila peta zapovrstjo, je nastopila zelo močna zasedba iz Slovenije (nastopili so vsi močnejši klubi), Slovenci pa so tudi krojili potek dirke. Ta je potekala po hrvaški Istri, dolga pa je bila 165 kilometrov. 50 kilometrov pred ciljem je pobegnila skupina 16 kolesarjev, v kateri je bilo polovica slovenskih tekmovalcev, med njimi tudi člana Perutnine Ptuj Matej Mu-gerli in Robert Vrečer. Naprej je skupina vozila skupaj, nato
Matej Marin (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Matej Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
Mugerli (KK Perutnina
pa so se začeli vrstiti napadi posameznikov, v katerih je prednjačil predvsem Mugerli. Žal se članu ptujskega kluba ni izšlo po željah, od njega je bil boljši tudi klubski kolega Vre-čer, zmagovalca pa je odločil sprint ubežne skupine, v kateri je imel največ moči Blaž Jarc, član Adrie Mobila.
V nedeljo so se ptujski kolesarji udeležili dirke Poreč Trophy. Od Ptujčanov je bil spet v ospredju Matej Mugerli in na koncu osvojil 10. mesto, v cilj pa prikolesaril v času zmagovalca; Matej Marin je bil 15. Sicer pa je nedeljska krožna dirka (dolga je bila 146 kilometrov in je imela 7 krogov) mini-
la v znamenju visokega tempa (povprečna hitrost je bila več kot 42 km/h) in močnega južnega vetra. Že v prvem krogu se je od glavnine odlepila skupina 15 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Matej Marin, član KK Perutnina Ptuj. V zaključku je omenjeno skupino ujelo še 15 kolesarjev, zmaga pa je ponovno pripadla Blažu Jarcu (Adria Mobil), ki je tako v dveh dneh na Hrvaškem dvakrat stopil na najvišjo stopničko.
Ptujčani, ki jih v uvodu sezone pestijo številne zdravstvene težave, so se v Istri predstavili v spodbudni luči, verjetno pa bi bil rezultat, če bi ekipa nastopila v popolni sestavi, še
Rezultati 5. memoriala Nevio Valcic:
1. Blaž Jarc (Adria Mobil) 7. Robert Vrečer (Perutnina Ptuj)
Rezultati dirke Poreč Trophy:
1. Blaž Jarc (Adria Mobil)
10. Matej Mugerli (Perutnina Ptuj) 15. Matej Marin (Perutnina Ptuj)
boljši. Predvsem Matej Mugerli v soboto in Matej Marin v nedeljo sta s svojima nastopoma vendarle opozorila nase.
tp
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) - od 1. do 6. mesta
Prvaki so se na Ptuju pošteno oznojili
Petnajsti krog za igralce in igralke NTK Ptuj ni bil uspešen. Fantje so gostili vodečo ekipo Finea Maribor, ki je na Ptuj prišla po nov par točk, saj jih to vodi do želenega in začrtanega cilja - naslova državnih prvakov. A ptujski igralci se v petek v dvorani Mladika niso predali brez boja in so favori-ziranim gostom povzročili kar nekaj glavobola. Po uvodnem porazu mladega Luke Kruši-ča sta za resnejše obraze pri
gostih poskrbela neuničljivi Bojan Pavič, ki je ugnal mariborskega igralca številka 1Gre-gorja Komca, nato pa je še Danilo Piljak na hitro odpravil Črepnjaka in domači so pove-dli 2:1. Naslednje tri dvoboje so Mariborčani Plohl, Zafošnik in Komac dobili, za konec pa sta Pavič in Zafošnik odigrala izjemen dvoboj, poln preobratov, zmage pa se je na koncu veselil reprezentant Gregor Zafošnik.
Mlade Ptujčanke so gostovale v Izoli in izgubile proti Arrigoniju. Še naprej igrajo brez poškodovane Vesne Roj-ko, zato močno manjkajo njene točke, ki so prej odtehtale proti marsikateri ekipi. Točke za NTK Ptuj sta v Izoli dosegli Ivana Zera (dve) in Vesna Terbuc (eno). Ptujčanke tako izgubljajo boj za 2. mesto, saj imata ekipi Logatca in Arrigo-nija sedaj že 4 točke prednosti.
1. SNTL (m) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 15. KROGA: Ptuj - Finea Maribor 2:5, Sobota - Kema Pu-conci 1:5, Tempo Velenje - Krka 0:5.
1.	FINEA MARIBOR
2.	KEMA PUCONCI
3.	KRKA
4.	SOBOTA
5.	TEMPO VELENJE
6.	PTUJ
15 15 15 15 15 15
14	1
13	2
12	3
7	8
6	9
5	10
Foto: Crtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
PTUJ - FINEA MARIBOR 2:5
Krušič - Plohl 0:3, Pavič - Komac 3:1, Piljak - Črepnjak 3:0, Pavič - Plohl 0:3, Krušič - Zafoštnik 1:3, Piljak
-	Komac 0:3, Pavič - Zafoštnik 2:3.
1. SNTL (ž) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 15. KROGA: Arrigoni Izola - Ptuj 5:3, Muta - Fužinar Interdiskont 0:5, Logatec - Ljubljana 5:3.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 15 15 0 30
2.	LOGATEC	15 10 5 20
3.	ARRIGONI IZOLA 15 10 5 20
4.	PTUJ	15 8 7 16
5.	LJUBLJANA	15 8 7 16
6.	MUTA	15 4 11 8
ARRIGONI IZOLA - PTUJ 5:3
Čokljeva - Terbučeva 0:3, Fato-ričeva - Bezjakova 3:0, Ludvikova
-	Zera 3:0, Fatoričeva - Terbučeva 3:1, Čokljeva - Zera 0:3, Ludvikova
-	Bezjakova 3:0, Fatoričeva - Zera 1:3, Ludvikova - Terbučeva 3:0.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Regijsko prvenstvo z zračnim orožjem
Tekmovalna otvoritev strelišča v Kidričevem
ra ■ ■ V-
V	soboto se je na novozgrajenem strelišču v športni dvorani OŠ Kidričevo odvijalo prvo, otvoritveno tekmovanje - regijsko prvenstvo z zračnim orožjem severne regije v kategorijah članov, članic, mladincev, mladink ter kadetov in ka-detinj. Nov in moderen objekt z že vgrajenimi najmodernejšimi elektronskimi tarčami Sius Ascor - laser score sicer še ni polno funkcionalen, z dokončanjem del in odpravo nekaterih pomanjkljivosti pa bodo kidričevski strelci prvič v svoji več kot 60-letni zgodovini delovanja društva pridobili objekt, s pomočjo katerega bo športno strelstvo v tej občini lahko živelo še vsaj nadaljnih 60 let.
Z nujo obveznega tekmovalnega testiranja novega strelišča pred hitro bližajočim se državnim prvenstvom 2011 je domači organizator za potrebe izvedbe regijskega prvenstva v istem prostoru usposobil 10-stezno avtomatizirano strelišče, na katerem so domači in gostujoči strelci prvič preizkusili razmere za streljanje.
V	disciplini zračne pištole so bili najuspešnejši ptujski strelci, ki so si posamične naslove regijskih prvakov priborili med člani, članicami, kadeti in mladinkami, preostala mladinska lovorika pa je pripadla domačemu strelcu. Med člani s pištolo je s 559 krogi zmagal Ptujčan Matija Potočnik, drugo in tretje mesto pa je s 556 in
Foto: Črtomir Goznik
Povsem novo strelišče v Kidričevem je v soboto in nedeljo doživelo tekmovalno otvoritev.
553 krogi pripadlo juršinskima strelcema Mirku Molehu in Ludviku Pšajdu. K posamični lovoriki so Ptujčani s 1652 krogi dodali še ekipni naslov regijskih prvakov in znova premagali jur-šinsko ekipo na drugem mestu s 1643 krogi, tretje mesto pa so osvojili domači, kidričevski strelci s 1594 krogi. Med članicami sta dvojno zmago slavili sestri Majda in Sonja Raušl, ki sta dosegli 374 in 363 krogov, na dobro tretje mesto pa se je po dolgi odsotnosti uvrstila povratnica v strelske vrste Mojca Lazar, ki je z enakim rezultatom kot drugouvrščena, s 363 krogi, zaostala po slabši zadnji
Foto: Simeon Gonc
Dogajanje na novem strelišču sta med drugim z zanimanjem spremljala predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič (levo) in predsednik SD Kidričevo Gregor Kmetec (drugi z desne).
seriji 90:88. Po dveletni odsotnosti se je na strelsko prizorišče vrnila tudi Mateja Levanič in s 360 krogi osvojila 4. mesto. Tako Levaničeva kot Lazarjeva sta ptujski strelki, bralci Tednika se ju zagotovo še spomnite po odličnem nastopanju v mladinskih kategorijah, kjer sta obe postali državni prvakinji, obe pa sta postali prvi članici novoustanovljenega strelskega društva SK Kidričevo Profesional, ki deluje pod vodstvom bivšega predsednika SD Kidričevo Go-razda Maloiča.
Med mladinkami je naslov prvakinje osvojila Ptujčanka Sara Rojko s 336 krogi pred domačinko Tejo Sagadin s 317 krogi, med mladinci pa je to uspelo Urošu Mohorku, ki je s 525 krogi premagal kar trojico juršinskih strelcev, še posebej napeto pa je bilo prav na vrhu, kjer je tudi drugou-vrščeni Niko Pšajd dosegel 525 krogov, a po dobrem streljanju zmago zapravil s slabim zaključkom v zadnji seriji z 88:85 krogi. Četrti posamični naslov regijskega prvaka je za Ptujčane v kategoriji kadetov osvojil Sašo Stojak, ki je s 361 krogi premagal trojico juršin-skih strelcev na čelu z Ivanom Druzovičem, Davidom Kek-cem in Gregorjem Vesenja-kom s 358, 356 in 337 krogi na mestih 2, 3 in 4, peto mesto
Odbojka • 3. DOL (ž) - končnica
Brez težav do zmage v Dravogradu
Dravograd - ZOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-9, -10, -22)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Krajn-čeva, Vidovičeva, Andjelkovičeva, Intiharjeva, Kokolova, Vindiševa, Horvatova, Mahoričeva, Kosijeva; trenerka: Jasna Zajšek.
Kvalitetna razlika med od-bojkaricami Dravograda in Ptuja je bila na tej tekmi vsaj razred, če ne celo dva v prid ptujskih igralk, ki so brez večjega naprezanja zmagale z rezultatom 3:0 v nizih. To je bilo glede na dosežene rezul-
3. DOL (ž) - za 1. mesto
REZULTATA 3. KROGA: Dravograd - AC Prstec Ptuj 0:3, Nova KBM Branik II. - Braslovče 3:1.
Foto: Simeon Gönc
Odbojkarice ZOK AC Prstec Ptuj so slavile v Dravogradu.
1.	NOVA KBM BRANIK II
2.BRASLOVČE
3.	AC PRSTEC PTUJ
4.DRAVOGRAD
3	2	1 10
3	2	18
3	2	16
3	0	3 0
tate v končnici tudi pričakovati. Dravograjčanke so sila povprečno servirale in igrale v napadu, tako da so gostje tokrat z lahkoto lovile začetne udarce. Iz dobrega sprejema so nadaljevale s hitro in kombina-
torno igro ter brez težav nizale točko za točko. V prvem nizu so domačinke zbrale devet, v drugem pa deset točk. V teh igrah so ptujske igralke igrale na želenem nivoju. Trenerka Jasna Zajšek je od svojih igralk
pa je osvojil Ptujčan Aljoša Habjanič s 308 krogi.
V kategorijah s standardno zračno puško so največ uspeha poželi domači, kidričevski strelci, ki so slavili trojno posamično zmago, dva naslova sta šla v Ruše in eden v Hotinjo vas. Med člani so kar trojno posamično zmago dosegli Ruša-ni, med katerimi je bil najboljši Simon Potrč s 582 krogi pred klubskima sotekmovalcema Benjaminom Jodlom in Urošem Podlesnikom s 578 in 575 krogi na 2. in 3. mestu. Med članicami je naslov prvakinje pričakovano pripadel Klavdiji Pufič, ki je s 388 krogi slavila pred tremi »Vuko-vimi« strelkami iz Hotinje vasi. Med mladinci je naslov prvaka enako kot s pištolo osvojil Kidričan Uroš Mohorko in s 571 krogi premagal Klemna Škrinjarja in Gregorja Damijana s 566 in 551 krogi na 2. in 3. mestu. Med mladinkami je slavila Teja Razboršek s 379 krogi. Med kadetinjami je naslov regijske prvakinje osvojila Tina Weingerl s 379 krogi, med kadeti pa je enak dosežek uspel Kidričanu Alešu Perna-tu, ki je zmagal s 378 krogi, na drugo in tretje mesto pa sta se s 362 in 355 krogi uvrstila Im-polov Luka Kaukler in Kidri-čan Niko Visočnik.
Simeon Gonc
želela predvsem hitro igro, tej pa domačinke niso mogle slediti. Iz izdelanih akcij je največkrat uspešno zaključila Simona Krajnc, ki je skupno zbrala kar 24 točk. Po dveh gladkih nizih so se Ptujčanke malo uspavale in so v tretjem nizu precej padle v igri; domačinkam so dovolile, da so z borbeno igro prišle do 22 točk. Ob koncu niza sta stvari na svoje mesto postavili izkušena podajalka Andjelkovičeva in zelo razpoložena Krajnčeva.
V drugi tekmi je druga ekipa Nove KBM Branika iz Maribora premagala Braslovče s 3:1 v nizih in tako pustila ptujski ekipi možnost za osvojitev vsaj 2. mesta v končnici, ki bi jim nato zagotovila dodatna srečanja za uvrstitev v 2. ligo. Za izpolnitev tega cilja bodo odbojkarice AC Prstec Ptuja morale dobiti še vse tri preostale tekme; prvi veliki izziv bo pred njimi že to soboto, ko bodo ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale z ekipo Braslovč.
David Breznik
Nogomet • Prijatelj. tekme
ZAVRC - SIMER SAMPION
1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Matič (23), 1:1 Dar-mopil (54), 1:2 Deželak (76).
ZAVRC: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, Šnajder, Čeh, Murat, Fridl. Igrali so še: Vinkovič, Fruk, Antolič. Trener: Miran Emeršič.
Vodeča ekipa Štajerske lige -Zavrč - prakticira, da pripravljalne tekme igra na drugih igriščih. Tokrat so v Kidričevem, na igrišču z umetno travo, gostili drugouvrščeno ekipo 3. SNL - vzhod Simer šampion iz Celja. Igralci obeh moštev so prikazali dopadljiv in dinamičen nogomet. Na koncu so minimalno zmago slavili gostje iz Celja, ki so izkoristili napake v domači obrambi. Oba trenerja sta lahko zadovoljna s prikazanim nogometom.
BISTRICA - ZAVRC 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Šnajder (20), 0:2 Marinič (55), 0:3 Čeh (65), 1:3 Tkavc (90. z 11 m).
BISTRICA: J. Stegne, Korošec, Danilovič, Rajh, Hren, Boršek, A. Stegne, Čander, Lukič, Modrič, Iršič. Igrali so še: Levart, Jelenko, Dragič, Tkavc, Mlinar, Hrušman. Trener: Mla-den Dabanovič.
ZAVRC: Sagadin, Vinkovič, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, Šnajder, Čeh, Marinič, Murat. Igrali so še: Antolič, Feuk, Simonič. Trener: Miran Emeršič.
V zadnjem pripravljalnem srečanju pred pričetkom prvenstva v Štajerski ligi so nogometaši Zavrča očitno dobro pripravljeni, saj so v Slovenski Bistrici prepričljivo ugnali domačega tretjeligaša, ki ga vodi trener Mladen Dabanovič.
DORNAVA - ZAVA GEREČJA VAS 0:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Me. Lešnik (15), 0:2
Gerečnik (33), 0:3 Veber (54), 0:4 Novak (72), 0:5 Novak (80).
DORNAVA: Peteršič, Šuen, Pu-kšič, Golob, Jurič, Belšak, Novak, Horvat, Zagoršek, Letonja, Kokol. Igral je še Sluga. Trener:Jani Arnuš.
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Gerečnik, Draškovič, Me. Lešnik, Horvat, Kokot, Šešo, Čeh, Šmigoc, Vrabl, Hertiš. Igrali so še: Mi. Lešnik, Veber, Novak, Kaisersberger, Mesa-rič. Trener: Ivan Ornik.
V zadnjem pripravljalnem srečanju pred začetkom prvenstva v ŠNL so nogometaši NK Zava Gerečja vas premagali ekipo Dornave 5:0. Gostje so bili boljši vse srečanje in si zraven petih zadetkov priigrali še vsaj toliko imenitnih priložnosti.
Gostujoči trener Ivan Ornik lahko z optimizmom pričakuje začetek prvenstva, kjer Gerečjevaščane čaka vse prej kot lahka naloga - obstanek v ŠNL.
SREDIŠČE - PODVINCI BETONARNA KUHAR
1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Hauptman (18), 1:1 Miljkovič (38), 1:2 Požegar (52), 1:3 D. Petrovič (63), 1:4 Mulej (85).
SREDIŠČE: Kocen, Dokša, Ze-mljič, Borko, M. Zakelšek, Osterc, Krajnčar, Ivanuša, Miljevič, Lesjak, Habjanič. Trener: Boštjan Zemljič.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Mulej, Marinič, Lah, Bratec, Novak, Brumen, R. Petrovič, Hauptman, Toplak. Igrali so še: Kokot, Ivančič, Juršek, Kuserbanj, D. Petrovič, Požegar. Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Podvincev so gostovali v Središču ob Dravi pri vodečem moštvu 1. lige MNZ Ptuj in odigrali svoje zadnje pripravljalno srečanje pred sobotnim prvenstvenim srečanjem v Zavrču. Varovanci trenerja Mirana Ljubca so zlomili odpor domačih nogometašev v drugem polčasu, ko so trikrat zadeli v polno.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Hitropotezni in pospešeni turnirji v marcu
Nadaljeval se je ciklus hitropoteznih in pospešenih šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj za leto 2011.
Na hitropoteznem turnirju (tempo igre pet minut za igralca za partijo) je sodelovalo osemnajst igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Tokrat je na turnirju sodeloval tudi mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer in razmeroma lahko osvojil prvo mesto pred vedno boljšim Zlatkom Žerakom in Borisom Žlendrom.
Končni vrstni red: Danilo Polajžer 11,5 točke, Zlatko Žerak 10,5 točke, Boris Žlender 9 točk, Igor Iljaž 8,5 točke, Klemen Janžekovič 8 točk, Ivan Krajnc in Anton Butolen po 7,5 točke, Miloš Ličina in Janko Bohak po 7 točk, Jožef Kopše 6,5 točke, Branko Orešek in Branko Sedlašek po 6 točk itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo kar štiriindvajset udeležencev, med katerimi sta bila tudi oba ptujska šahovska mojstra Danilo Polajžer in Gregor Podkrižnik, ter kar nekaj mladih igralcev iz društvene šahovske šole. Odigranih je bilo tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu, s premočjo pa je zmagal mojster Fide Gregor Podkrižnik, ki je dosegel 100-odstotni izkupiček.
Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Gregor Podkrižnik 7 točk, Danilo Polajžer 5,5 točke, Janko Bo-hak in Robert Mihalič po 5 točk, Zlatko Žerak 4,5 točke, Viktor Napast, Igor Iljaž, Ciril Kužner, Miloš Ličina, Andraž Šuta in Martin Majcenovič po 4 točke, Franjo Lazar, Branko Orešek in Boris Žlender po 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Branko Sedlašek, Kudret Veliu in Ivan Krajnc po 3 točke itd.
V skupnem seštevku je v obeh kategorijah po treh odigranih turnirjih v vodstvu Zlatko Žerak.
Janko Bohak
Rokomet • Mlade selekcije
Visoka zmaga za 2. mesto: Ptuj - Millennium 22:11(12:4)
ŽRK PTUJ: Kukovčeva, Čagra-nova 4, Lahova 2, Ambroževa 6, Bedračeva 1, Kopoldova 5, Sirčeva
1, Pivkova 1, T. Širec 1, L. Širec 1. Trenerja: Boštjan Kozel in Mihaela Ana Ciora.
V soboto so mlajše deklice A-eki-pe ŽRK Ptuj odigrale 11. krog prvenstva proti ekipi Millenniuma in z zanesljivo zmago obdržale visoko 2. mesto na prvenstveni lestvici.
tp
Planinski kotiček
Planinarjenje v Srbiji
Sobota in nedelja, 9. in 10. aprila
Ptujski planinci se odpravljamo v Srbijo na povabilo Planinske zveze Srbije in največjega planinskega društva iz Beograda, PD Pobjeda. Pot nas bo vodila skozi Slavonijo do Beograda in naprej na Rajac v Šumadiji, kjer bomo planinarili ter doživeli že skoraj opevano srbsko gostoljubje. Seveda ne bo manjkalo dobre hrane in glasbe, saj nam domačini obljubljajo planinski večer ob pesmi in plesu. Nedeljo bomo posvetili Beogradu, ki vedno skriva kaj zanimivega.
Udeleženci planinarjenja po Srbiji se zberemo v soboto, 9. aprila, ob 4. uri na Železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo popeljali mimo Zagreba do Beograda in naprej na Rajac. Po kosilu se bomo odpravili na drugi del planinske poti Čika Duško Jovanoviče-ve Rajačke staze. Po povratku v planinski dom bo sledila slavnostna večerja s srbskimi planinci in planinski večer ob pesmi in glasbi. Po zajtrku se bomo odpravili v glavno mesto Srbije Beograd in se povzpeli na Avalo. V znameniti Skadarliji si bomo privoščili kosilo in se čez Hrvaško vrnili nazaj v Slovenijo.
Opremite se planinsko za pohode in vremenu primerno. Za Srbijo je dovolj veljavna osebna izkaznica ali pa potni list. Hrana za potovanje iz nahrbtnika, sicer pa Srbiji primerno. Cena izleta vključuje prevoz s turističnim avtobusom, cestnine in parkirnine, polni penzion v Planinskem domu na Rajcu, kosilo v Beogradu in organizacijo ter znaša 69 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 29. 3. 2011, oziroma do zasedbe 45 prostih mest v busu.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodnikoma Jožetom Dajnkom in Antunom Mlinarevičem.
Vrhovi Evrope
Od 23. do 28. junija - šestdnevno potepanje po srednji Evropi
Nemčija (Zugspitze)
Luksemburg (Burgplatz)
Belgija (Signal de botrange)
Nizozemska (Vaaselberg)
Zgodaj zjutraj se bomo popeljali čez sosednjo Avstrijo proti južni Nemčiji. Naš prvi cilj bo Garmisch-Partenkirchen in 2962 m visok Zugspitze nad njim. Vzpon nas bo nagradil s čudovitim panoramskim pogledom na štiri dežele: Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Švico.
Drugi dan se bomo v majhni celinski državi Veliko Vojvodstvo Luksemburg povzpeli na 559 m visok Burgplatz. Luksemburg leži na kulturni ločnici med romansko in germansko Evropo in združuje običaje obeh tradicij. V državi so trije uradni jeziki: francoščina, nemščina in luksemburščina.
Po ogledu lepot dežele se bomo podali v kraljevino Belgijo, ki je v času rimskega imperija predstavljala rimsko provinco Gallio Belgico. Osvojili bomo najvišji belgijski vrh Signal de Botrange, ki meri v višino 694 m. Čaka nas ogled evropske prestolnice Bruslja in znanega Ato-miuma, ki je bil postavljen ob odprtju svetovne razstave 1958 (menda kot »protiutež« francoskemu Eifflovemu stolpu). Obiskali bomo tudi znamenitega Manneken-pisa (deček ki lula).
Znamenita ravninska dežela tulipanov in mlinov na veter, nas pričaka s svojim najvišjim vrhom Vaalserbergom, ki meri 322,7 m. Nizozemska je domovina velikih umetnikov: holandskih mojstrov iz 17. stoletja, kot so Rembrandt van Rijn, Johannes Vermeer in Jan Steen ter velikih slikarjev iz 19. in 20. stoletja Vincenta van Gogha in Pieta Mondriana. Med znane nizozemske specialitete sodijo surovi slaniki in seveda sira edamec in gauda.
Ostale informacije so na voljo v pisarni Planinskega društva Ptuj na tel. 02 777 15 11 in 041 237 010 ali na spletni strani www.pdptuj.
Milan Kneževič - šahovska legenda
Življenjska pot Milana Kne-ževiča je bila že od otroških let povezana z igro na črno-belih poljih. Ta ga spremlja še dandanes, tako da na teden še zmeraj odigra nekaj partij. V slovenskem športu je prisoten že 50 let, prav impozanten pa je podatek, da je že kar 30 let predsednik Šahovske zveze Slovenije. Že pred tem je bil predsednik Šahovske zveze Jugoslavije in leta 1990 tudi vodja šahovske olimpijade v Novem Sadu. Leta 2002 je enako prireditev pripeljal v Slovenijo, saj je šahovsko olimpijado gostil Bled, ki je v ta namen dobil najlepšo šahovsko dvorano v Evropi. Kneževič je bil med drugim tudi 23 let predsednik Šahovskega društva Ptuj in je veliko pomagal k razvoju te igre v našem mestu. Hkrati je leta 1975 veliko prispeval k izgradnji športne dvorane Mladika na Ptuju.
Ves čas je Milan Kneževič na vseh nivojih svojega delovanja predstavljal mesto Ptuj, zato mu je župan Štefan Čelan prejšnji četrtek priredil pose-
Foto: Črtomir Goznik
Milan Kneževič
ben sprejem, na katerem mu je podelil veliko statuo Mestne občine Ptuj. Ob tem je župan poudaril: »Vsekakor mi je bila velika čast sprejeti Milana Kne-ževiča, saj gre za enega redkih vidnih družbenih posameznikov, ki ni posvečal vse svoje energije samo svojim interesom in karieri, ampak je vedno znova znal prisluhniti širšemu okolju. Gospod Kneževič je eden izmed svetlih vzorov in
želim si, da bi imel Ptuj čim več takšnih ljudi, ki bi ga posnemali. V tem primeru se bo slišalo dobro ime Ptuja po vsem svetu: Milan Kneževič je zares ponesel ime našega mesta po svetu, za kar se mu iskreno zahvaljujem.«
Za Milana Kneževiča je to v dobrem mesecu dni že drugo veliko priznanje, saj je v začetku februarja prejel Bloudkovo priznanje za življenjsko delo
in izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji. »Moram reči, da sem izjemno ponosen na obe priznanji. Da sem prejel Bloudkovo nagrado in sedaj še veliko statuo, mi je v veliko čast. Za slednjo lahko rečem, da sem še posebej vesel, saj sem na Ptuju začel svojo športno pot in tukaj imam največ šahovskih prijateljev. Ti dve nagradi bosta zame še dodatna vzpodbuda za delo vnaprej na področju šaha.«
Milan Kneževič velja za ponosnega Ptujčana, ki je bil ob šahu uspešen na gospodarskem in bančnem področju. Trenutno je tudi predsednik Društva prijateljev Ptuja in častni predsednik ŠD Tehcenter Ptuj. Zanimiv je še podatek, ki ga je navedel slavljenec sam: »Nikoli nisem bil preveč dober šahist.« Lahko bi dodali, da pa je bil vedno odličen organizator prireditev in šahovski delavec. Kot tak si je Bloudkovo priznanje za življenjsko delo in veliko statuo Mestne občine Ptuj tudi zaslužil.
David Breznik
Košarka • Dan košarke na OŠ Ljudski vrt
Pred polnimi tribunami dvorane Ljudski vrt
V sklopu praznovanja 53. rojstnega dne Osnovne šole Ljudski vrt so v njihovi novi športni dvorani pripravili dan košarke. Učenci od 1. do 4. razreda so imeli predstavitev igrive košarke, ki so jo izvedli demonstratorji Košarkaške zveze Slovenije. Gre za poseben projekt, kjer se otroci od petega do devetega leta starosti skozi različne poligone seznanijo z osnovnimi elementi košarke. Zelo pozitivna stvar je tudi, da je žoga manjša in lažja, prav tako pa so koši na prilago-
Andrej Gorjak, športnik leta ŠZ Ljutomer
S pikadom ponesel ime Prlekije v svet
Že drugič zapovrstjo so Ljutomerčani za najboljšega športnika izbrali 37-letnega Andreja Gorjaka iz Stanovna pri Ivanjkovcih. Je igralec pikada, član ekipe Top Gun ŠD Strelec iz Grlave v ljutomerski občini. Sodi med najuspešnejše tekmovalce tovrstnega špor-
ta, saj je že več kot desetletje v samem slovenskem vrhu.
Z novoustanovljeno ekipo Tombi je leta 1996 s prijatelji pričel tekmovati v občinski ligi. Zaradi odličnih dosežkov so se včlanili v tretjerazredno tekmovalno ligo. Že prvo leto jim je uspelo zmagati, kar je
Andreju Gorjaku je naziv športnika leta podelila županja občine Ljutomer Olga Karba.
bil povod za resnejšo delo pri ekipi Top Gun, ki jo je Andrej kot njen vodja popeljal do številnih državnih naslovov in izvrstnih uvrstitev na evropskih klubskih prvenstvih. Ekipa je v štirinajstih letih tekmovanja osvojila več kot 70 pokalov, Andrej pa je prejel okoli 300 pokalov in odlikovanj za nastope v igrah kot posameznik in v parih. So večkratni ekipni državni prvaki, tudi v zadnjih treh sezonah, v konkurenci posameznikov pa se ponaša z osvojenim prvim, drugim in tretjim mestom. Zelo uspešni so bili njegovi nastopi tako z ekipo Top Gun kot reprezentanco Slovenije na evropskih prvenstvih. V majici z državnim grbom je v zadnjih treh letih trikrat stopil na stopničke za zmagovalce. Po uvrstitvi na 3. mesto leta 2008 v Italiji in leto pozneje na Hrvaškem so lani v Švici osvojili srebrno kolajno, z ekipo Top Gun pa je leta 2000 in 2001 postal evropski klubski prvak. Andrej Gorjak, sicer znan vinogradnik s pridelanim odličnim vinom, se bo v naslednjih dneh udeležil izbirnih turnirjih za uvrstitev v slovensko izbrano vrsto, ki bo maja v Španiji nastopila na svetovnem prvenstvu.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Ekipi belih in modrih z gosti pred polnimi tribunami dvorane Ljudski vrt
jeni višini.
Glavni dogodek dneva košarke je bila revialna tekma med mešanima ekipama Košarkaškega kluba Term Ptuj. V obeh ekipah so igrali posamezni učenci šole v razponu od 5. do 9. razreda, dijaki in nekateri študentje iz ptujske članske ekipe. Pri belih je zaigral tudi
osrednji gost prireditve, bivši košarkaški reprezentant Slavko Kotnik, ki je skozi tekmo pokazal nekaj mojstrovin, predvsem pa je mlade pravilno postavljal na igrišču, jim dajal nasvete in jih vzpodbujal pri igri.
Slavko Kotnik je po tekmi dejal: »Rad se udeležim podobnih tekem in mislim, da so mla-
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Kotnik je v dresu Term Ptuj pokazal del košarkarskega znanja, s katerim je nekoč navduševal po vsej Evropi.
di danes lahko uživali v igri. Na začetku sem dobil občutek, da se me kar malce bojijo, vendar so se skozi tekmo sprostili in dobro zaigrali.«
V dvajsetih minutah igre smo videli veliko lepih potez, čistih zadetih metov in solidno košarkaško znanje vseh generacij košarkašev. Rezultat tokrat ni bil v prvem planu, kljub temu pa so številni gledalci na polno zasedenih tribunah dvorane Ljudski vrt bučno pozdravljali vsak koš ali dobro potezo. Belo moštvo na čelu s Slavkom Kotnikom je premagalo modro moštvo KK Terme Ptuj z rezultatom 47:32.
Na dnevu košarke se je ponovno pokazalo, da na Ptuju obstaja veliko zanimanje za ta atraktivni šport. Po tekmi je ptujski župan Štefan Čelan namignil, da ima naše mesto lepe možnosti, da bo ob koncu marca potrjeno za enega izmed gostiteljev Evropskega prvenstva v košarki leta 2013, ki bo potekalo v Sloveniji.
DB
Foto: NS
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (16. del)
Slovenci se pripravljajo na kongres
S Slovenci, živečimi v Ameriki, sem se že srečal v oktobru, ko so me povabili na njihovo slovensko mašo ter njihovo srečanje. Lepo so me sprejeli, bil sem njihov častni gost. Prejel sem kar nekaj priročnih daril, kot so majice, šali in druge spominke. Takrat so me povabili, da bi se z njimi srečal še enkrat spomladi, da bi jim predstavil kr^j, od koder prihajam, ter trenutno "podobo" Slovenije. Srečanje med zdomci je bilo zelo prijetno.
Foto: arhiv Aljaž Jelen
Po predstavitvi sem zaigral z Mary Ann nekaj slovenskih pesmi.
Povabilo za ponovno srečanje sem z veseljem sprejel. Prejšnji teden sem se tako ponovno srečal s Slovenci, ki so tukaj včlanjeni v klub oz. društvo Slovencev. Zbralo se je kakšnih šestdeset članov. Po večini so bili to starejši ljudje oz. druga ali tretja generacija Slovencev, ki se je preselila semkaj na to območje Amerike. Prav nič jim ne zamerim, da se pogovarjajo v angleškem jeziku ter da je maša potekala prav tako v angleškem jeziku. Sprejeli so to kulturo, ta način življenja, s tem pa tudi angleški jezik. V srcu pa vendarle čutijo pripadnost svojim koreninam.
Po maši smo se zbrali v dvorani v kleti cerkve, kjer sem se rojakom predstavil. Predstavil sem območje Slovenije in Ptuja, od koder prihajam. Vse skupaj sem predstavljal v angleškem jeziku, saj sem
imel občutek, da bodo slušatelji potrebovali manj časa, da bodo moje besede pravilno razumeli.
Slovencem sem predstavil ureditev Slovenije, njeno raznolikost v pokrajinah, njihove značilnosti in kulturne posebnosti. Predstavil sem jim tudi našo kulinariko. Mislim, da jih je kulinarika še posebej zanimala. V ta namen me je predsednica društva Aggie Gruen-ke povabila k sebi na dom, da mi pokaže, kako ona pripravi potico. Opazil sem, da so sestavine in priprava le-te zelo podobne. Velika novost zame je bila le, da nekateri jedo s potico tudi klobase in majonezo, kot da bi jedli sendvič.
V veliko pomoč pri predstavitvi Ptuja in okolice mi je bila tudi knjiga o Ptuju, ki mi jo je podaril in v Ameriko poslal g. Jože Šmigoc, odgovorni ure-
dnik Štajerskega tednika. Za to se mu iskreno zahvaljujem. Podrobno in natančno sem lahko predstavil naše najstarejše mesto, njegove značilnosti, zgodovino in še marsikaj drugega. Slušatelji so bili še posebej navdušeni nad razvojem mesta, ki se po eni strani širi v stanovanjski del, na drugi strani v poslovno-industrijsko cono, na tretji strani reke Drave pa v moderno dobo turizma z golf igriščem in hotelom Primus. Pri sami predstavitvi mojega mesta sem imel občutek, da so vsi slušatelji podoživljali različne informacije o dogajanju v matični državi Sloveniji ter da bi se nekateri izmed njih tisti trenutek vrnili domov.
Vsi navdušeni in zadovoljni so se mi z velikim aplavzom zahvalili za mojo predstavitev. Po končani predstavitvi se mi je veliko slušateljev predstavi-
lo. Povedali so mi, od kod prihajajo. Spraševali so me, ali poznam njihov kraj in ali sem ga pred kratkim obiskal. Želeli so, da jim povem, kako kraj izgleda, kakšna je infrastruktura in podobno. Kar nekaj časa sem odgovarjal na njihova vprašanja ter jim dejansko podal sliko naše mlade države. Ker so bili člani predvsem starejši ljudje, vprašanj ni in ni zmanjkalo. Naš pogovor je trajal kar nekaj časa, saj se nikomur ni nikamor mudilo.
Nato je sledil krajši kulturni program. Igral sem kitaro, pomagala pa mi je z igranjem na klaviature tudi članica slovenskega društva ga. Mary Ann.
Tako sva zaigrala gostom nekaj slovenskih pesmi, ti pa so se nama kar pridružili s prepevanjem.
Člani slovenskega društva iz Sheboygana se nameravajo v juniju udeležiti tudi kongresa društev Slovencev v Ameriki, ki bo to leto v mestu Milwaukee v zvezni državi Wisconsin. Vsako leto je v drugi zvezni državi. V tej zvezi se temeljito pripravljajo in iščejo dejansko prave izvirne informacije iz Slovenije. Svet društva je sprejel sklep, da mi finančno in tudi drugače omogoči sodelovanje na tem kongresu. Bili so soglasni, da se mi zagotovi namestitev v slovenski družim,
da mi financirajo potovanja v Milwaukee in krijejo vse ostale stroške tega kongresa.
Vodstvo društva me je tudi povabilo, da bi kot njihov član sodeloval na kongresu, kjer bi ponovno predstavil Slovenijo. V duetu bi tudi ponovno zaigral kakšno slovensko vižo na kitari. Vabilo sem z veseljem sprejel ter se bom kongresa Slovencev v Ameriki z veseljem tudi udeležil. V sklopu kongresa bo nastopila tudi vokalna skupina Perpetuum Jaz-zile, ki je prav tako povabljena na ta kongres v Ameriki.
Kljub temu da se slovenščina v teh krajih in časih nekoliko odmika od realne govorice v Sloveniji, imam občutek, da je zato pripadnost slovenskim koreninam toliko večja in toliko bolj močna. Pri vseh Slovencih, ki sem jih tukaj spoznal, ne glede na govorico, imam občutek, da je notranja pripadnost Sloveniji dejansko zelo visoka. In prav je tako.
Aljaž Jelen Sheboygan Falls -Podlehnik
Foto: arhiv Aljaž Jelen
Mary Ann, članica slovenskega društva v Sheboyganu
Bolečka vas • Haloške podobe
Na kmetiji Pajnkiher
Haloze so bile vedno pozabljene in mladi so se odselili v večja mesta ali na ravninski svet. Danes so redko poseljene in tudi z vinogradništvom se ukvarja vedno manj ljudi, saj svoje vinograde raje izkrčijo, kar država subvencionira. Kaj kmalu bo haloški svet porasel z grmičevjem.
vinograde. Kmetujejo na površini 10 ha, v najemu imajo dodatnih 6 ha. Ukvarjajo pa se tudi s prevozništvom. V dolini imajo tudi manjšo prašičjo farmo, na gričevnate pašnike pa so naselili drobnico. Kmetija na griču jim sedaj služi le kot vikend in klet, včasih pa je bila to velika kmetija z živino.
Za svojo kmetijo sta povedala, da sta zopet na »prepi-
hu«, saj pripadata župniji sv. Trojica, vendar imajo kmetijo, ki leži geografsko v treh občinah: Videm, Majšperk in Pod-lehnik, torej največkrat pozabljeno od vseh. Franc pove, da je vinogradništvo zapadlo v resno krizo, k čemur je pripomogla tudi letošnja izredno slaba letina, saj je ostalo 30-40 % neobranih vinogradov. Vinogradniki si želijo, da
Marija in Franc Pajnkiher sta predana kmetovalca in vinogradnika. Poročila sta se leta 1964 in pričela delati na kmetiji Frančevih staršev na gričevnatem svetu Haloz na nadmorski višini okrog 350 m. Franc se je tudi zaposlil, saj je imel velike načrte, žena pa je gospodinjila in vodila kmetijstvo. Leta 1979 se je odločil za samostojno pot šoferja in postal obrtnik. Na gričevnat del njihove kmetije je infrastruktura žal prišla prepozno, zato so se morali odseliti v dolino. Sam je z buldožerjem rezal prve ceste, saj so bile kolovozne - blatne poti preozke za avtomobile in traktor, ki si ga je med prvimi priskrbel. Tudi elektrika, vodovod (ko-
maj leta 2003) in telefon so na tem haloškem predelu zamujali in bilo je prepozno za marsikatero mlado družino, ki se je odselila s kmetije. Doma so ostajali starejši in z njihovo smrtjo so se marsikatera vrata zaprla, zato so se tudi sami v osemdesetih preselili v dolino. Ni bilo cest, zato rešilec ni mogel v hribe in so marsikaterega bolnika ali porodnico morali nesti možje v dolino. Prav tako je bil velik problem ob smrti; takrat so krsto navezali z vrvmi na žrd, ki jo je neslo več mož na pokopališče na Rodnem Vrhu.
Kljub temu da sta kmetijo in prevozništvo predala sinu in snahi, še vedno vztrajata in z žalostjo gledata zapuščene
bolj delujejo strokovne službe, svetovalne službe in lokalne skupnosti, če ne bo prav zagotovo v vinogradništvu v Halozah nastopila velika kriza in s tem njihov konec.
V vseh letih, kar se ukvarjata z vinogradništvom, sta zasadila 18 tisoč trsov vinske trte in z žalostjo zreta v izkrčene površine in griče, zarasle z grmičevjem. Rada sodelujeta z društvi, se udeležujeta prireditev in ocenjevanj. Sta dobitnika več priznanj in odličij (prejemnika mednarodnega priznanja Veritas, na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju sta prejemnika treh znakov kakovosti, prejemnika medalje Veritas, prejemnika zlatih priznanj z ocenjevanj vin na Ptuju in v Podlehniku).
Rada imata Haloze in sta vesela vsake nove pridobitve, predvsem širjenja turizma, kjer se prav posebej trudi TD Podlehnik. Letos so v sklopu TD Podlehnik pripravili prvi pušlšank, ki je bil odlično obiskan. Ponujena je bila raznovrstna domača hrana in odlično domače vino.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Na valovih časa
Okoli sveta - Iran (70) • Piše: Filip Kovačič
Perzijski pesnik nas je presenečal
Zanimivo, da se je Joe rad pohvalil, da je živel v Avstraliji in zato tako dobro obvlada angleški jezik. Ker sem malo pred tem potoval po Novem kontinentu, me je seveda zanimalo, kje točno je živel in kaj je počel v deželi tam spodaj. Vedno bolj sem opažal njegove zmedene odgovore ... Na preprosta vprašanja o Avstraliji, ki jih pozna vsak turist, je postajal nervozen. Vse bolj se mi je dozdevalo, da je celotna njegova zgodba izmišljena. Spomnil sem se, da ko sem pred odhodom prebiral tuje popotniške forume, sem zasledil nekega Iranca, ki se je močno oglaševal, da vodi turiste po Iranu. Za plačilo seveda. Nam seveda tega ni omenil, še manj da bi od nas zahteval kakšen denar. Ko sem mu dejal, naj mi za vsak slučaj, čeprav se bomo še videli, napiše svoj e-naslov, sem dobil potrditev. To je bil on! Elektronski naslov sem si zapomnil, ker je bil tako poseben, in prav tega mi je sedaj napisal na list papirja. Pravzaprav ne bi bilo nič narobe, zdel se nam je prijazen fant, vendar se nam je vso pot lagal. In od zdaj naprej nismo imeli več dvoma, kdo je, pa tudi zaupanja vanj ne več ...
Med potjo nazaj proti hotelu smo se pogovarjali o njem.
Dogovorili smo se, da če bo želel, je lahko še v naši družbi, vendar ne bo več ničesar organiziral sam. Med sproščenim kramljanjem sploh nismo opazili, da nekdo hodi za nami. Naenkrat zaslišimo glasen klic: »Hej!« Za seboj vidimo sključenega moškega, ki se nam široko smeji. V tekoči angleščini pove, da je pesnik, in nas vpraša, od kod smo, ter nas želi povabiti na čaj. Še najmanj smo si ponovno želeli piti čaj in utrujeni od vseh peripetij smo ga zavrnili. Vendar se možakar ne da. Vztraja in vztraja. Predlaga nam, naj mu postavimo neko vprašanje, po možnosti glede naše domovine, in če nam bo pravilno odgovoril, bomo šli z njim na čaj, če ne, gremo vsak svojo pot. Sam pri sebi sem si mislil, možakar se je gotovo šalil, da je pesnik, in če tudi bi bil, ga bom vprašal nekaj, česar gotovo ne bo vedel: „Kako je ime največjemu slovenskemu pesniku?" Kot iz topa izstreli France Prešeren in doda, da bi lahko postavil kakšno težje vprašanje ...
Naslednja ura je minila kot tren. Perzijski pesnik nas je nenehoma presenečal. Imel je fotografski spomin in vsako slovensko besedo je vpil vase in jo pozneje brez težav pono-
vil. Bil je enciklopedija na dveh nogah. Takega človeka še nisem srečal, ne prej ne pozneje. Ko smo hodili po neosvetljenih ulicah Isfahana, je vsake toliko časa zaostal za nami in nas čez nekaj trenutkov zopet ujel. Rekel je, da je veliko tajne policije na ulicah, še zlasti se je bal verske policije. In ni bilo priporočljivo, da bi ga videli s tujci. Očitno je bil neke vrste disi-dent, nasprotnik vladajočega režima, kar nam je med vrsticami tudi potrdil. Za slovo je želel slovensko knjigo, da bi se lahko naučil našega jezika. Dali smo mu vse, kar smo imeli s seboj in je vsebovalo slovenske črke. Še
I
Čajnica na reki
dolgo so njegove besede zahvale odzvanjale v noč ...
Naslednje jutro nas je čakala naporna ter po vsej verjetnosti nevarna vožnja z avtobusom iz Isfahana nazaj v Teheran. Čeprav je pot dolga samo 400 km, se lahko kljub občasno divji vožnji zavleče na sedem ur. Znano je, da se iranski avtobusi ne ustavljajo pogosto ali sploh ne, odvisno od volje šoferja. Težava nastane, ko si je treba izprazniti mehur, veceji na avtobusih pa sicer so, vendar zasedeni za skladišča razne krame in živil ...
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Filip Kovacic
Bančni kotič€k
Kako varne so depozitne vloge v bankah
(v luči napovedi dviga gotovine iz bančnih računov)
V času, ko dnevno poslušamo o bolj ali manj uspešnem poslovanju slovenskih bank, se marsikateremu varčevalcu upravičeno postavlja vprašanje, kako varna je njegova naložba (govorimo o depozitih) v naših bankah. Kaj bo pomenil za same depozite napovedan dvig gotovine iz bank, kako so varčevalci zaščiteni in druga pogosta vprašanja - o tem in še čem v današnjem bančnem kotičku.
Kadar govorimo o varnosti depozitov, si marsikateri varčevalec postavi vprašanje glede same varnosti vlog. Sami dvigi gotovine s strani obrtnikov nikakor ne vplivajo na samo varnost depozitov. Zato skrbi Zakon o bančništvu, ki za vloge v bankah in hranilnicah s sedežem v Republiki Slovenije uvaja jamstvo bank, hranilnic in Republike Slovenije do višine 100.00,00 evrov. Sprememba velja od 1. 1. 2011 (pred tem je nekaj časa veljala uredba neomejenega jamstva bank). Banke prav tako zagotavljajo, da imajo na razpolago dovolj gotovine, četudi se napovedani ukrepi o dvigih gotovine uresničijo.
Najpogostejša skrb pa se še zmeraj nahaja v vprašanju, kaj če banka, pri kateri imamo vezan depozit, zaide
v težave oz. še bolj črn scenarij, če banka objavi stečaj. Kaj se zgodi z našim depozitom tedaj? Na to vprašanje je enak odgovor, kot ga smo podali v prejšnjem odstavku, in sicer tudi tukaj zapadejo depoziti v jamstvo bank do višine 100.000,00 evrov na varčevalca pri določeni banki.
Treba pa je še pojasniti, kaj lahko pričakujejo varčevalci, ki imajo pri banki določene obveznosti. Govorimo o neto vlogi, o kateri radi govorijo bančniki. Gre dejansko za seštevek oz. skupno stanje vseh vlog posameznega vlagatelja, zmanjšano za njegove morebitne neporavnane dospele obveznosti do te iste banke ali hranilnice. Med posamezne vlagatelje štejejo tudi mladoletne osebe. Po Zakonu o bančništvu je vloga sešte-
vek oz. skupno stanje vseh terjatev posameznega vlagatelja do banke ali hranilnice, tako v evrih kot v tujih valutah, in sicer na podlagi pogodbe o depozitu. V primeru stečaja banke ali hranilnice bo zajamčeno vlogo vlagatelju najkasneje v treh mesecih izplačala banka prevzemnica, ki jo bo določila Banka Slovenije. Zajamčene vloge v tujih valutah bodo izplačane v evrih v protivrednosti po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka stečajnega postopka.
Banke, hranilnice in podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav so dolžne na svojih javnih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacije o sistemu
jamstva za vloge. V objavi morajo biti naslednje informacije: navedba sistema, po katerem so zajamčene vloge, raven in obseg jamstva za vloge in navedbo vlog, ki niso zajamčene, in napotilo, kje v banki, hranilnici oziroma podružnici lahko dejanski in potencialni vlagatelji dobijo podrobnejšo in celovito pisno informacijo o pogojih in postopkih za izplačilo zajamčenih vlog.
Banke trdijo, da je strah popolnoma odveč in da so depoziti z zakonom izredno dobro zaščiteni. Če pa je dvig gotovine iz bank primeren ukrep ob izraženem nezadovoljstvu določenih interesnih skupin, pa kdaj drugič.
Mitja Farič
Torek, 15. marec
Danes goduje Klemen.
Danes je svetovni dan potrošnikov.
587 pr.n.š. je babilonski kralj Nebukadnezar zavzel Jeruzalem. Babilonci so do temeljev porušili Salamonov tempelj, okoli 120.000 prebivalcev pa odpeljali v suženjstvo. 44 pr.n.š. so ubili rimskega vojskovodjo in diktatorja Gaj Julija Cezarja.
1856 Hara Takaši, japonski politik, ministrski predsednik v letih
1918	in 1921, ki je v politično življenje na Japonskem kot temeljno institucijo uvedel politično stranko.
1867 je nova ogrska vlada pod vodstvom grofa Gyule Andrassyja prisegla zvestobo cesarju Francu Jožefu I. S tem so se končala pogajanja o poravnavi med Avstrijo in Ogrsko. 1895je v gledališču v Neaplju prvič javno nastopil devetnajstletni Enrico Caruso.
1930 so v SZ so uradno prepovedali zapiranje cerkva. Tako je Stalin začasno popustil s preganjanjem ruske pravoslavne cerkve. 1936je človek prvič poletel na smučeh čez 100 m. To je dosegel v Planici avstrijski skakalec Sepp Bradl s 101 metrom. Na valovih časa Sreda, 16. marec Danes goduje Hilarij.
1521 je portugalski pomorščak Magellan odkril Filipinsko otočje. 1750 se je rodila nemška astronomka Lukretia Karolina Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic. Bila je sestra prav tako slavnega Fredericka Herschla.
1771 se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros, znan po svojem ciklu o Napoleonovih junaštvih.
1789 se je rodil se je nemški fizik Georg Ohm. Njegovo največje odkritje je zakon, po katerem je jakost toka skozi prevodnik sorazmerna z razliko napetosti in obratno sorazmerna z upornostjo. 1878 se je rodil šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Leta 1925 je postal iranski šah in prenovil Iran. Četrtek, 17. marec Danes goduje Jerica.
180 je nekje ob Donavi med svojimi vojaki po enem tednu bolezni za kugo umrl rimski cesar Mark Avrelij. Bil je na enem izmed svojih pohodov proti barbarom.
1782 je umrl švicarski matematik Daniel Bernoulli. Rodil se je 9. februarja 1700. Raziskoval je zvezo med tlakom in hitrostjo gibajočih se tekočin.
1785	se je rodil italijanski romantični pesnik in pisatelj Alessan-dro Manzoni.
1834 se je rodil nemški izumitelj avtomobila Gottlieb Wilhelm Daimler.
1894 se je rodil sovjetski državnik Nikita Sergejevič Hruščov. Umrl je 11. septembra 1971. Petek, 18. marec Danes goduje Edvard.
1786	se je rodil angleški amaterski optik Joseph Jackson Uster, ki je izpopolnil leče v objektivu mikroskopa in ta instrument povzdignil v resno znanstveno orodje.
1798 se je rodil ameriški politični filozof in pravnik Francis Lieber, najbolj znan po »vojnih zakonih«, na podlagi katerih so pozneje nastale konvencije o bojevanju. 1844 se je rodil ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov. 1858 se je rodil nemški inženir in izumitelj Rudolf Diesel. 1903 je francoska vlada razpustila vse cerkvene redove. Sobota, 19. marec Danes goduje Jožef.
Danes je svetovni dan pripovedništva.
1314 so kot heretika sežgali na grmadi Jacquesa de Molayja, zadnjega velikega mojstra viteškega meniškega reda templjarjev. 1534 se je rodil na Kanarskih otokih portugalski jezuit Jose de An-chieta, ki so ga občudovali kot pesnika, dramatika in učenjaka. 1601 se je rodil španski slikar, kipar in arhitekt Alonso Cano, ki ga pogosto imenujejo tudi Španski Michelangelo. 1628 so Britanci ustanovili v Severni Ameriki kolonijo Massachusetts, ki je danes ena od 50 ameriških zveznih držav.
1813	se je rodil eden najbolj znanih raziskovalcev južne Afrike, škotski zdravnik in misijonar David Livingstone. Mrtvega so našli 1. maja 1873.
1815 je Dunajski kongres sprejel osnovna določila o diplomaciji, ki z nekaterimi popravki veljajo še danes. Nedelja, 20. marec Danes goduje Srečko.
Danes ob 17. uri in 32 minut se začne pomlad.
146 p.n.š., točen datum ni znan, se je začel zadnji rimski napad na Kartagino.
1809 se je rodil ukrajinski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Njegovo delo predstavlja postopen prehod iz romantike in realizem.
1814	se je rodil škotski anatom in raziskovalec celične fiziologije in patologije John Goodsir, ki je poudaril pomen celice kot prehranjevalnega središča.
1815	je cesar Napoleon I. vkorakal v Pariz. Iz pregnanstva na otoku Elba se je 1. marca izkrcal blizu Cannesa s 1.000 privrženci in 4 topovi. Kraljev dvor je pobegnil v Gent.
1828 se je rodil norveški dramatik Henrik Ibsen, ki velja za enega
največjih dramatikov svetovne literature.
1956je Francija priznala neodvisnost Tunizije.
2003 se je začel ameriško-britanski napad na Irak in s tem druga
zalivska vojna.
Ponedeljek, 21. marec
Danes goduje Benedikt.
1685 se je rodil nemški skladatelj Johan Sebastian Bach. 1763 se je rodil nemški pisatelj Jean Paul, s pravim imenom Johann Paul Friedrich Richter.
1839 se je rodil ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgski.
1919	je bila razglašena Madžarska sovjetska republika. 1990 je postala Namibija neodvisna država.
AvtoD£OM
Udobje večjega versa v manjši in cenejši dimenziji
Toyota je z yarisom verso pred enajstimi leti odkrila razred majhnih enoprostorcev, zato so pričakovanja pri njihovem novem modelu ver-so-S velika. Zasnovan je na yarisovi osnovi prihodnje generacije, Japonci pa na ta način zapolnjujejo luknjo v ponudbi in se vračajo med kompaktne enoprostorneže. Tržni uspeh bo odvisen od cene avtomobila, ki bo znana jeseni, ko bo verso-S tudi zapeljal na slovenske ceste. Črka S ne pomeni športne različice že znanega versa, ampak skuša nova toyota prinesti prostornost in udobje večjega modela v manjšo in cenejšo dimenzijo.
Kako nepredvidljiv je avtomobilski trg, dokazuje ravno primer Toyote, ki je pred šestimi leti ustavila proizvodnjo svojega pionirja med majhnimi enoprostorneži, prav v tistem času pa je ta razred začel doživljati pravi razcvet. Danes so majhni, racionalni in tako v urbanih mestnih središčih kot pri aktivnem preživljanju prostega časa uporabni avtomobilčki deležni ogromnega povpraševanja.
Verso-S je nasledil yarisa verso, ki so ga leta 2000 predstavili kot ne ravno atraktivno družinsko izpeljanko majhne toyote. Zdaj so se odločili, da poskusijo ponovno in razvili versa-S kot samostojen model z dolžino skoraj štiri metre in večjo prostornostjo. Tekmoval bo z oplom merivo,
hyundaiem ix 20, kio vengo ali hondo jazz.
Verso-S je tipičen in prepoznaven avto s klasičnim Toyotinim nosom ter v prid funkcionalni notranji prostornosti strmo odrezanim zadkom. Volanski obroč je v novi izdaji primerno odebe-ljen, tudi trije merilniki so pregledni, na sredinski konzoli izstopa novi večfunkcijski zaslon z upravljanjem na dotik, z njim pa ob avdio sistemu še prostoročno telefoniranje, priključek USB ter
kamera za vzvratno vožnjo. Multimedijski sistem z več kot šestpalčnim zaslonom omogoča stalno nadgradnjo in dopolnjevanje, za doplačilo bodo Japonci ponujali še navigacijo z Googlovimi zemljevidi ali ogromno panoramsko streho.
Danes pravzaprav ni nobena umetnost zasnovati prostoren avto, tudi če so na voljo manj kot štirje metri dolžine, kar je uspelo tudi Toyotinim inženirjem. Že v osnovi se (zaradi majhnih Japoncev?) sedi visoko, tako spredaj kot zadaj je dovolj prostora za kolena potnikov, za kar imata zasluge prednja sedeža s tanjšimi naslonjali, o dobrem izkoristku prostora pa priča tudi 429-li-trski prtljažnik, ki ga ob podrtem naslonu lahko povečamo na največ 1388 litrov. Prilagodljivost se tukaj konča, ker je zadnja klop vpeta na karoserijo, kar pomeni, da se je ne da premikati ali odstraniti iz avta. Verso-S ne premore tiste izvirnosti, kot jih že leta pozna na primer Hondin jazz ali Oplova meriva, s katero ob preprostih potezah ne zmanjka postavitvenih možnosti.
V verso-S bodo vgrajevali motorja, ki ju poznamo iz obstoječe Toyotine ponudbe manjših modelov, a tudi tukaj prav široke izbire ni. Sta le dve različici z doplačljivim sistemom stop&start: bencinska 1,33-litrska in 1,4-litrski dizel. Bencinski motor zmore okroglih 100 konjev in je na voljo s šeststopenjskim ročnim ali brezstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizel z 90 KM in 205 Nm navora navdušuje predvsem z ugodno porabo in nizkimi emisijami ogljikovega dioksida.
Japonci na veliko poudarjajo menjalnik CVT z možnostjo sekvenčnega pretikanja preko ob-volanskih ročic. Tak menjalnik omogoča večjo razliko med najmanjšim in najvišjim prestavnim razmerjem, kar skrbi za večjo zmogljivost in majhno porabo.
Več časa kot prilagodljivi notranjosti so Japonci namenili izbiri materialov gradnje vozila, zato jim je skupno težo z različnimi posegi uspelo omejiti na 1070 do 1140 kilogramov, kar naj bi bil trenutno najboljši dosežek v svojem razredu.
Naj še dodam, da bodo enak model prodajali tudi pri Subaruju. Trezia je prvi skupen avtomobil Toyote in Subaruja z manj opreme, brez samodejnega menjalnika, tudi bokserskega motorja in štirikolesnega pogona ne bo imela, ker ne gre za nišni izdelek. Pri Subaruju so se namreč odločili, da bodo avtomobili, ki so po dimenzijah manjši od impreze, le še preoblečene Toyote.
Letos v Evropi želijo prodati nekje 25.000 modelov verso-S, kar ni ravno veliko. Glavnina kupcev naj bi izbrala bencinski motor, manj bo voznikov z menjalnikom CVT, pri nas pa bo jeseni jasno, ali so Japonci za svojo novo pridobitev postavili tudi konkurenčno ceno.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Celiakija
Celiakija je motnja v delovanju črevesja, ki v Evropi prizadene približno 1 od 1500 ljudi. Bolezen povzroča preobčutljivost na beljakovino gluten, ki jo vsebujejo pšenica, rž, ječmen in oves.
Pri bolnikih pride po uživanju hrane z glutenom do uničenja črevesnih resic v tankem črevesu. Posledica je zmanjšana površina črevesa, kar pomeni, da se zmanjša absorpcija hranil iz svetline črevesa. Hranila se izločajo z blatom, namesto da bi prišla v krvni obtok, kjer bi se lahko koristno porabila.
Bolezen se lahko pojavi praktično pri komerkoli, a se iz neznanih razlogov pojavi pogosteje pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, avto-imunskih obolenjih ščitnice in pri osebah z Downovim sindromom. Tudi dedna komponenta ni zanemarljiva, saj obstaja približno 10 odstotkov možnosti za pojav bolezni, če jo že ima kateri od bližnjih sorodnikov.
Velikokrat se bolezen pojavi po velikih kirurških posegih, hudih okužbah, obsežnih poškodbah, hudem stresu, vendar vzroki za to pojavnost niso jasni.
Poznamo več pojavnih oblik celiakije.
Tipična celiakija, ki se po-
javi že v zgodnjem otroštvu, takoj ko dojenček začne uživati žitarice.
Atipična celiakija se najpogosteje pojavlja pri otrocih po drugem letu starosti in pri odraslih. Kot že ime pove, tu prevladujejo neznačilni simptomi, kot so slabo počutje, zaprtje, občasne driske, slabokrvnost, nevrološke motnje.
O tihi celiakiji govorimo, ko pride do tipične okvare črevesnih resic, vendar spremljajoči simptomi niso izraženi.
Potencialna celiakija
je oblika bolezni, pri kateri bolnik še ni imel spremembe črevesne sluznice, ima pa značilna protitelesa, ki kažejo na preobčutljivost za gluten.
Bolezen se praviloma kaže kot:
•	pogosto odvajanje obilnega mastnega blata, ki ima neprijeten vonj,
•	padanje telesne teže,
•	napet trebuh,
•	bruhanje,
utrujenost, slabo razpoloženje,
•	bledica kože in ustnic,
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
•	slabokrvnost,
•	pri otrocih tudi zastoj v rasti.
Seveda vsi zgoraj našteti simptomi niso dovolj, da lahko z gotovostjo govorimo o celiakiji. Za pravo diagnozo je potreben odvzem črevesne sluznice (biopsija), kjer se dokažejo za celiakijo tipične spremembe sluznice tankega črevesa. Resice tankega črevesa izginejo, sluznica pa postane ploska.
Zdravljenje je zelo enostavno, hkrati pa zelo zapleteno. Bolnik mora iz svoje prehrane izločiti vsa živila, ki vsebujejo gluten (moka, zdrob, drobti-ne, kruh, piškoti, testenine, zakuhe, pecivo, omake). Pozornost je treba nameniti tudi sestavi drugih prehranskih izdelkov, ki lahko vsebujejo gluten (zgoščevalci, stabilizatorji, konzervansi). Pri bolni-
kih s celiakijo lahko nastanejo težave tudi zaradi jemanja zdravil za kakšno drugo bolezen. Zdravnika je zato treba seznaniti z dieto, da bo lahko predpisal ustrezno zdravilo. Tudi pri uporabi raznih vitaminskih pripravkov, prehran-skih dopolnil in zdravil brez recepta, ki jih kupite v lekarni, morate biti pozorni, oziroma morate opozoriti farmacevta, da bo izdelek ustrezen in ne bo vseboval glutena.
Imamo pa tudi velik nabor dovoljenih živil: riž, koruza, ajda, proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe, med.
Kot nadomestilo za pšenič-no moko obstajajo brezglu-tenske moke, na voljo pa so tudi že pripravljeni brezglu-tenski kruh, testenine, pecivo in ostali brezglutenski izdelki. Brezglutenski proizvodi so na voljo v lekarnah, na dietnih oddelkih običajnih trgovin in v specializiranih trgovinah.
Dieta brez glutena nima stranskih učinkov, saj gluten ni življenjsko pomembna hranilna snov. Z uživanjem hrane brez glutena si bolna sluznica tankega črevesa opomore, ponovno se obnovijo resice tankega črevesa in prevzamejo običajno funkcijo. Stanje bolnika se postopoma izboljša. Dokler bolnik uživa brezglu-tensko hrano, nima nobenih težav in se šteje, da je zdrav.
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Kurenti so bili uspešni
Kakor hitro so kurenti odzvonili za letošnje leto, je v naše kraje le prišla pomlad. Res je, da bo na kratke rokave potrebno še nekaj časa počakati, prav gotovo bo tudi še nekaj »ledenih« noči, a prav gotovo lahko rečemo, da je zima za nami.
Priprava zemlje
Spomladi je priprava zemlje zelo pomembna. V vrtnarjenju na prostem velja osnovno pravilo: SKRB ZA ŽIVO, RODOVITNO ZEMLJO. Ta je naše osnovno orodje. Da bo ostala živa in rodovitna, pa moramo izpolnjevati dva osnovna pogoja: zmerno gnojenje z naravnimi in organskimi gnojili ter kolobar. Dodatno skrb za zemljo pokažemo tako, da je ne obdelujemo, ne hodimo po njej takrat, ko je premokra. Premokra pa je takrat, ko se oprijema obutve in orodja. Se pravi, da tudi sadik ne presajamo takrat, ko zemlja ostaja na sadilnem klinu ali se lepi na roke (rokavice). Prav zdaj je najnevarneje, da boste mnogi to pravilo prekršili in s tem naredili veliko škodo.
Vsi, ki ste v jeseni pognojili s hlevskim gnojem, vedite, da imajo rastline dovolj hranil, da ni potrebno dodajanje česar koli, kar vam spretni trgovci ponujajo v trgovinah. Tisti, ki pa te sreče nimate, v trgovini poiščite naravna organska gnojila. Ta zakopljemo v tla, ne samo potrosimo po površini, posebej tam, kjer bomo sadili vrtnine z globokimi koreninami. Vedite tudi, da so navodila za uporabo na vrečkah namenjena vam, da se jih držite. Ni potrebno dodajati več, kot je napisano, da bi bolje raslo. Ravno obratno, na nekaterih vrtovih lahko uporabite manj. Prav tako gnojimo s polnim odmerkom samo vrtnine, ki so na vrtu dolgo časa: paradižnik, paprika, jajčevec, bučnice, krompir, sladka koruza in nekatere kapusnice, ostale pa manj. Visokemu fižolu, korenovkam, solati, endiviji in radi-ču gnojimo manj, čebule, česna, nizkega fižola in graha pa ne gnojimo. Polni odmerek je namenjen celemu letu, zato vrtnin, ki jih sejemo ali sadimo naknadno, ne pognojimo ponovno. Po potrebi jim raje dognojimo.
Kaj je letos novega
Foto: Miša Pušenjak
Na policah naših trgovin se je letos spet pojavilo seme nekaterih novih rastlin. Za setev nekaterih ste že prepozni, saj bi čili, beli jajčevec in tudi andsko jagodo že morali sejati. Pa vendar lahko vsaj slednjo, andsko jagodo, za preizkus in kot zanimivost še posejete, kljub temu da je že nekoliko pozno.
Ta zanimiva rastlina je zelo popularna v ZDA. Je bližnja so-rodnica naših »lampijončkov«, okrasne rastline, ki jo uporabljamo za suho cvetje in nas v jeseni razveseljuje z živo oranžnimi lampijončki. Jagoda v lampijončkih ni užitna, za razliko od andske jagode, pri katerih uživamo ravno to jagodo na sredini. Sejemo jo v manjše lončke (ne jogurtove), lahko po dve semenki skupaj. Semena ne pokrivamo z zemljo, ker je andska jagoda svetlokalilka, kali na svetlem, zato ga samo pritisnemo ob zemljo, setev pa potem zavijemo v folijo za živila do vznika, da preprečim izsuševanje. Vse skupaj postavimo na svetlo in toplo.
Rastlina je odporna, potrebuje zalivanje in veliko, veliko sonca. Odlično se bo počutila tudi v rastlinjaku. Gnojimo jo podobno kakor papriko. Namesto gnojenja lahko med vrste andske jagode posadimo nizek fižol in ga po obiranju poreže-mo, korenine pa pustimo v zemlji. Zanimiva bi bila tudi kombinacija z visokim grahom na mreži, kjer bi rastline andske jagode posadili kar ob mrežo med grah. Druge dobre sosede so še špargelj, bazilika, kapusnice, korenček, zelena, drobnjak, kumarice, česen, solata, meta, tagetes, ognjič, kapucinke, čebula in peteršilj. Ne počuti pa se dobro, če zraven nje rasejo visok fižol, komarček in sladki komarček, kumina in krompir. Zraste do pol metra, zato potrebuje kar nekaj prostora. Razdalje sajenja so torej podobne kakor pri papriki, vendar za sajenje nizkega fižola, solate, tudi zelene izkoristimo prostor med rastlinami, v ta namen ga ne povečujemo. Rastlina je grmičaste rasti, opora ni nujna, vendar je včasih skoraj bolje, če med rastline postavimo za oporo visoke veje podobno kakor pri grahu in potem rastline malo povežemo na te veje.
Kaj kmalu po sajenju, če je seveda toplo, opazimo kremaste cvetove, ki se spremenijo najprej v zelene lampijončke. Ko se kožica posuši, je jagoda v notranjosti užitna. Barva jagode je lahko rumena ali oranžna ali celo zelena. Ima sladek eksotičen okus, kot nalašč za poletne dneve ob bazenu ali samo na vrtu. Lahko pa jih dodajamo poletnim sokovom, solatam ali marmeladam.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Letošnja predstavnica Hrvaške na Eurosongu bo mlada, še neuveljavljena 22-letna pevka Daria Kinzer, ki je v finalu s skladbo z naslovom Lahor presenetljivo premagala znanega in uveljavljenega hrvaškega pevca Jacquesa Houdeka. Podobno kot pri nas je tudi pri naših južnih sosedih letošnji izbor potekal malce drugače, saj so v konkurenci 24 izvajalcev kar sedem tednov izbirali potnika za Evrovizijo. V veliki finale sta se prebila že omenjena Jacques in Daria, ki sta se
v finalnem večeru še enkrat predstavila vsak s tremi skladbami. Žirija in gledalci so se na koncu odločili za Dario, kije tako v finalu premagala nespornega favorita Jacquesa Houdeka. Daria Kinzer je bila rojena v Nemčiji, odraščala pa je v Avstriji, zadnje mesece je preživela v Zagrebu in je pred časom tudi obljubila, da bo v primeru zmage na Dori prišla živet na Hrvaško. Hrvaška predstavnica bo v Nemčiji nastopila z angleško različico skladbe, ki nosi naslov Break
Sting
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: wordpress.com
Daria Kinzer
Foto: wordpress.com
a leg. Kot je znano, bodo še nekateri predstavniki iz bivše Jugoslavije svoje države predstavljali v angleškem jeziku. Med njimi je tudi naša Maja Keuc in predstavnik Bosne in Hercegovine, legendarni Dino Merlin, ki se bo predstavil v skladbi z naslovom Love In Rewind. Srbija je za nastop na Eurosongu izbrala pevko Nino, ki bo zapela skladbo z naslovom Čaroban, Makedonija se je odločila za pevca Vlatka Ilievskega in skladbo Rusinka.
®@®
Za vse ljubitelje dobre glasbe naj še enkrat zapišemo, da 10. junija v Areno Stožice prihaja legendarni pevec Sting. Pevca na turneji, imenovani Symphonicity, ob njegovi stalni zasedbi spremlja tudi simfonični orkester. Tako bomo imeli enkratno priložnost in bomo lahko slišali njegove največje uspešnice, preoblečene v simfonične aranžmaje. Sting je svetovno slavo dosegel kot član legendarne zasedbe The Police, za sabo pa ima tudi zelo uspešno samostojno glasbeno pot. Izbor skladb, ki jih bomo lahko slišali na koncertu, je zelo raznolik, saj vsebuje največje hite zasedbe The Police, kot so skladbe Roxanne, Next To You in Every Breath You Take, do uspešnic iz njegove dolgoletne solo kariere, kot so Englishman in New York, If I Ever Lose My Faith in You, Fields Of Gold in številne druge. Kot solo izvajalec in kot član skupine The Police je prejel številne glasbe-
ne nagrade in priznanja, med njimi kar 16 grammyjev, dve nagradi brit, tri nominacije za oskarja, nagrado časopisa Billboard in nagrado za Mu-siCares osebnost leta 2004. Med drugim je tudi član obeh najpomembnejših glasbenih institucij Rock and Roll Hall of Fame in Songwriters Hall of Fame.
Nekdanji bobnar zasedbe Genesis, uspešen solo pevec in skladatelj 60-letni Phil Collins je v intervjujih za ameriški Billboard in britanski časopis The Sun povedal, da se zaradi vedno bolj neobvladljivih zdravstvenih težav po desetletja dolgi in uspešni karieri umika s svetovne glasbene scene. Prav tako je Collins dejal: „Mislim, da me ne bo nihče pogrešal. Prav žal mi je, da sem bil v življenju tako uspešen. Tega si resnično nisem želel. Prav nič ni čudno, da me ljudje sovražijo." Phill Collins je med redkimi glasbeniki, ki jim je uspelo prodati več kot 100 milijonov albumov. V svoji bogati karieri je prejel kar sedem glasbenih nagrad grammy, prav tako je prejel oskarja za naslovno skladbo (You'll Be In My Heart) iz Di-sneyeve risanke Tarzan. Spomnimo se nekaterih njegovih največjih uspešnic: One more Night, Groovy kind of love, In the air tonight, Against all ods, Another day in Paradise, You can't hurry love in številne druge.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
2.	F**K YOU (FORGET YOU) - CEE LO GREEN
3.	S&M - RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	S&M - RIHANNA
NEMČIJA
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	TAKEN BY A STRANGER - LENA
3.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
Od tod in tam
Dornava • Pustno v zavodu
Zvok izpod biča pokača in zvonci korantov so zazvonili v Dornavi in uporabnikom v VDC DE Dornava in ZUDV Dornava pričarali začetek pustnih norčij in zabav. Nace Pihler in Stanko Kolenko iz VDC Dornava sta skupaj z Društvom korant Podvinci uporabnikom predstavila masko kurenta in hudička, uporabnik Dominik Zelenko pa se je predstavil z bičem kot pokač. Zvok zvoncev in pozitivna energija ob prihodu korantov nista nikogar pustila ravnodušnega, saj so uporabniki skupaj z njimi skakali, se veselili, ter tako družno odganjali iz dežele zimo in zlo, vanjo pa klicali pomlad. Misel na nasmeh in navdušenje uporabnikov bosta prav gotovo vodilo, da se koranti naslednje leto spet vrnejo v Dornavo.
Helena Habjanič
Ljutomer • Veliki nemarni škornji
V šolskem letu 2010/11 smo se z veseljem vključili v projekt Pozor - veliki nemarni škornji. Cilj projekta je osveščanje otrok k skrbi za naše okolje. Odločili smo se za temo gozd. Do sedaj smo izvedli že številne aktivnosti: doživljajsko vodenje, obisk deponije, eksperimente z vodo, različnimi materiali ... Smo ilustratorji v priročniku Pozor - veliki nemarni škornji in živimo z zgodbo, ki nas vsakodnevno spremlja. Otroci se zavedajo, da so veliki nemarni škornji med nami. Pomembno pri tem pa je, da spodbujamo otrokovo domišljijo. V okviru projekta smo izvedli modno revijo z naslovom »Uporabi še enkrat«. Kreacije smo ustvarili iz odpadnega materiala. Otroci so se vživeli v vlogo manekenov in manekenk. Modne kreacije so navdušile vse navzoče.
Mateja Vajda, Sonja Vencelj, skupina otrok Mavrice
Saul Hudson, bolj poznan kot Slash, kitarist zasedb Guns N Roses ter Velvet Revolver je v intervjuju za avstralski radio Triple M potrdil, da pripravlja material za svoj novi samostojni studijski album. Pevec se trenutno nahaja na glasbeni turneji po
Avstraliji z izvajalci, kot so Iron Maiden, Slayer, Primus in Rob Zombie. Na turneji ga spremlja svojevrsten mobilni studio, v katerem skupaj s pevcem Mylesom Kenndeyjem pripravlja skladbe za novi album, ki naj bi izšel v začetku leta 2012.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	FUCKIN' PERFECT - PINK
3.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
4.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
5.	GRENADE - BRUNO MARS
6.	SALE EL SOL - SHAKIRA
7.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
8.	HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/ AKON
9.	SHE'S GOT NOTHING ON - ROXE
10.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
11.	STAY - HURTS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foto: H H
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
. f
> à i 'V hi>
■■ _ jÉjBtft1 7 ' S
mr. K *

f • >.' ,, „•"•v

»
TOREK
pasulj, prekajeno meso SREDA
brokolijeva juha, krompirjevi svaljki z
drobtinami, solata
ČETRTEK
kislo zelje, pečenice PETEK
dušen ribji file z zelenjavo, peteršiljev
krompir
SOBOTA
govedina po kitajsko, široki rezanci NEDELJA
česnova kremna juha, polnjeni puranji zrezki, kroketi, motovilec PONEDELJEK
gratinirane testenine z gobami, solata
*Česnova kremna juha
Sestavine: česen, dve čebuli, večji krompir, 25 g masla, 5 dl zelenjavne juhe, 3 žlice kisle smetane, sol, poper, drobnjak, timijan.
Česen in čebulo olupimo in grobo naseklja-mo. Krompir očistimo, olupimo in narežemo na kocke. V loncu stalimo maslo in prepražimo čebulo. Čebula ne sme močno porjaveti. Dodamo še česen in vse skupaj dušimo dobri dve minuti. Zalijemo z zelenjavno juho, dodamo krompir in začinimo z žličko timijana. Kuhamo toliko časa, da se krompir ne zmehča. Ko se juha nekoliko ohladi, jo prepasiramo s paličnim mešalnikom in
začinimo s soljo in poprom. Ponovno jo zavremo. Pri serviranju vsak krožnik juhe potresemo s sesekljanim drobnjakom in dodamo žličko kisle smetane.
**Polnjeni puranji zrezki
Sestavine: 4 puranji zrezki, sol, Poper, 1 paprika, 1 bučka, 1 por, 1 čebula, olivno olje, 1 jajce sončnično olje, 2 žlici pšenične bele moke, voda, 2 žlici kisle smetane, 3 žlice jogurta, peteršilj.
Puranje zrezke operemo, osušimo, solimo in popramo. Papriko, bučko in por operemo in narežemo na majhne kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo. Dodamo papriko, por in bučko ter nekaj minut pražimo. Zelenjavo solimo in popramo. Jajce vmešamo med zelenjavo in mešamo toliko časa, da zakrkne. Zelenjavo nadevamo po puranjih zrezkih, jih prepognemo in spnemo z zobotrebci. V ponvi segrejemo olje in na njem na hitro popečemo zvitke. Ko dobijo lepo zlato rjavo barvo, jih vzamemo iz ponve in položimo na krožnik. Po olju, ki je ostal v ponvi, potresemo moko, malo prepražimo, nato pa za-lijemo z vodo. Kuhamo nekaj minut, da se voda zgosti, nato pa vanjo položimo meso. Kuha naj se še nekaj minut. V omako vmešamo kislo smetano in jogurt, solimo in popramo ter dodamo sesekljan peteršilj.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
LOTALO
PARK V FRANCIJI
KOZJA VRBA, MAČKOVEC
RAFKO IRGOLIČ
SUZUKIJEV MALČEK
KRAJ V ZHODNO OD CELJA
FRANCOSKI PISATELJ FRANCE
PRAŠIČEK, PUJSEK
MESTO PRI MOSKVI
JOHN OSBORNE
ZDRAVILO ZA PREHLAD
POBOTANJE, SPRAVA
SLIKAR MEŠKO
NAŠ DOPISNIK ŽITNIK
JEZIKO-SLOVKA
KIPLINGOV JASTREB
ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC
(ANTONIO)
DRŽAVNO TOŽILSTVO
POTOK SKOZI ŠMARJETO
DEL KMEČKEGA VOZA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (STEVEN)
STENA MED OKNOMA
NAŠ KONCERTNI KITARIST (STANKO)
PERJE PRI REPI
SREDIŠČE VRTENJA
IZDELOVALEC VELIKIH REŠET
GEOGRAF (BOŽIDAR)
BIKOVO OGLAŠANJE
FILM Z ITO RINO
Iskrice
E
Ce si suženj, ne moreš biti prijatelj. Če si tiran, ne moreš imeti prijateljev. Nietzsche
-k-k-k
Prijateljstvo je ljubezen brez kril. Francoski pregovor
•k-k-k
Kdor nima nobenega prijatelja, hodi kot tujec po zemlji. Kitajski pregovor
-k-k-k
Rana, ki jo zada prijatelj, se nikoli ne zaceli.
Kenijski pregovor -k-k-k
Mnogo prijateljev gre v eno samo majhno hišo.
Flandrski pregovor -k-k-k
Redek obisk prijateljstvo poveča. Arabski pregovor
-k-k-k
Tisočprijateljev je malo; en sam sovražnik je veliko. Turški pregovor -k-k-k
Bivši prijatelj je hujši kot sovražnik. Ruski pregovor
-k-k-k
Najdragocenejši so tisti prijatelji, ki jih ne poznamo. Arabski pregovor -k-k-k
Premagani nimajo prijateljev. Southey
KIOSK
Policist je zalotil mladega fanta, ki se je povzpel na kiosk in sedel na njem.
"Ali tudi doma plezaš po kiosku?" ga je vprašal.
TEŽJA LITERATURA
Policista v knjigarni kupujeta knjigo za komandirjev rojstni dan.
"Kaj pa želite?" vpraša prodajalka. "Leksikon, filozofijo ali kaj lažjega?"
"Lahko je tudi kaj težjega, saj sva prišla z avtom."
IGRALEC DELON
OKRASNA RASTLINA
RIBIŠKA MREŽA
ZAMAH S SEKIRO
LIRIČNO RAZPOLOŽENJE
NEM. KOLESAR (RUDI)
ILOVNATA SNOV
KALCIJ
GLASBILO IZ DRUŽINE TOLKAL
Štajerski TEDNIK
GR. BOG LJUBEZNI
PRALNI PRAŠEK
STARA PRESTOLNICA SEVERNE BABILONIJE
ZOLAJEV ROMAN
IGRALEC BANNEN
DEL IMENA FIDELA CASTRA
PREBIVALEC OREŠJA
NJIVSKI PLEVEL
zraku nekoliko ohladil. V večernem mraku zagleda na pločniku rahlo opotekajočega se možakarja, ki hodi od avtomobila do avtomobila in otipava njihove strehe.
"Kaj pa delate?"
"Iščem svoj avto."
"Ampak po strehi ga ne boste spoznali, strehe so si preveč podobne!"
"Ne, ne, moja ima na vrhu plavo lučko!"
OSEL
Župnik pred cerkvijo najde mrtvega osla in gre na policijo, da to prijavi. Policisti odidejo z župnikom na kraj, si ogledajo kraj dejanja, nato pa eden od policistov reče župniku:
"Gospod, ga boste pokopali z vsemi častmi?"
"Svojce sem obvestil in s tem sem svoje opravil. Vi pa organizirajte pogreb sorodnika, kakor vam ustreza!"
RADIOAMATER Pri vhodnih vratih je pozvonil policist:
"Dober dan, gospa. Ali je vaš mož res radioamater?" "Res je. Je to prepovedano?" "Ni, če ne alarmiraš celotnega Natovega vojnega letalstva."
ZASPANEC
Janez, stalni dežurni na policijski postaji, ki je praviloma delal ponoči, je zamudil prihod na delo. Pri tem ga je zalotil pomočnik komandirja.
"Oprostite, ker sem zamudil. Zaspal sem," se opraviči Janez.
"Kaj? Tudi doma spite?" je začuden njegov nadrejeni.
ORKESTER
Goste v restavraciji zabava manjši orkester. Vodja orkestra pristopi k policistu v civilu, ki je z ženo sedel za mizo v prvi vrsti, in vpraša:
"Ste vi naročili Vivaldija?"
"Ne, jaz sem naročil dunajski zrezek."
VRV
Policist na cesti sreča kmeta, ki za seboj vleče vrv. Začuden mu reče:
"Se ti je zmešalo? Zakaj pa vlečeš vrv za seboj?"
"Pa jo ti porivaj pred seboj, če si že tako pameten!" mu zabrusi kmet.
OTIPAVANJE
Božo stopi za nekaj minut iz gostilne, da bi se na svežem
DIGITALNA URA Policist si je kupil novo digitalno ročno uro. Ponosno jo je takoj zapel na roko in jo v službi pokazal kolegom. Pa ga eden od kolegov vpraša: "Ti, Janez, koliko je ura?" "Pet deljeno s sedemnajst! Koliko je to, si pa sam izračunaj!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALTIG = nemški kolesar (Rudi, 1937-), ARIEL = starejša ameriška znamka pralnega praška, EROTIKON = slovenski film z Ito Rino, iz leta 1929, IČNA = potok, ki teče skozi Šmarjeto, KERT = slovenski geograf (Božidar, 1928), KOLODIJ = lepilni eter, SABATO = italijanski filmski igralec (Antonio, 1943-), VANOISE = narodni park v Franciji.
■eueN '|egeas 'e|0}euv 'pe^v 'aojuío 'i!po|o^ 'aiu||g leu 'euoaqnf] 'í|| 'euiivi »|uv 'one 'os 'u|eiv '>|90s -ejd '|y 'Luazun 'uu|dse 'ba| 'airuai -n^ojd 'as|oueA 'soj] '}ja>| 'o|e^[eds Isuopiu leiuv ')|0}!a 'ejajv 'sej}s :ouAejopoA BXNVZIdX 3! A3IIS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjiíztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
ŠTEFAN OBAL
eGIDIJ, TILEN
LEPILNI ETER
Govori se ...
... da so slovenski obrtniki pravzaprav veliki čudodelniki, saj tarnajo, kako so brez denarja, obenem pa nameravajo z dvigovanja denarja iz ban-komatov in s svojih poslovnih računov nagajati državi. No ja, večina smrtnikov lahko svoj denar dvigne (žal) že z enim dvigom. Pa še to ne z ne vem kako velikim.
... da je zakon o malem delu res krivičen do študentov, saj jim dovoljuje le zaslužek do 6000 evrov na leto. Zlobneži pa se sprašujejo, koliko časa jim potema sploh še ostane za študij.
... da naj bipoetovionskiprvi mož baje nedavno tega na skrivaj priznal, da nove kongresne dvorane v najstarejšem mestu ne bodo uspeli zgraditi, saj se je pokazalo, da so v marsičem prepozni.
. da se predstavniki poetovi-onske civilne iniciative ob selitvi arheologije iz dominikanskega samostana sedaj bojijo, da arheoloških zbirk še nekaj let ne bo na ogled. Tako si bomo pač sami
pobrskali po svojem vrtu in odkrivali arheološke ostanke.
... da je na nedavnem občnem zboru Skrajno Desne Stranke pri Sv. Martinu ob sporočilu, da seje eden njegovih poslancev zaradi zadržanosti opravičil, nekdo med udeleženci pikro pripomnil, da je potem zelo verjetno, da je na tečaju kakega tujega jezika.
... da so arheološka izkopavanja za novi ptujski vrtec baje prinesla neverjetna odkritja. Pa ne, da so nekoč tu živeli Rimlja-
ni?
. da so lahko ptujski ljubitelji nogometa brez skrbi: če dravaši proti slabim ekipam remizira-jo, bodo proti boljšim zagotovo zmagali.
Vidi se ...
. da nekdanji radijski budil-kar in voditelj ambiciozno išče novo identiteto: poleg tega, da je v Zavrču gasilec, v domači Poe-tovioni pa predsednik cesarsko-kraljevega društva, je v Lancovi vasi član skupine kurentov.
Za ostre oči • Najeli razlike
P m, & #
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Martina Krušič, Dobrina 22a, 2287 ŽETALE
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo pogleda na Ptuj iz nekoliko drugačne perspetktive nam je poslal Ivan Švajgl brez vsakega komentarja. Ampak saj ga takšen posnetek niti ne potrebuje ...
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
5	8						4	
7		1				2	3	
								7
					4	8		
	4		6					
	7	6				1		
8				7		4		
		2	1	4			9	8
	6		5					
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	0
Bik.	V	©©©	€€	OOO
Dvojčka	¥»¥	©©	€	000
Rak	V	©©©	€€	0
Lev	VV	©	€€€	00
Devica	VVV	©©	€	00
Tehtnica	V	©©©	€€	0
Škorpijon	VV	©	€€€	00
Strelec	V	©©©	€€	0
Kozorog	VV	©	€€€	0
Vodnar	VVV	©©	€	000
Ribi	V	©©©	€€	0
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. marca do 21. marca 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Francoski pesnik in pisatelj Guillaume Albert Apollinaire je šel s prijateljem bohemom v Cafe Napolitain. Sredi pogovora je pesnik vstal, se opravičil, češ da se vrne čez nekaj trenutkov. Ko ga ni in ni bilo nazaj, se je prijatelj naveličal čakati;plačal je in odšel. Po nekaj dneh sta se bohema spet srečala.
»Kako, da ste zadnjič kar odšli?« je vprašal prijatelj.
»Niti pare nisem imel v žepu,« je odvrnil Apollinaire.
»Lahko bi mi povedali, plačal sem tako ali tako jaz.«
»Bal sem se, da ste tudi vi brez denarja,« je blago dejal Apollinaire.
***
Ko je Ford objavil, da išče mladega uradnika za urejanje svojih zasebnih zadev, se je oglasilo petsto mladeničev. Ford si jih je ogledoval, spraševal to in ono, toda dolgo časa mu ni bil nobeden po volji. Nazadnje naleti na mladeniča, ki se mu je zdel inteligenten in razsoden, in ga vpraša: »Fant, povej mi, ali rad delaš?«
»Ne,« je kratko in mirno odgovoril mladenič.
»V redu! Sprejet si. Ti si prvi izmed prijavljenih kandidatov, ki si iskren.«
***
Nemški fizik in matematik Albert Einstein je potoval z vlakom. V oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne listke. Einstein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka nikjer.
»Bom pa malo kasneje prišel!« reče ljubeznivi sprevodnik, kije prepoznal učenjaka.
»S tem mi ne boste dosti pomagali,« povsem resno odgovori tvorec relativnostne teorije. »Če ne najdem voznega
listka, ne bom vedel, kam potujem.«
***
V spomin Francu Vrežetu in Antonu Banku
V januarju 2011 je Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo zapustil Franc Vreže, častni član društva, velik ljubitelj zborovskega petja, začetnik kulturnega življenja in delovanja v Kidričevem in v takratni občini Ptuj. Naj bodo njegove besede, ki jih je zapisal v Zborniku DPD Svoboda Kidričevo ob 60-letnici društva, posvečene njegovemu spominu:
„Leta 1950 sem se preselil v takratno Strnišče, ker sem bil zaposlen v TGA, takrat še v izgradnji. Kulturno življenje se je začelo razvijati že takrat, ko še bloki niso bili končani. Najtoplejši spomini me vežejo na pevski zbor, katerega član sem bil dolgih 50 let. Petje v zboru mi je pomenilo zelo veliko. Dalo mi je duševno hrano, me sprostilo, pomirilo, v meni vzbudilo strast in hrepenenje. Zelo rad se spominjam vseh nastopov, še posebej mi je ostal
Prejeli smo
Poklon ali ...?
Kdaj so kurenti pričeli s pobiranjem robcev, mi ni znano, vem pa, da haloški korantpri opravljanju svojega poslanstva ni nikoli pobiral ali jemal robcev. Ali mi lahko kdo pokaže enega kurenta (od tistih, ki naj bi jemali robce), ki je na korantov skok ali na prvi dan pusta prišel brez robcev ali z enim samim, ki mu ga je podarilo njegovo dekle? Robci naj bi bili namreč kurentu podarjeni iz simpatije, takšne ali drugačne. Današnji koranti/ kurenti pa se ob prvem dnevu pojavljajo z nekaj sto robci na ježevkah, ki so jih zbirali vrsto let. Nedopustno je, da med robci visijo tudi ženske tangice, prepričan pa sem, da ima katera od korantk med vsemi robci, šali, rutami in tangicami še kakšne spodnjice svojega prijatelja. Najbolj pa me moti, da posamezni ude-
v spominu nastop v Trbovljah pri Trboveljskem slavčku, kjer smo poželi neverjetno močan in dolg aplavz.
Leta 1953 je bil v Trbovljah ustanovni kongres Delavsko-prosvetnega društva Svoboda (DPD Svoboda). Na tem kongresu smo bili prisotni tudi mi. Tako smo nekaj dni zatem tudi pri nas ustanovili DPD Svoboda (prvo v našem okraju), sam sem bil član upravnega odbora. V tem času smo razvili svoj prapor, kar je bilo za takrat veliko dejanje. Jaz sem sodeloval aktivno v tem kulturnem življenju 51 let, za kar sem prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko. Za mojo 50-letnico je pevski zbor priredil koncert, kjer sem dobil še eno zlato Gallusovo značko. Bil sem tudi izvoljen v komisijo za mednarodne odnose pri občinskem sindikalnem odboru občine Ptuj dva mandata v Kulturno skupnost in dva mandata v ZKO. V tem času sem bil nagrajen za svoje delo z bronasto in srebrno plaketo ZKO Ptuj. Hvala pa zdajšnjemu vodstvu, ki me je imenovalo za častnega člana, saj sem bil s Svobodo povezan kot taj-
leženci povork in karnevalov obiskovalkam dobesedno na silo odvzemajo rute, šale in celo sončna očala. Velikokrat sem opazoval takšne ekscese in videl, kako turistka oz. obiskovalka po ulicah lovi kurenta, zahteva odvzeti predmet nazaj in mu dopoveduje, kako ji je ta stvar dragocen spomin ali darilo. No, in ko se ta gospod kurent le omehča in se odloči, da vrne predmet, za vračilo zahteva poljub. Lahko si mislite, s kakšnim odporom urejena dama poljubi pre-znojenega gospoda kurenta, nadišavljenega z maligani. Presodite, ali je to poslanstvo koranta/kurenta in ali se bo ta gospa, kije koranta zasledovala skozi vso mesto celi dan ali celo dva, še kdaj vrnila na ogled prireditve. Dvomim.
Gospodje koranti/kurenti, predvsem vodje skupin, zamislite se nad početjem posameznikov, vsi skupaj pa naredi-
Svet zavoda
OŠ BORISA KIDRIČA KIDRIČEVO Kajuhova 10, 2325 Kidričevo
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 1. 9. 2011.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, program vodenja šole, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, s kratkim življenjepisom, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda OŠ Borisa Kidriča, Kajuhova 10, 2325 Kidričevo, s pripisom "ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE".
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
nik kar tri mandate in predsednik dva mandata.«
Iskrena hvala za njegovopri-zadevanje, skrb in posvečanje kulturnemu dogajanju v našem kraju. Pogrešali ga bomo in njegove bogate izkušnje.
V februarju 2011 pa smo ostali še brez enega častnega člana našega in njegovega društva gospoda Antona Banka.
Knjige niso bile zanj samo besede ali misli, ujete na list papirja. Bile so veliko več, bile so doživetja, bile so izkušnje, napotki, zgodovina, bile so njegove prijateljice in zveste spremljevalke skozi življenje.
»Leta 1953 sem se doselil v Kidričevo in se zaposlil v tovarni glinice in aluminija - TGA Kidričevo. Spominjam se, da je takrat DPD Svoboda delovala v zelo skromnih razmerah. Po letu 1997je bil imenovan nov upravni odbor društva, katerega član sem bil tudi sam. Začeli smo oživljati društvo. Tako smo najprej preuredili prostor in na novo opremili knjižnico. Dobro se spomnim, koliko moči smo potrebovali, da smo obdržali ta naš prostor, na katerega sem ponosen. Po dveh mandatih članstva v UO DPD
mo nekaj za večje spoštovanje tega lika, ki nas dela že stoletja prepoznavne po vsej Sloveniji, Evropi in svetu. Vsakdo pač ne more in ne sme biti kurent/ko-rant - to je namreč poslanstvo, ne pa izživljanje.
Zlatko Gajšek
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Svoboda sem prosil za razrešitev, saj sem med tem odšel v Dom upokojencev v Ptuj. Vodstvo društva pa vseeno ni pozabilo name in me je imenovalo za častnega člana društva. Ta naziv mi veliko pomeni, saj dokazuje, da spoštujejo moje delo, moje skromno sodelovanje. Že kot aktiven član sem imel vedno občutek, da sem njim enak, čeprav je bila skupina precej mlajša. Prepričan sem, da društvo uspešno deluje v korist mladini in krajanom Kidričevega.«
Tako je ob 60-letnici delovanja društva zapisal Anton Banko v Zborniku DPD Svoboda Kidričevo leta 2008. Naj njegove besede posvetimo ob njegovem odhodu vsem vam, ki ste ga spoštovali, cenili, poznali in imeli radi. Pogrešali ga bomo v »njegovi« knjižnici, na literarnih srečanjih, na vseh prireditvah, na katere je bil tako ponosen. Hvaležni smo mu, za ves njegov prispevek.
Majda Klemenčič Vodušek, predsednica DPD Svoboda Kidričevo
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih. Telefon 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
NJIVE vzamem v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, po ceni 6 € za žival. Naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246; Rešek, Starše 23.
PRODAM krompir za sajenje (rdeči). Stanko Medved, Lovrenc 16, 790 00 41.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijsko zemljišče na območju občin Ptuj, Videm ali Hajdina. Tel. 041 315 392.
PRODAM manjši vinograd z brunarico na lepi lokaciji. Tel. 041 779 755.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM pujske od 25 do 100 kg. Tel. 755-05-91 ali 041/385-143.
PRODAM 2 breji telici, simentalki, pašni, težki okrog 600 kg. Tel. 76928-71.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna, kamen škriljavec. Tel. 051/890761.
SILAZNE bale prodam. Tel. 031/458-702.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti kupim. Tel. 040 971 899.
DOM-STANOVANJE
V	DRUGEM NADSTROPJU rdečega bloka na Ptuju prodajo enosobno stanovanje v velikosti 46 m2. Informacije na telefon 041 81 77 37.
V	HAJDOŠAH ob glavni cesti oddamo paru opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Tel. 040 644 601.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija - smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Citroen ZX 1.4 i, letnik 1995. Tel. 051/302-229.
iPoiCuiajtz nai na ivztovnEtti ijitsiul
RADIOPTUJ
tut dfttetu
www.radio-ptuj^sT^)
VSAK CSTRTSK OB 20,00 URJ
sMri
POSKOČNIH
Ji f
POP 7 TOP
1.	Ans. ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam
2.	Ans. BRANETA KLAVŽARJA- Imej me rada
3.	Ans. NOVI SPOMINI - Venček ptujskih
4.	ALPSKI KVINTET - Štiri desetletja
5.	IGOR IN ZLATI ZVOKI 6 IRENA VRČKOVNIK- Moj šocej
6.	Ans. BUM-Avto bi rada
7.	FOLK IDOLI -Tisto poletje
1.	TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
2.	MARJAN ZG0NC in TOMAŽ VRHOVNIK - Bila si kot cvetje spomladi
3.	ŠPELA GROŠELJ - Poljubi moje ustnice
4.	ATOMIK HARMONIK - Traktor polka
5.	ANDREJA - Daj ljubezni nove
6.	P0P'N DEKL - Muzikant Franček
7.	MARJAN SMODE - Zapoj še eno pesem zame stari muzikant
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka: .
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 15. marec
17.00 Markovci, OŠ: 52. območna revija otroških pevskih zborov Pustite
nam ta svet 2011, 1. del, v organizaciji JSKD Ptuj 18.00 Ptuj, hotel Primus - klub Gemina XIII: Popotovanje, srečanje z Beogradom z Vojom Veličkovičem in gosti iz Srbije, v organizaciji društva Potuj; odprtje razstave Retrospektiva intarzije Vojo Veličkovič 18.00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje Magde Šmon Manipulacija človeka v potrošniški družbi 18.00 Gerečja vas, gasilski dom: svečana seja s kulturnim programom ob
80-letnici PGD Gerečja vas 18.00 Hajdina, telovadnica OŠ: proslava ob materinskem dnevu 19.00 Ptuj, Muzikafe: Arsov večer poezije in glasbe: pesnica Simona Kopin-šek, pesnik David Bedrač, kontrabasist Žiga Golob - ni vstopnine
Sreda, 16. marec
17.00 Grajena, OŠ: 52. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet 2011, 2. del
17.00 Zgornja Polskava, Kulturni dom: 31. območna revija otroških folklornih skupin
17.00 Tinje, knjižnica: pravljične urice - Pika Pikapolonica 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje Julije Fekonja - Zavedaj se, da ti bog zagotavlja varnost
Četrtek, 17. marec
10.00 Ptuj, prireditvena dvorana na Vičavi: odprtje 6. razstave Dnevi obrti ob
40-letnici OOZ Ptuj 14.00 Draženci, dom vaščanov: občni zbor Društva upokojencev Hajdina 15.00 Makole, knjižnica: pravljične urice - Stonoga Berta 16.00 Ormož, knjižnica: pravljična ura
16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljične urice - Obljuba je obljuba 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje Mile Saftič - Zavedaj se, da je odločitev tvoja
Petek, 18. marec
10.00 Ptuj, hotel Primus: nanotehnični dan - 40 let; Dnevi obrti, okrogla
miza- Poklicne priložnosti in izzivi 17.00 Markovci, župnijska cerkev sv. Marka: koncert učencev orgel in solo
petja ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju 18.00 Ormož, galerija športne dvorane Hardek: zvočna regeneracija s
šamanskimi glasbili ljudstev sveta z Natalijo Karo 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje Tanje Ajtnik Miškovič - Zavedaj se, da ti bog zagotavlja varnost 19.00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer - Luč sveta; predstavitev knjige pogovorov publicista Petra Seewalda s papežem Benediktom XVI; gost večera prevajalec dr. Anton Štrukelj; glasbeni utrinek: Urban Erker - klarinet in Tilen Zavec - saksofon (ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla) 19.00 Cirkulane, gostišče Krona: redni letni zbor članov Društva za oživitev gradu Borl
19.00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: dobrodelna predstava Snubač in medved
20.00 Ptuj, dvorana Gimnazije: koncert vokalna skupina Cantemus
Kino Ptuj
V petek, 18.3. ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Zlatolaska, 18.30 Art program: vojna drama Circus fantasticus, 20.00 Oskarjevi nominiranci in nagrajenci: drama/triler Črni labod
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipeaa
tak 151 10:05 Hrana in vino
1Q:3Q To bo moj poKlic - Slaičitar pon.
11:26 Mpdre
12:00 Ptujska Kronika
14:00 Ptnjska Kronika - p m.
14:20 Spomajroois.com
15:16 Poljudno - znanstvona oddaja
16:00 Ptujska kroniKa-pcn.
16:15 trt karneval
10 00 Ptujska kionite
15:20 Koncert Kluba Sorojtimist Ptuj
20:00 Ptujska kronika - p p i.
20:20 Koncert Piaiipllpki
21:40 Belo zlito
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Info kanal
Sreda 16.3.
KMSE Hrana in vino
10:30 Ptujsko klonite - pon.
10:50 Poljudno - znanstvena oddaja
11:35 Modro-pon.
15:10 Koncert Piaiioiipkj
16:30 Polka inmajolKa
17:35 Hrana in vino
18:00 Povabilo ne kava
13:35 Koncert kluba Soioptimist Ptuj
20:05 Ros IV
22:OOToto moj poklic - Metalurj 22:65 Povabi p na kavo - po«. 23; SO Infp Kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Četrtek 17.3. 10:115 Hrene in vir□
10:30 le do mpj poklic - Motaluij pon.
11:25 Modto
12:00 Ptujska kropike
13:00 Reg IV - Ormož
14:00 Ptujska kronike - pon.
14:20 Povabilo na kam - pon.
14:55 Régi IV - Gorišnice
15:00 Ptujska Kronike - pon.
16:20 Polka iomejolte
17:25 Hrana In vino
17:50 Lokacije SlovBPije
15:DO Ptujske kronike - pbo.
15:20 Povabilo na Kavo-pon.
13:55 Speznejmose.com
13:45 Pokol Loke!611
20:00Ptujske kronike-pon.
20:20 Koncert klube Sontptimist Ptuj
21:55 Ptujska kronika-pon.
22:15 Info kanal
www.petv.tv
Mslej R3S lahle spremljate tudi iu T2
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 15.3.
8.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 2.del 9.30 Polka in majolka 10.30 Pustovanja preteklih let 12.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 ŠKL
20.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 3.del 22.05 Ptujska kronika 22.15 Mozaik kulture 22.40 Glasbeni utrinki 23.00 Video strani
SREDA 16.3.
8.00 Hajdina - Bonton v vsak dan 9.15 Ptujska kronika 9.30 Glasbena oddaja 11.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 ŠKL
20.00 Kronika iz občine Hajdina 21.00 Hajdina - Iz domače skrinje 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
ČETRTEK 17.3.
8.00 Fašenk po Dornavsko 2011 10.00 Polka in majolka 11.00 Glasbena oddaja 12.30 Video strani 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Kronika iz občine Domava 22.30 Ptujska kronika 22.15 Glasbena oddaja 23.00 Video strani
In kje smo prisotni?
S/o/ Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Domava
Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi. Čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda tvoja v nas živi.
SPOMIN
V nedeljo, 13. marca, je minilo pet let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ata, dedek in tast
Branko Vidovič
IZ DOLENE 27
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče.
Tvoji najdražji: žena Marija in otroci z družinami
ŠtajerskiTEBMK ^
RADIOPTUJ
89,8 98.2-104,3
Pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev mnenj pred referendumom 10. aprila 2011
V	skladu s 6. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK, Uradni list RS, št. 41/2007) Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju na referendumu o zakonu o RTV.
Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za ustrezno predstavitev referendumskega vprašanja ter enakopravno in uravnoteženo predstavitev mnenj organizatorjev referendumske kampanje, ki so se kot organizatorji prijavili Državni volilni komisiji.
V	predvolilnem času ne bomo objavljali pisem bralcev v podporo različnim mnenjem glede referendumskega vprašanja niti strankarskih izjav za javnost, razen tistih, ki smo jih dolžni po Zakonu o medijih.
Oglasi organizatorjev kampanje
Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse organizatorje referendumske kampanje, da svoja sporočila za javnost, nagovore državljanom, mnenja in pobude objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri vsebini objav je potrebno upoštevati ustrezno zakonodajo, zlasti pa 7. člen ZVRK, ki določa, da morajo biti oglaševalske vsebine objavljene z navedbo naročnika. Za resničnost in točnost navedb v oglasu je odgovoren naročnik oglasa.
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo organizatorji referendumske kampanje in bralci oziroma poslušalci. Pritožbo naslovite v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Organizatorjem kampanje, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno sodno varstvo. Ptuj, 15. marec 2011
Odgovorni urednik Štajerskega tednika: Jože Šmigoc Odgovorna urednica radia Ptuj: Anemari Kekec
VRTEC KIDRIČEVO OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2011/2012.
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok - novincev - v Vrtec Kidričevo za šolsko leto 2011/2012 na upravi Vrtca Kidričevo in v vrtcu v Cirkovcah, in sicer do 31. marca 2011, od 7.30 do 15.30.
Starši, ki že imajo prošnje in čakajo, naj jih do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko - 799 0130.
Uprava Vrtca Kidričevo
OBJAVA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v Vrtec Ptuj za šolsko leto 2011/2012
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2011/2012 možen od 15. 3. 2011 do 15. 4. 2011 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29, in sicer:
•	v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure;
•	v sredo od 7. do 17. ure in
•	v petek od 7. do 13. ure.
Staršem, ki ste vlogo za vpis otroka v vrtec že vložili med šolskim letom, ponoven vpis ni potreben! Otroci lahko obiskujejo oddelke:
•	za otroke od enega leta do treh let starosti (jasli);
•	za otroke v starosti od treh let do vstopa v šolo (vrtec);
•	kombinirane oddelke za otroke v starosti od 2. do 4. leta, v naslednjih programih:
1.	dnevni program v vseh enotah vrtca, ki imajo različen poslovalni čas, od 5.30 do 17.00;
2.	program dvoizmenskega vrtca (dopoldan in popoldan od 5.30 do 22.30) v enoti MAČICE Potrčeva 9 a, in NARCISA, Raičeva 12.
3.	prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami;
4.	program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Prijazno vabljeni!
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
OSMRTNICA
Nenadoma in prezgodaj nas je v 62. letu zapustil naš dragi mož, ati, dedek in
Franc Beranič
IZ ULICE JOŽEFE LACKOVE 22, PTUJ
Od njega se bomo poslovili v torek, 15. marca 2011, ob 13.
uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: žena Ančka, sin Robi z Brigito in vnuk Luka
tast
Tu se srečujemo živi in mrtvi, tu si povemo, kar duše teži, žive in mrtve.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
ob izgubi očeta, dedka, tasta, brata in strica
Janeza Drevenška
IZ SP. LESKOVCA 12 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje in svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku Ediju Vajdi, g. Kozelu za poslovilne besede, pevcem iz Leskovca, nosilcem zastave, prapora in križev, kolektivu Valilnice Markovci ter pogrebnemu podjetju MIR za opravljen pogreb.
Vsi njegovi
Smrt ne more ljubezni ločiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Edija Solina
21. 10. 1954 + 5. 3. 2011
IZ MALE VASI, STANUJOČEGA V NEMČIJI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od blizu in daleč prišli poslovit od njega na prerani zadnji poti, mu poklonili lepo besedo slovesa ali misel.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izraze sožalja. Iskrena hvala za vso pomoč vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Silva, hčerka Suzana in sin Milko z družinama, hčerka Monika z Johanesom, ata, mama, tašča ter brat in sestri z družinami
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihi noči utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Martina Šorija
7. 11. 1934 t 7- 3. 2011 IZ KICARJA 86 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, bili v tolažbo ter darovali cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem, ge. Veri za molitev in govor, DU Rogoznica za nošenje prapora, hvala tudi PGD Kicar za častno stražo in govor, ostalim PGD društvom za spremstvo ter Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
www.radio-tednik.si
Ptuj • Prve ocene kurentovanja 2011
V pričakovanju svetovnega srečanja pustnih likov in mask
Prve ocene letošnjega kurentovanja so si obiskovalci, domačini in nastopajoči najbrž ustvarili sami, kako pa dogajanje ocenjujeta ptujski župan Štefan Čelan in vodja Kurentovanja 2011 ter predsednik FECC Slovenija Branka Brumna, pa si lahko preberte v nadaljevanju. Oba pa sta prepričana, da bo Kurentovanje 2012 kot osrednja prireditev v projektu EPK v ponos našemu mestu, vsem partnerskim mestom, Sloveniji kot državi in Evropski skupnosti kot zibelki civilizacij.
Kljub vsemu izjemnemu dogajanju v sklopu letošnjega kurentovanja ptujski župan ugotavlja, da je v mestu še premalo podjetniškega duha, številni obiskovalci so zaman iskali pustne dobrote po ptujskih ulicah in trgih. Po drugi strani pa je Ptuj tudi letos dokazal, da je pustna prestolnica in evropsko karnevalsko mesto, je v svoji prvi oceni povedal Branko Brumen.
„V tem trenutku še ni moč podati podrobne analize letošnjega kurentovanja. Vsekakor pa je bila bojazen, da se nikoli več ne more ponoviti vsa pestrost, ki jo je ponudil lanski jubilejni karneval, odveč. Množično obiskan prvi kurentov skok pri princu Zokiju je nakazal, da bo tudi 51. Kurentovanje pestro in bogato v svoji ponudbi. Na otvoritveni povorki, ki je posvečena slovenskih tradicionalnim pustnim likom, smo letos videli celo več kot v lanskem letu. Pridružili so se nam celo cerkljanski laufarji. Tudi karnevalsko srečanje pihalnih godb in mažoretk je preseglo lansko udeležbo tako številčno kakor tudi kakovostno. Veseli nas, da je iz leta v leto večja in kakovostnejša pustna povorka osnovnih šol. Šole in vrtci pa so tudi letos sodelovali pri kra-šenju našega mesta. Za dekoracije v Mestni hiši smo prejeli številne pohvale tako domačih kot tujih obiskovalcev. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem Osnovni šoli Ljudski vrt. Veliko pohval pa smo prejeli tudi na račun okraševanja mestnih trgov in ulic, ki so jo pod strokovnim vodstvom Stanke Vauda Benčevič opravili njeni sodelavci. Hvala tudi za to popestritev. Osrednja 51. mednarodna pustna in karnevalska povorka je postregla s čudovitim domačim in mednarodnim etnografskim delom, z rekordnim številom korantov in kurentov. V karnevalskem delu pa so okoliške vasi naravnost tekmovale, kdo bo izvirnejši in lepši. V ponedeljek pa smo vsi prisotni naravnost uživali ob pogledu na prečudovito množico veselih maškar iz številnih slovenskih vrtcev. Požrtvovalnost in predanost vzgojiteljskega kadra v naših vrtcih je porok, da bo ta naša čudovita tradicija še dolgo živela. Vsak večer smo bili priča kakovostnim nastopom tradicionalnih pustnih in karnevalskih skupin po mestnih trgih in ulicah.
Tudi letos smo bili priča številnim kulturnim dogod-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z vrteške povorke
kom, ki so spremljali letošnje kurentovanje. Ob tej priložnosti jih ni moč vseh našteti, saj jih je bilo preko sto. Hvala vsem kulturnim inštitucijam in njihovim sodelavcem, ki so pripravili čudovite koncerte, razstave, predavanja, delavnice, dobrodelne prireditve in še bi lahko našteval.
Kar pa nas še vedno žalosti, je to, da je v tem mestu premalo podjetniškega duha. Številni obiskovalci so zaman iskali pustne dobrote po mestnih trgih in ulicah. Mnogi so celo ostali pred zaprtimi vrati gostinskih lokalov. V primerjavi z lanskim letom pa je bil tudi obisk vsakodnevnih prireditev po mestnih trgih in ulicah nekoliko manjši. Morda je mrzlo vreme nekoliko pripomoglo k manjšemu ogledu kakovostnih prireditev.
V kratkem bomo opravili podrobno analizo vsega dobrega in manj dobrega, ki bo podlaga za izvedbo 52. Kurentovanja kot osrednje prireditve v projektu Evropske prestolnice kulture. Potrudili se bomo, da bo ta prireditev v ponos našemu mestu, vsem partnerskim mestom v projektu EPK 2012, Sloveniji kot državi in Evropski skupnosti kot zibelki civilizacij," je v prvi oceni povedal ptujski župan Štefan Čelan.
„Kurentovanje 2011 smo napovedali kot 'most' med jubilejnim, 50. Kurentovanjem in Art & Heritage Carnival 2012, v katerem je Ptuj partnersko mesto EPK. Kljub realno manjšemu proračunu verjamem, da smo uspeli z organizacijskimi prijemi in čisto energijo zagotoviti uresničitev pričakovanja, da je bilo tudi letos kurentova-nje presežkov. Uradni in neura-
dni podatki namreč kažejo, da smo z več kot 130 prireditvami javnega pomena, v katerih je sodelovalo več kot 12.000 udeležencev iz desetih držav, na petih EtnoFest povorkah v starem mestnem jedru Ptuja in šestih v avtohtonem okolju, vrhunskih kulturno-umetniških dogodkih, vsakodnevnih prikazih tradicionalnih pustnih likov in mask po programskih sklopih na trgih Ptuja, dobrodelnih prireditvah državnega pomena, vrhunsko zabavo v karnevalski dvorani, promocijo Ptuja in kurentovanja v Sloveniji in tujini ... , upravičili naziv 'Ptuj - Slovenska pustna prestolnica in Evropsko karnevalsko mesto', kar smo obeležili tudi z 20-letnico članstva Ptuja in Slovenije v FECC. Predvsem pa smo udejanjili letošnji slogan 'Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja', na kar smo izredno ponosni. Toliko pozitivne in čiste energije je bilo vložene v organizacijo prireditev in zaznanih toliko pozitivnih odzivov na prireditve, da sem res izjemno zadovoljen. Zadnjih dvajset let v različnih vlogah aktivno soustvarjam kurentovanje na Ptuju, ocenjujem, da je dosedanji koncept z letošnjim dosegel vrhunec. Še posebej lepo je bilo biti Ptuj-čan, Slovenec in Evropejec na Ptuju v času Kurentovanja 2011.
Magična moč kurenta, pustne tradicije in dediščine ter karnevalskega duha, kar je podstat kurentovanja, je v izjemni ambientalni okvir našega mesta in okolja pritegnila okrog 150.000 obiskovalcev, kar je potrditev, da je največja kulturno-turistična prireditev javnega pomena v domačem
in širšem prostoru.
Letošnje kurentovanje je bilo tudi že del projekta Art & Heritage Carnival, partnerstva Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012, katerega vrhunec bo ideja župana 'Medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask na Ptuju' iz vseh celin sveta, kar bo edinstveni dogodek v svetovni karnevalski zgodovini.
Skupaj z županom, ki je potrdil, da kurenta ne nosi na sebi, ampak v sebi, princi karnevala in organizacijsko ekipo, ki
Osebna kronika
Rodile so: Sara Krajnc, Svetinci 12, Destrnik - deklica Ela; Tatjana Methans, Zgornja Velka 2 a, Zgornja Velka - deček Peregrin; Tamara Šoštar, Ormoška cesta 120, Ptuj - deček Neo; Simona Čuček, Biš 20, Trnovska vas -deklica Rebeka; Monika Arnuš, Kicar 45, Ptuj - deček Ino; Alenka Kostanjevec, Bukovci 119 a, Markovci - deklica Urška; Nadja Jamik, Volkmerjeva c. 40, Ptuj -deček Svit; Mojca Senegačnik, Kacova ul. 15, Pragersko - deček Žiga; Lidija Rodošek, Podlože 35, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Tia; Mihaela Škvorc, Sodinci 65, Velika Nedelja - deček Aleks; Jasmina Motaln, Vrhole pri Slov. Konjicah 60, Zgornja Ložnica -deček Liam; Jasmina Tretinjak, Pobrežje 46 a, Videm pri Ptuju -deček Tilen; Mateja Kodrič, Bukovci 92 a, Markovci - deček. Umrli so: Ivana Meško roj. Širec, Hajndl 22, roj. 1926 - umrla 7. marca 2011; Rozalija Žemljic roj. Hrgula, Sveti Tomaž 15, roj. 1919
-	umrla 8. marca 2011; Peter Kališnik, Bresnica 2, roj. 1943
-	umrl 8. marca 2011; Anton Klasinc, Kungota pri Ptuju 153, roj. 1925, - umrl 4. marca 2011; Frančiška Brglez, roj. Arnečič, Medribnik 18, roj. 1921 - umrl 7. marca 2011; Franc Verhovšek, Zgornja Pristava 45 a, roj. 1953 -umrl 6. marca 2011; Barbara Ko-letnik, Ptuj, Murkova ulica 7, roj. 1928 - umrla 7. marca 2011. Poroka Ormož: Rok Kocjan, Hermanci 55, 2275 Miklavž pri Ormožu, in Anja Perčič, Poštna ul. 4, 2270 Ormož.
budiJ!ka
89,8 98,2 104,3 Mla
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen, vodja Kurentovanja 2011
se jim zahvaljujem za vložene enormne napore pri organizaciji letošnjega kurentovanja, se izjemno veselimo tega novega izziva," je o kurentovanju presežkov 2011 povedal Branko Brumen.
Majda Goznik
^oóluíajte naá tudi
www.radio-jotuj.ii.
RADIOPTUJ
89,8-98,2° 104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Sušeč preveč gorah, ali traven
Danes bo v vzhodni Sloveniji zmerno oblačno. Drugod bo oblačno, občasno bo še deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1600 metrov. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 8 do 14, v vzhodnih krajih do 17 stopinj C. V sredo bo oblačno, dež bo od zahoda zajel vso Slovenijo. V Vipavski dolini in na Krasu bo prehodno zapihala šibka do zmerna burja. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno.
14.- 19. marec
Vsak dan povrnemo za
5.000* € nakupov!
0d ponedeljka, K. marca, do sobote, 19. marca 2011, zbiramo v okviru nagradne igre račune nakupov v nakupovalnih centrih Qlandia. Račune s svojimi podatki oddajte v žrebalno skrinjico in sodelujte v nagradni igri, Iger bomo izžrebancem vsak dan povrnili nakupe v skupni vrednosti 5.000 €. Več informacij na «mw.qlandia.si.
Maribor
Nova Gorica Novo mesto
* V vsakem nakupovalnem centru Qlandia (Ptuj, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto) povrnemo 1.000 € na dan.
{
.QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandla.si