234
Jugoslavenska glasba.
*> ^Sestrice** se imenuje transkripcija na 3 jugosla-venske pesmi, ki jih je v lični obliki za glas ovir zložil in presvitli gospej Sidonii Rubido žlahni Zagorski posvečil g. Slavo ljub L žica r. — Tudi mi živo priporočamo to krasno delo vsem prijatlorn domače glasbe in posebno našim gospe m in gospodičnam, s kterim zamorejo ne le pokazati svetu tri lepe nase pesmi, temuč ž njimi tudi umetnost svojo na glasoviru (klaviru). Ker za klavir nimamo preobilo takih del, bi utegnile „Sestrice" posebno za „be-sede" naše mične stvarice biti. „Scstricea obsegajo transkripcijo na pesem: „Popuhnul je tihi vetar", — „Prosto zrakom ptica leti*4 in pa „Pridi Goreuec". — Dobivajo se pri vseh založnikih muzikalstva, v Ljubljani pri gosp. Giontini-tu —  po 1 gold. nov. dn.
* „Glasi slovenski" za čveterospev, samospev in glasovir; posvetil slavnemu gospodu dr. Lovro Toman-u, ljubljencu slovenskega naroda, skladavec Fr. Gerbic. — Krepki, mični in izvirni glasi donijo iz teh pesem, ki so prelepe cvetlice našega domačega muzikalnega slovstva in bodo še marsikakošno „besedou v naših čitavnicah in tudi druge veselice Slovanom ozaljšale ; med vsemi pa je, saj po naših mislih, kraljica vseh »Slovenskim dekletom" (korj. Ako bomo tako dalje postopali, kakor smo začeli, kmali bodo tudi drugi Slovani cvetlice iz slovenskega vrta presajali v svoje loge in pri svojih veselicah jih še veliko več peli, kakor se že tu in tam godi. Nismo prezrli, kar smo unidan v čeških „Narodnih listih" o veliki besedi v Plznu brali, da je med vsem severo- in jugoslavenskimi pesmami najbolj dopadla slovenska pesem „Naprej" našega izvrstnega skladatelja Davorina Jenko-ta. Svesti smo, da razun drugih bo tudi ravno omenjena „Slov. dekletom" kmali romala po svetu. Zato ponavljamo sopet pri Gerb-covih pesmih, ki je tudi v muzični tehniki popolnoma izurjen, kar smo že večkrat rekli: podpirajmo kar moremo naše domače skladatelja, ki se lepo trudijo iz naše muzike mrzlo ptujščino in druge napake trebiti; razširjaj m o njih pesmi in čistimo s tem okus našega priprostega slovenskega naroda, in kmali bomo veselje doživeli, da bodo tiste neslane in nesramne viže, tisti po ptujem duhu posneti napevi, ktere Nemec sam zaničljivo imenuje wlerchenfelder gassenhauer", poginili. Slovensko ljudstvo se takih „gas-senhauerjev" , ker se mu boljega ponudilo ni, večidel od popotnih potepuhov v krčmah nauči, pa tudi jih posnema od nekterih tacih wvolkssanger-jev", ki posebno v novejšem času svojo kosmato kramo, ktero že morebiti po svetu spe-čati ne morejo in ktera je že Nemcom samim preveč debela , Slovencom po vsi sili vriniti hočejo. — Ker že od „volkssangerjeva govorimo, naj povemo pri tej priliki nekaj, kar se je zgodilo te dni v neki tukajšnji gostivnici, kjer se večidel tako imenovani nemški ,,liberalci" zberajo. Bila sta on in ona; med drugimi sta poslušavce tudi z »govori* radovala. Govoril je on nemški, ona pa, se ve da, nalašč slabo, češki. Ko je bil govor končan, se obrne on do poslu-šavcov in na vse grlo reče, češki govor zasmehovaje: „meine herrn! ist dos a sproch, und mit dieser sproch bili mon de tajtschen schulen verdraengen". In na to nesramno zabav-Ijico zakričijo nemškutarji tak strašen ?5Bravou , da se je krčma tresla.    Tako  deleč smo pri nas že,   da vsak prite-
peneč, ki po krčmah dnar berači, si upa zasmehovati jezik slovanski! Ko bi naših kdo z nemškimi žargoni kaj takega sirovega počel, kako bi razsajali dopisuni in kako bi vohoni letali sem ter tje! — Tudi unanja oblika na Dunaji natisnjenih Gerbcovih je prav lična; cena jim je glede na bogat obseg (zvezek obsega 3 samospeve in 8 korov) nizka; dobivajo se pri g. Giontin-u v Ljubljani po   i  gld.  30 kr.