St. 46. V Gorici, 14. novembra 1884. po poiti {m>j n;„- j.i, ] XVI PosWzhe Stt'vilke se dobivajo po 8 kr. v toimkariiuah ? gosp^Bki unci bf i>u „m h kron'f, na atorem trgu in v imnsKi ulici ler v Tratu, via Casern;;!, 3. l'-ijiisi i aj se Wagoyoljao pogiljajjo iiiinh:i>!vu.„KoeR"iv Gorici na Travniku 115,1., naiouuiiia pa opvavnifitvu „Soce" Via della Croce St. 4. H Rokopisi se ne vfitfajo; dopisf nnj so blagovoljiio frankujejo, — Delalcea in drugiin neprenio&idni so u&rodnin* ziiila, aUosci (ig)ttso pii opravniitvu. Zagrebska slavnost. V kraljVvfiii fiolm-iu me-»tu brvaMd'm, v Za-grctfu. se je cdavib> 8. in !>. t. in. otvarji-ojf now ga-1 •*r»j-• hlik, katfio .-«»• jt» viii.b jako .'•I'tVf'Miu v uav-zo^iiosti jugoslov.ttiski'gii putrijota w> podpiialeiji pi*1-nu-tntili podji*t:j, Jo«ipj Jnrija StM^imyvrj 1. Y-alir-vaAka ?;« jc ud«di'2tla te tlatnosti, If nckavn dosio-ja>i*lveiiiki, imd lijimt hrva^ki ban baruu Klniffi-He-dermy in zagi^b-kt uad&kuf Mthajto%id. tsi-o biii pri-Cujoci. Madjarska >«drLnifika obla^t j»; bila prej-uvi'* tlain okiucatt zagiebski k'doJvvr, kj«*i >o nuidili Zv gubtaiii pi.iakMv.itt vUdikt) dijakuvaiskiv-'- Siuwrui m> biii zastopaui p<> rlrpulACiji ljuh!j.i:isU'%'.v m -da, obntojru / goipodov: IVtfic.ia, dr. Moirta, dr. Zar inka, dr. Voftnjaka, I. <«*b" iu lv. Uribarj.i, ki jr i/meita juguslovaiibkcmu idavfjHicu, tistuuovttflju in iiajvrcji>mu podporntku /agu'takr&i vs<-ueiliiicA iu akadr:u»j»\ di-plumy ea$Mit'ga uiesilaii.-Uu, katrro urn ji« pt*d<-lihi jjubljaiihko naMo. Ytadika Stro^tnavvr d-»M»t j»» v /agtidi v ^»!n»Jo 8. t. m. ob U. uris kj* r jV l»,l hlnvisno sprrj«*t. V paluH baroiia Vu«r.i.»: «j;t bpn-jnual jt> ru/.un d«j»u-lacije ; pii Uli jrtiiki Jf dr. \ M.-tij.ika pu^u*a'» uiijcl. KwiCrr j« !'di v ub-d;.^: si-jvc.^na jiri'd.Ju'.a; i:;iala m' ]»• o;h*m „Niko!a: 'Aimy-ki*. tii.-Ji-jt'^ luhi j«* uMh-it'in* odlffiiirga oi-asi-tva. l'»»t»'t;i )«.* bila • ^hvijt>tica. Z bJtkuiu bai >u.i Yra* ni^uija pabiOe ^UdaJ je viadika .Stros^;?ia\cr ii.ivdii-Senost svitjoga tiaruia. OmiI 5 r»j<'ua f>i* \<>U zo*l'^', kt so st: y.btali k v*.>cvr;s, m»'d uj'ia' -l-jvernUi /a<-top tiiki. Po dfu^'iu {i.'V.-kirm zbutu si* j«- Stm.'-'rtijayfr zahvalii 1 gcrkimi be--«'-iaud uav/oOnnu naroiii. Po bakljadi bjla jr v ttnvnovjtii paiaOi soart'ja (vtierja) ob Iu. tin ; buio je vkup uai! '>'* ^^tov. <)-glasili so >.v, go\oruiki in napitntca J" i-U-dua za 11a-pituico. Nazdravljabj w jti Slu^« ucrMi, z.t kul'.-vr sta se d.;.stujuo zabva;% Vo^nj-ik se je spuiuinjal Oa-aov turSkih v»jsk, ko so s« llrvat: in 8:ovci;ci bojt-vali proti Turku in tako omr^Oili. da no rnpadui narodi, gvnnahhki in touat^kr. n^s'tl dflati s.a puij: omsko Hi veih;o>?5. ,V llt'dfijo bill ;•! V jUt.O -V. IlM-.i na !«pO- min t*«'.'»rec;«*,t;.*. y. uovfinbia 1**0. 1., ko ji' potu-s toltko ikode uc;n»l zsgrt-bbkt-mu mestu. Ob 10. uri LISTSK. Prazpodoviu>ke najclbc pri Sv. Luciji. (Kottc.) Ako «e driimo oa&ia, da so m narodi imeli jednake obifiaje, sfojim amrlim dngim po p r e m 0 1-nostt in i ine n 11 n0a 11 dajati v grob lepotiLja in apomiue, talaj oas inorajo prepciiati svetolucijake najdbe, da|e ;u stanovalo giromaino 3j u d s t v 0, ki le glede »vojega blagostanja oi moglo mertti se avojimi kranj^kiini sosedi v Vacah, kamo it 1 onitni v HallaUdtu I Dasi je bilo sveiolucijsko groblje tako blittt llalije in skoro ob najvilnejSi kupCtjski in vo-jaiki cest«» ki je vodila ii Akfileje ob Nedi^i iu go-renji Sofii Cez Pre del \* Viruiium in naprej t No* rik"; te&dar ae nabajarao v izkopanih grobili n i k a-keg a orozja, 0. pr. fielad, oklepov, iuefiev% bodil, puSic itd. *) Raze a tega pogreSamo popolaoma tudi domafie 0r0dj e: no2e, iglc, vretena, bruse, og!e-dala, Iampice ltd. Tudi ni bilo do sedaj zaslediti no-beau stfari iz jautara (Bernstein), kateri se sicer po vseh diugih grobljih med Alpami v tako obilui uiuo-imi nabaja. V svetolucijskem groblji najdenc starine so tore eama lepotiiija. Ah kakor louci, ohranila so se *J Tako oroije se je nallo 1. 1 dvotano. V src.di stala ji! vulika /adiuia mi/a, na ukdo pa si-dc/i za akadomiko. Heditf pro* U'ktotja bd j«> nad dui^imi nekoliko vv.viScn. Ualurija v prveni nndstiopji bila jf odloi'o.na 2i*nskeniu spolu, na (lali'iiji v liriiKcm nsuL-ttropji stala «o druStva z /astavaiui, v dvoraiu pa so se zbiali odliLiu»ji gostjn, SUofji-; P a v I e s i o, dr. dunj P 0 ;, i 10 v i c, K. II r a-is 11 0 v i t\ ^I'ki'ijbku luu'clnika Danijid S t a 11 k 0 v i & m Ivan Vnu ft in a; tajni novolnik Ivan Mai u rail i c, giuf dmij dt'laCic, kamuniik Julij pi. Jcla-r 11\ baron L. 0 /, c $ 0 v 1 c, barona Louis in Dragau V r a 111 c a 11 y. Wxuv inagiiiticus dr. Juraj Pilar •» pruf.'soiji, podzupau U r u a d a k z iiwHtiiimi odbor-u;ki, prrdr.i-duik trgov;dco zboruico J, (1 rab or, ka-uoiiiki, di-putaoija lijuldjaiiski^a mrsta, doputacija \a Siska in iz dnif4ib ni<> t, v llrvatskoj itd. IK'lo tdili'i i-iif K«i-ipirc fltalit so ob obeli strniich uliuda. K«> doj h» StrosMiiajiM', izroCi mil gospica pi. V o j u o v i f.c v a krasiui Sopek s prjnicrniin nagovo-n.iiii, za kar n*' jc StroHMiiujur giujuu zalivutil. l'otcm zajiido j« pi'vaku dnisivii BKolo" za ta dan ualaSil zloz.-tii Zajdi'vi koral take u.ogo^uo in izvrstno, da j«* bd utis zat'fi sih-n. tint Stro.-sinaji r v Akofovskt'in ornaiu potum bia-'iisluvi poslopj« v starosl'jvt'iirski'in jvziku. Po bla-g»s:-r.;j¦ ,iji iiagovon pndMMlnik ju^oslovansko akadu* inij." H.u-ki nlavljfuca m v daljaem govoru sl.ka nje-s;,>ve iii'p.i/ab!jiv<- z»wlug« kut Uatauuvitidja akadomije iu v.i'iH'iSiJica. Ol^ovoril jc ua to Stroshinajer, a ne v kratkih bosi'dali, tfinvcC v poldrugo mo trajajoCem govoru, katiTega jc zbrauo obftiustvo poslusalo z naj-xvty.m zumiuanjiMu, niuogy in mnngokrat s slava iu /.vioklic; pritrdivsi prelepiiu besiidaiu slavuoga pokro-vit-dja akadi'inijt'. Ua si z.e 70 let star, klidil je via-d;ka z intadenSkiai ognjein svoj narod na dolo za iiajvisje idi'alc, iu niti za trcnotek ni kazal kakc utru-jcnosti ali pojemauja v cistern gla.su. StrosMiiajt-r je po govoru nam rckel, da je to bila, lako iek«.0, poslednja njegova beseda, njegova opMtoka Ijablji'iieaiu naiodu litvat>kemu. Naj se glo-buko utisne v sice vtiemu uarodu, posebuo ujegov izrtk, da U: tisti narod bode proslavljeD in mogoctm, kateri ohrani in se grtvuje za svoje najvisje ideate, za narodnost in vero. Neskontini slava in iivio-klici so odniovali po dvorani, ko je Strossmajer konfial bvoj zgodovin»ko*iincniten govor." „Po konCtuii Blavnostni sejl se jo odprls galerlja Blik, Vse drugo nadbtropjo je odloceno za alike, katerih ho ze zdaj vtie dvorane skoro poluo, ker jih je vseh 275. Itazstavljene so po najnovejem nacinu, tako umctno, da odsev vuanje svetlobe nikjer no moti glc-dalcu. Veciuonia so cerkvoiu-ga znacaja, pa tudi od Hlavuih h cil an jib tdikarjov nahujajo se nekateri umot-vori. Darilo StrobBinajtM'juvo jo neglede na gmotno stiau •- ccnijo so alike na pol milijona goldiuarjev — nnjvo6o vrediio.iti za Zagreb, ker je s tern priclo-bil galerijo, kakotHiio muoga veca meata nemajo, in sploh prvo ziiiuneiiitcji) galerijo na slovanskem jugu. StrosKiniijer sara vodil jo gosto pri oglcdovanji slik in h Hvojimi duhovituni opazkami pri poaamlfinih ell-kab kazul, da jo raojstcr tudi na estetifinem polji. Ob 2. uri sta bila slavnostna bauketa pri gOBp. baronu Viaiii^iniji in pri nCarji". Pri oboh banketlh Hoveda ni inanjkalo uapitniu in govorov tor sta se so le proti .'}. uri kontiala. Konec prekraane slavnosti vrsil bo je doBtojnlm nucinoin na KlreiiSci. V voliki eloktricno razsvetljeni dvorani zliralo t?o jo mul tisoC odlicuega obCinstva h koimertu, Strossniajeiju na cast prirejonem po pov-skili drustvih. Sodolovalo je nKolotf, „SlogaM, „Hr-vatska Lira", nKadnicko pjevafiko drustvo11 in orke-8ter nSokolnu. Pole so so izkljucno le skladbo doma-cih umeteljnikov: Lisinskega, Kuhaca, Eiseubutha, Majera in J. pi. Zajca. Vso toLke izvajalo so se prav dovrSeno in uvidoli smo, da so Hrvatjo na glasbenem polji izvrstno uapredovali. Ko sc je izpela Zajcova prelepa kantata, priLcl jo komers in pleBui vencek, ki je irajal do pojnc ure. Koncaua jc tedaj slavnost, katera je pokazala v-senm svetu, da hrvatski narod v kulturnem oziru z bizimi koraki napreduje in da Zagreb razume svojo nalogo: da bode naravno srediSce ne le za Hrvate, aiupak zlasti tudi za isloveuski narod8. Po RSK N." Dopisi. V Mimil, 10. novembra. — Ker so la'dki easo-pisi v tukujSuji obfiini le bole vrane, ni se cuditi na- nam tudi ta le slabo. Naj si bodo na5e starinc z broua, ah z zoic/a, nikakor se ne dajo pritnerjati po lopoti in ditbtoii s hallstadtskimi. Nekatcre so se ze popolnoaiA i. Imbile iu so razpadle na male kose, dru-gt. so zelo poSkodovaue in tretje tako mocuo zarja-velc (,okbidovane"), dase ne more vec najli sled Ciste kovine. Velika mnoiina tega lepoticja (zlasti fibule), spriSoje, da je btla v ogiijt, ker se je drzijo Se zdaj deli oglja in seiganih kostij. Iz tega se da sklepati, da so nasi stari trupla v obleko, ali saj v platno zavijali in potem ua gromadah seligali. Obleka je bila pripeta % fibulami in ostalo iepoticje imela so trupla na rokah ali okolo vratu. Le malo kaj devali so mogoce se le potem v lonec ali grob, ko je bilo truplo 2e selgano. V podrobno opisovanje pri Sv. Luciji najdenib star in m ne morcmo spuSCati, ker bi naa to predalec vedlo in bi k vecemu le atarinarje zauimalo. Zadostuje naj tore samo malo besed 0 tej stvari. Ogroraua ve-ciua najdenth stariu obitoji iz fibul (zapoo z nazaj obrneno iglo, ki se zapeuja na diugt strani v ^lebasto izdolbljeni konec). Med temi so zopet najnavadnejse tiste, katerih hrbet je kakor lok zaokroSen, navadno valjast, pa tudi Cetverovoglat, v sredi nekoliko debe-leji, (vCasi ima tu celo gomoljast ali koreuast vzra-stek). Za temi so navadne iibule se spiraluirai zavoj-kamt (zavitimi spouami). Muogo je takih, katerih lok je podoben kaci, pijavki, ojesu, colnu, jadru itd. Ne-Hat?re unajo m svoj lok, obeieue lepu Hrogljice, Vie te fibule so nekoliko bronaste, nekoliko pa 2elezne. — Iglc so uajuavadnejSe tiste za v lase. Mesto buti-ca imajo nekatere mali kro2ec (Scheibe), ali pa dpi-ralno zavit konec. Pri nekaterih je butic tudi narezac, kakor pri d.uji. — Prsteni so zelo priprosti, vcasi le iz jedue zice zviti, nekateri spqjeni, drugi odprti. Razeo za na prst nabajajo se tudi obroci za na roke in za okolo vrata. Nekatere vrste lepoticja pogreSamo skoro po-polnoma pri Sv. Luciji, n. pr. umetueje izdelane fibule, gumbe, zapone iu okove pasov, tutule, syrabolicno Iepoticje, in ono obstojece z mnogovrstnih posod in pri prav itd. ' . . . v Glede posod treba opomniti, da se prav redko nabajajo bronaste (?situlaett), bby navadno pa, loncene. Jedina do sedaj najdena situla podobna je, ! navzdol obraenemu odbitemu sto2cu (Kegel). Vaa ob-* Una (plaSc) posode, kakor tudi njen vrat in cevi podoben rob, izdelana je samo z jednega koea tauke bronaste ploScevine, ki je na jedni stiani 3 ploscoa-timi 2reblji zbita in v katero je duo tako udelaao in zavihano, da sega od zunaj cez ploScevino. Oblika posode je zelo dopadljiva, olep§ana s petimi vzbukno-nimi obro6i in dvojnatimi kdlobari, ki opasujejo po-sodo okolo in okolo. Prav jeduake situle naSle so se tudi v Vacah in Hallstadtu. Tudi loncene posode so glede umetuosti ' iu oblike zelo podobne tistim, ki se nahajajo drugodi 5 po alpskih deielab ijje gori do Duaave. Venda^ opa- tm» io4 sYft^sUiiffl j?de{kiiQQmffli4rugihm^ Semu mol&oja o pcrocilih, katera Je neka laSka stran-ka na vse Stiri strani sveta raztrobila o dogodku dnL 19 m. ra. Mima. Da sv6t resnico izvg in da se reSi fast mirnski obKoi, hoCem podati natancno pojasnilo o stvari. Dva Lab*, imenom V. C. in J. F. iz Bonk, peljala sta se (kakor sta sama izjavila) po opravkih k g. Mara2-u v Vertojbo, kjer sta bik kot znanca dobro postrezena, posebno z dobro kapljico, ki ja je peljcca se na kmeckem tresoaem voza do dobrega tazgrela ia jima glavi razuoela. Ko dospeta bliza pr-vih his od one strani v Miren, bilo je tam na cesti, kakor obi&yno ob oedeljah, mnogo otrok obojega spola od 14 — 16 let, ki so imeli avoje otrocje igre, ne zmenec se za nikogar, toliko man] za nepoznana Laha. Posleditja pa, katera je viojeni kooj (recte go* njat) naglo naprej tiral, drgnola sta z ˇozoim kole-som enega naSih fantincev, kateri se z dobro vcstjo mora priStevati najmirnejim otrokom avoje vrste. To jima ni bilo se dovolj, ampak hotel je oni Lah tudi pokazati, da ima korobac, nad istim decicom, sprem-jjajoft svoje vihtenjes njim navadnim priimkom .mostri di siaTi.- PozabivSi pa na vajeta v rokah zavozil je na visoko giivo tikce«te v stran in tako so se voz in z njim naSa Laha zvcrnili. Pri tem padcu at* si moza tdbe in glavi razKla. Ko sta se pa spot na noge spravila, popustita voz in nedolzno zivinfic na prostoru in se spastita uaglih korakov za otroci, in sjccr: G. skorobaccm in F. z odprto laSko britolo v rokah, katero je potem zgubil in se sedaj nahaja v tukajSnjem zupanijskem urada v dokaz. Ko so bili nekteri fantini ze v nevar-nosti pred onima Lahoma, posluzili so se v tem nc-varnem hipu kameoja v lastno obrambo ter so se raz-kiopili v strahu na vse strani, nekateri so ce!6 v bliz-nji vasi v Orehovlji prenotili. — Med tem pak priSla sta omenjena Laha k g. zupann s pritozbo ter nava-jala sta dogodek po avoje. Ker se je cutil 1 e en zvon, potrodil se je zupan poizvediti o nekaterih odelezoncih, a dogodek je po pripovedr Lahov v nagliei naznaniti dal sodoiji. — Pri obravnavi se pokaSe, kdo jt kriv. Iz mwdenega je dovolj jaino, da oraenjeni siu-Laj ni imel niti politicoega niti narodnc-ga pomena, kakor nam prijateljski listi, n. pr. Corrie-re, Alabarda i. dr. podtikajo; marvec urcsnifiil se je pregovor: kdor iSCc, najde. sem videl, da na§e senske paste doma otroka, da hi-ra ia hira in slednjic" nmrje. Hi teden od tega, kar so zagrebi; otroka, ki je umrl doma zapcScen, mati je Sla v Aleksandrijo redit judovsko (ali tnrSko) dete. Enaki clni so se vie godili, &s tndi ne tako prepri-cani ko ta. Ko je zena drniino zapustila, postane moz, e*e tndi je bil prej varcen, pijanec, igralec itd., izostaja cele noLt po krfmah, otroci so pa doma brez jedi in pijace in brez varstva; pomislite, kaj more | piiti s takih otrok. Deklica, ko zapaSfo dom in ro-' ditelje okolo Stirnajst let stara, se ti poblevno vede, jc krotka, nedoUna in poniiua. Kaka sprememba potem ? Ko prinese tristo zasluzenega denara doma, ne pozna veL roditeljev, razozdana in prevzetna postane, in ni za nobeno tlelo veC riego samo za Aleksandrijo. Gorje mladenicu, ki vzaroe Aleksandrinko; ni veS sre-(e, on je nesrecen flovek na sveta. Miadeoicl, ki si bote druzico zbirali, ne bodite pohlepni na aleksan-drinski denar, ker Vam ne prinese srpce. Mladenke, ostanite doma, ker povsod je dobro, ali doma najbo-; ye. ItenCan. Z BolSkejja, dn6 12. nov. - (Volitve 2»pan- ske). Pretekli ponedeljek izbirali »o v Soft novega m- pana. A izbrali so le starega: Mo26uca; jednako jc 1 ostal le prejsnji podzupan: Stiajder. — Potneni; za- ' dovolj nost I Bog daj dobro t 1 V Trenti pa so izbrali — Maslica A Kvrb, ( sivolasi, Lastitljivi nmnt moz, dobil je le dva clasa. I Ali bi Vaa fcvalil? V tem vaa ne hvaltm. Ni dobro ' znamenje, co ljudje odrivajo — moiel DafeL, dalrfi, ! so planine I Zdaj be je pa res bati, da bi jo vtegnili ' jednako woj>16stia tudi Zaovinkarjt in drugi v na^ctn Okotji. Vo(li>, vode (treznosti) pa nesmrtue! wS«»rtna voda" pobira am, oci in a5esa! Hajdi torcj do be ,a I — Co pravega (zupana) boino dobtlt na dom, pov«dal — prijatlji — aV pisal vam boml L—a. Iz Ravnice, 10. nov. — Oznani, draga nSoca,8 sirokemu svetu, da smo dobili rednega ljadskega uCi-telja in tedaj tadi redno Solo. Do zdaj smo imeli le Solo za silo in se ta ni imela primernib prostorov. Gospod vikar je naraeraval priskrbeti Soli potrebne prostore, ali zdaj, ko smo dobili n&telja, se najbrie prejSnji cafirt premenl, ker treba bo skrbeti tudi za uiitcljevo stanovanje. Uparao, da slavni c. k. okrajoi Solski svet, ki nam je pripomogel do a6iteljat nam pride na pomofi tudi gle16 stanovanja in Solskih pro* storov. V tej nadi se ma ze naprej zahvaljujemo ter ga prosimo, naj izvrSi delo, katero je zacel. Z Bol§kega, ll. nov. (Rajnema fasten spo-min 1) Yceraj so pogrebli v Softi J, DomevStika, krL-marja BHanzeInaa. Bil je rooz po§!eojiik, zato tudi vccletni ct-rkveui kljugar. Ni se dal apogoitiv kakor bi bili nokoji radt; ni hotel podpisati, kar vest ni dovoljevaln. Mo^je smo» mo^je bodimo I dejal je o svojem casn na koboridskem mostu; in po teb bese-dah se je tudi ravnal 1 tudi on je ob zalujih de2el-nozborsktb vohtvah pripomogel do jednogtasne volitve. Imel je razmerno lep pogreb. Mimo domatih bili so navzofi tndi prijatelji in zaauci u Bolea, (kz SoCe, Loga, Koritnice, Kala in Trente. Posebno je agajafa to, da so se tudi bolskt in okoMni veteran! ttdshMU pogreba svojega nekedanjega tovari§a-dosin^nikaf Cc tudi je Sofia malo-oddaljena. To je priporofiilea list za veteransko draStvo! Tako je prav I Vsakemu, kar mu gre. Pokoj du§i rajnega J fasten mu spomin I A zivim modern pa Bog daj rast in razevit! Saj mo;. tako zelo potrcbujerao, in neredko bridko pogreSamo v raznib delokrogih ! P. Iz Rengke okolice, 13. nov.—Tukaj jefud- no, ko bodeS gledal ob praznikib in nedeljah Ijudi, gredofe v cerkcv, tukaj ne bodei videl mladih deklet razen kakih dveh iz ?bolj§ih his". Vse drugo je doli v nesretai Aleksandriji. SliSal sem v2e mlad zarod okolo desetih let, kako se je pomenkoval o Aleksandriji, vprasajoc ena drugo, kdaj one tje dol odpotu-jejo, kjer se sloiijo ^oapolioni". Sam se svojimi oLmi i sekih vrsile so se jako mircio ia Se mkdar nt Politidm pregled. Zanimanje notranje politike safe se Se ved-no okolo avstrijsko-ogcrskih delegacij, zborujo-6ih v Badapestu. Vse obravnave v dotifnih od- nekako razliko, ki sprienje, da se je taka tonfenina ' doma, kot hiSna obrtnina izdelovala. Oblike so te po- ' sode prav mnogovrstne. V nekaterih spoznavamo : plitke skledice za mleko; drnge so caSam podobne, (kakor poprej opisana situla, samo da imajo dno na -zunaj bolj razSirjeno); zopet druge z visokim rofajem I morale so sluiiii za zajemanje itd. Navadno so te \ posode olepSaae, z grafitom ali z 2ivo radefino [ pobarvane. Zelo fadno je okraSena trebubastema lon-ca podobna posoda: ko je bila ilovica Semehka, ade-lali so v njo majhne bronaste gumbe v dvoredu pod vratom in potem okoto trebuha, ali tako, da sti obe vrsti zvezanl z naapienimi dvoredi. Na ta nacin okraSena lonfienina izkopala se je v veliki mnozM pri mesta Fste na BeneSkem, in zato se misli, da je tudi svetolacijska posoda od tam priSla. Ako se ozremo Se jedeukrat na svetolucijsko groblje sploh, moramo pondarjati, da so ta sami plit-ki grobovi, brez gomil, ter da so se vSa trap I a najpoprej se^gala in potem Se lepokopala. V Va-cah in v Hallstadtu pa se nahajajo med se2ganimi ostanki tadi taki grobovi, v katere so ijudi pokladali, ne da bi jib bili prej sezgaK, kakor se vidi iz odko-panih, Se ceiih okostnic. Ker se pri svetolucijskih grobih ne mote zapazid nikakov red, more se misliti, da pri pokopavanji niso gledali na sorodne zveze. da bi Ijudi iz jedue hiSe v jedea velik grob, ali pa vsaj bliza vkap zagrebali. Zelo vazno je nadilje, da se v grobih na Ograj- ? piclpipffj nobey rlBlfci 4SB«rr m\ W* drag predraei, ki bi nas spominjal rimike dobe. Tudi ni sleda, da bi bili ti grobovi v katertkolt zvezi z ritnskimt starinami na filiriSfi. Kakor v Hallstadtu imamo tore tadi pri Sv. Luciji starine iz dveh raz licnih dob, ki so po prostoru druge od drugib popol-noraa lofene, ker tudi na MiriSfi ai najti predrisn-skih ostankov. Starioe jednega kraja razlikujejo se tako popolnoraa od onih drugega, da niti ne moremo pomisliti na kako spojitev med obema, kakor da bi n. pr. prva kuitunia doba Se tnijala, ko je bila draga ze nastopila. Ne, nego med obema dobaio; morale je pretedi vef easa, fe tndi zdaj Se ne oorerao reLit koliko. V katero stoletje spadajo prazgodovinske najdbe pri Sv. Luciji? — Na to prasanje je tezko odgov« riti. Konservator dr. Much, po fegar oceni svetolucijskih starin (v 9Mittheilnogen der Central-Commission Mr Erforschuug und Erbaltang der historischeu und Kunstdeokmale 1884, HI. pg. CXL — CXLVII)* je posneto to porofilo, je tega mnenja, da sega pred-rimsko groblje 500 let pred Kristusovo rojstvo. Med ostalimt starinami naSH so se namref tu U koSCeki s t e k 1 e n e skledice, ki po svojej tv.irini (ae-prozomo, temno modro, mehurCasto steklo) spomioja na jednake po Italiji navadue posode io bisere z raz-licnim kinfem. Starinarji trdijo, da so se te posode in biseri prodajali okolo 500 let pred Kr. iz izhodoib de^el v Italijo in bli^oje zemlje. Tako bi bila za sedaj doloCena doba predrimskega groblja na Ograjnici. bilo take edinosti glede vnanje politike in ta-kega zadovoljstva z vnanjim ministrom kakor letos. Grof Kalnoky ponavlja! je v razlidnih od-sekih, da je mir za dalje <5asa zagotevljen, v tem oziru.je le bivSi minister grof Andrassy razodel se neke skrivnosti, da je hotel knez Bismark nekako zagotovilo tudi od ustavnih za-stopstev, drzavnih zborov in gosposkih zbornfc, o zvezi aaSe drzave z Nem6ijo, a grof Andrussy da je to kot nepotrebno zavrgel. NemSki Dam sovrazni listi se tega zelo veselijo ia misIijor da bo Bismark zopet kaj enakega zabteval. A to je zopet le tedaj mogoce, ako so ustavoverni ali liberalni Ncmci na krmilu. Porofila nekaterih odsekov priSla so ze v sejah avstrijske delegacije na dnevoi red. Po odsekovem nasvetu sprejete so nespremenjene sledeCe tofke: Potrebe za skupno finaofno mi* nisterstvo in najviSjega racuni.^a, za minister-stvo vnanjih zadev in redni strolki za vojno. Govorila sta pri tej priliki poslanea Hausncr in Greater od desnice, prvt o sploSnem polozaji, drugi o dveh slucajih, ko sta morala dva oficir-ja od vojaStva izstopiti, ker nista sprejek dvo* boja, ki je postavno prepovejp. 0 notranji politiki bi imeli Se omeniti sIio-da cislitavskih Skofov, kateri se baje ? krat-kcni snidtyo, da se posvetujejo o osnovi katoli-Skega vseucili.sca v Solnogradu, in o slavuotti v Zagrebu, o kateri govorimo pa na prvera mestu. Iz Italije se porofta, da je sklican laSkt parlament za 27. t. in. Iz Francoskega dohaja vest, da so Kitajci zopet Francoze napadli, a da so bili prvi po-polnoma prcmagani. Zdi se, tla se kitajsko-frtn-coska rabuka vcnuarlc kmalu konf a in da se vsa zadeva poravna. Na NemSkem noCe BrunSvisko vpnlftnje mirovati. Vojvoda Kumberkndski pmM je o* kroinico na vse nemlkc kneze in svobodua mesta, v kateri odrcka ncniSketnu eesarstvu pra-vico, mesati se v brunSvisko prestolonasledstvo, ter opozarja kneze, da se cesar lehko isto tako zaine melati v nssledstvene pravice drozih dr-^avic. Vse to ni6 n« koristi, Y Nemciji velji uaci'lo: kdor ima moc, ima tudi pravico. Tudi volitve in afriska konferenea v Bero-linu daje Nemcem dovolj gradiva, da jim ni doig fas. ___________ Domade in razne vesti Opozarjamo spoStovane fitateSje na ^odoijsko obravnavo, katero smo priticsli v ?lat»a!nji Stevilki. Nadaljevanje in konee prihodojtf, SpoStovane gospode narodnike. ki so nam Se na dolgu z.t lani uli za letos, prosiiao prav uljud-no, naj opravijo prej ko mogo«e svojo dolloost, da bomo onogli zadostiti zahtevaui tiskarne, ki hofie biti platana za svoje delo, in lirugtm stroSkom, katere pri-zadeva list. Milostyivi gospod Janoz dr. Qlavina, Skof triaSko kopprski, prisel je danes opoludne z dte-ma kaplanoma obiskat vzvileucgA gospoda kaezoaad-Skofa goriskegn. Koliko easa ostane visokt gost v Go-rici, ni Se znano. Slovenska Sitalnica v Gorici priredi prihodojo soboto, 15. t. ni., b^'sedo s plesno zabavo po sledefiem sporeda: 1. Grsoi^arji, oavertara, uglasbil Zajic, svira vojaska godba. % Zgubljeui sin, zloltl B. Ifirao; de-kbmacija. 3. Slovanka, ugtasbtl J. Strauss; gvira vo-jaSka godba. 4. Mornar, samospev za bas, zl. F. S. Vilbar, se spremljevao] j aa glasofira. 5. D?a gospo-da pa jeden slnga. Burka s petjem v jedueoi dejanji. 6. Tcmb«»1a. Po besedi plesna zabava, pri kateri bo svirata TojaSka godba pelpolka St. 62, Kaj bi prva ietoSoja beseda zdruzita obilno Stevilo goriSkih Slo-vcocev v prijaznth SitalaicYih prostorih. Sioveasko braXno in podporao draSfevo v Gorici, ki je bilo v svojem letoSnjem najlojaiuejSem delovanji sramutiui moLeno po p**SCici iz tujine doSlih aemirnezev in zapcljanih slovenskib odpadnikov, med tem ko so mu bib poSteni Italijani vedno naklonjeni, ker privoSfiija om->ko in blagostaaje tudi bratom Slo-voncem, zaLeto je zopet gibati se in odbor misli, kako bi prireiiil druStvenikom primeruo vefieroo zabavo, obstojefio z raznovrstaega sporeda. ItaJijaasW listi so letoSnje poletje in v jesent zabelezili vsak prepir in nered, o kateretn so sliSali »ed Slovene! in Labi, 49 Y dokazau, da Slove^i 59 nemirnezi io da se jim ne sine dovoliti udeMitev pri slavnosti podpornega drugtva. Kako nataucni so bili | v tej zadevi, kaze nam dopis iz Msrna v dana§nji j stevilki. Dva Italijuna sta bila napadalca mirnih Ijudij, a italijsuiski listi so porocali, da Slovtnci napadajo Italijane. Kadar slavna e. k. policija navaja glasila javnega mnenja, naj se blagovoljno ozira na te oko- J limine. ..Corriere* je v stevilki 87. delom preklical ] neko prejSnje svoje poro6ii«», a ponovil je, da neredi I se god6 pod pretvezo narodnosti. Pod kako pretvezo so kaiili nekateri Iralijani mir, ko se je pripravljala slavnost podporneg.* drustva? Sodnijaka obravnava, o j kateri poroLamp y danaSnji Stevilki,. pov6 to dovolj jasno. Poiar nastal je preteklo nedeljo v neki kmecki I hilt v Gorici pri Leonih. Slaraa, seno in drug drobi^ je popoluoma pogorel. Hiio so obvarovali ognja ga-bi!ci in vojaki, ki so br/o pritekii. Skode je bli/.u 2000 gld. Za pogorelce na Reki daroval je Janez F e I-trio, kaplau v Volcah, 2 gld.; s preueskoui 10 gld. Proximo tlovekoljuhe. ki ielijo so kaj dati, uaj pod- ] vizajo, da pride trpuium pomoc o pravem casu. V DornbergU ii" bo k;netij«ko predavanje pri-budnjo uwlcljo, kakor smo zndnjic nazuauili, ampak Se le drugo nedrtju, 23. t. m. Pred.iv.inje se je morale prelei.tt, ker ji* |i*»potni ufiilelj g. Kramar pozvan v Gndec k kitiet j-keimi sb biJi »prrjMti predlogt, da se posije peticija vi-feOkcmn c. k. tiiiuiNtt*rttvu /a razSirjenje puduka v sloveiitkriu jeziku iu c. k. giiiiuaziji v Trstu, d.\ se xahleva od lavsnga trzaskega magistrnta, naj po zahtevah drzaviiih postav, zdrave pauieti in clovc&ke-pa iippitkvarjt'iie^i fuu po5dj:i svojiiii Kloveiiskim va-rovaiicwii, tria*kiu) okoiil.-.iioin, spi.se v onem jeziku, ki ga uurava nart-kuj , namrec v slovt'iixkein, in glede ustanovijeiija posojthiuv v Tr*tu. Lahoii.ski lists, /a* grizeni iiafpMtniki nitraviitli in poKtavniu pravic, ho tarad tega kar piMitji* od jiy.e. Out iii*» glasilo ita-lijaiiAkf oin:k.\ iimt.ik lakih zi*ijev, ki puUebiijojo iiaroduwrfbi vilur. lUbie/. >ki\n io ueopazovani nba-njo t«*r zt'pe p 4ni;>. NtM«^t tnkih podjttij je treba M/kr.ti. da m* pika^'j>f hvetu v pravi lucu ^Ljubijanski list," ki ii^a ualogo, da podpira in /ag^varja tl(/«iuo via to kianj^ko tir da ji priprav* Ija Ki'raiiko, ua k.iteri> bi s>e mogla nahlaiijati, ovaja nas v Ateviikt od Vh t. m, da tia^prntujeiun visoki vhdi takoy kakor tiajbo!; razupiti iietn^ki Ustavuverui lisii. t'ceni iJHt bi moral vedetit da uafcprotovati via-di, ko gre za pravicr*, n> aatuo dovoljeuo, aiiipak tuli dolzoost vakfgi poSrfut'ga dizjivfjeiiat u» ila 1c mo-ije, kat?rim je kloba^a prva rec, hvalijo in zagovar-jajo we, kar od zgure pride. „So&i* ne more vladi nasprutovati, ker prcdno pride naroenikom v roke, deaejo jo na teddo c. k. goriSkega drzavuega pravd- I n^stva, ki tako iiito preevja, da bi se moral ftLju-bljau»ki list* vi-seiitt, ako bi btl on kedaj tako cist. Ka^protno ?a m-jraino trditi, da 8Ljubljanaki list" del.i visoki dun-ij«ki \ladi Ziprekc, ker prinaSa take aestavke j*ruti Sioveacetu. kaUre netm-kt uatavoverui l;s!i, hudt tia^ir^ttuk: !>eb::je dunaj^ke vla.le in Slo- i variov. keikur^i.3 .-<¦: ,L3ib.uhi r W.u htriiblattN, MGrazer Tage-'pf'S't/ .Nmefnie Presv", ,l)<'otsthe Zeitung", hla^ttu> p >bula>h uarod-jve iune 8 proiujo, «Ja uaj jib cacelit ah .Ljubijatfeki list"* ki prinaia Olaake, kate-rib se vUdttit >u uanudovi nasprotuiki veseleV Namesto da aLjubIjaa«ki list" ovaja visokt vladi poSteifi*. a Rjema Lepovnijue \nlt\ naj se poduci o oareiiovih potrebab ter naj jih zagovarja pri vladi, kateri je gotovo vec Jezete iu snenem razvoji drza-te nego ua ntslaosh pr *s ir»h .sawoavetih pidarjev, poi-&ih ngodoviubke u^eoostt iu premiujtijoee se politiake temeljttosti. Kako fiai so gospodje od magistrata! Znano je, a je daljSa in svoje trditve podrobno u- I temeljuje; ker pa je veliko priC, bodo one nam po I svoje. to pripovedovalc. Kj predsednik popraSuje najprej Ant. Fitza, ali ima kaj v" prebrano zato^bo opomniti, odgovori po* slednji; ,vgen Makuc ali Maier je menl malo anan kot priprost ^lovek, kateremu scin dal vcasib kak majhen opravek, in som rati dal za to tu pa tarn ka-kih 30 kr. Ko ga predsednik vpraga, all jo govorll, da Blovenci ne bodo Gorice ulavizovali, so mu je be* soda ustavila. Tiste dni, pravi — ne ve kateri dan — je bil Makuc pri njem in mu je dal GO—70 kr., pa ne v.15j d. GradiScVZdravsema n >.27 9. Zagraj , I «:.36 9. Ronke „ I 5.49 9. Trli6 (Monf.) B 6. 2 10. Nabreiina prihod I 6.41 10. odhud 7.~-|10. Grinjan . 7.19 II Trst prihod j 7.37 [11 TRST-NABRE^INA 3.35 4. 5! 4.45 5. 1 5.15 5.30 5.45 6. 3 6.52 7.25| 7.481 8.10 KORMIN. 6.45 7.21 7.37 7.52 8. 9 8.28 8,36 8.43 \9. 81 9.22 9.37 9.52 8.47 9.25 9.45 10.10 10.30 10.44 10.56 11. 4 11.16 11.28 12.17 12.36 P o s t a j a ; lm Sjt SjO^S Si <*JZ ol-§ «"3 !¦*L s"«' * ** i' 2 > 0"1 m f a. CI B.I s*5 Trst odhod — 7.20 9.10 4.50 i 9.— Grinjan „ — 7.37 9.31 5.11! 9.24 Nabreiina prihod — 7.53 9.50 5.30 j 9.47 odhod 4.— 8. 9 10. 8 5.48110. — Tr2i6 (Monfalcoue) „ 5.— 8.31 10.38 6.17 [10.37 ' Ronke „ 5.14 8.38 10.47 6.25 10.48 l Zagraj „ 5.50 8.46 10.&7 6.35 H. 3 GradisC.-ZdravScina „ j 6.— — 111. 3 6.41 11.11 Rubije-Sovodnje n | 6.20 — 111.13 6.50 11.23 j Gorica prihod 6.40 9. 4 11.23 6.59 11.37 i odhod 7.32 9. 8 '11.31 7. 6 11.51 i Kormin prihod 8. 5 ( 9.23'11,48 7.22 12.16 | odhod — 9.23; 11.50 7.28 12.20 { Videm prihod 1 — |10.~ |12.30 8. 8 1.11 St. 267iE OzMnilo. Ravnateijstvo zastavljavniee (Monte dipieta), vstanovljene po grofu Tlmrnu v Gorici naznanja, da bode dne 11. decembra 1884. zacela javna draiba(kant)nere§eaih zastav III. cetrtletja 1883, t. j. tistili, ki so bile zastavljene meseca julija, avgusta in septembra 1883. Ravoatelj: Lovisoni. St. 605fo.s\ s. Bazpis slalbe oiiteljice, eventualno podu6iteljice na dvo-razrednici v Lokvi (Corgnale) s postavnimi pla-cili HI. verste. Pro§nje naj se vlolijo pri podpisanera v dobi 6 tednov od dneva vverstitve razglasa v Casuik nOsservatofiJ Triestitio." C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Se^aiii dne 10. novembra 1884. ^ac& w I V najem V j Be da hiSa St. 87 z gospodarskimi poslopji, M zemlji^C't'in, gosttittico in prodajalnico tabaka L.t m v Svetetn (Suta) pri Sv. Tilhu pri Koranu na IMJ Iff Krasu. Nataneneje pov6 po-sestnik II H Anton Kova6i6. M ^wuw^s«rvMu«r2wu«^g«^] VIHO NA PRODAJ. 1884. leta belo vino rezuo hektoliter 10 gl. 1883. » » » pfav prijetno 8 12 gl. 1879. • » » • » 16 gl. 1875. 22 gl. 1868. » . » . * 60 gl. 1884. leta pristni tropinovec 9 30 gl. 1884 „ 9 slivQvec „ 40 gl. im&§ Srmf«pi% v Ptuji (Pettau), Stajersko \ajboljsa obrainba proti koleri,* katera bi ne sroela v nobeni hi^j rnanjkati, je obCe dokazaua in izvrstuo priznana \ (Bbhmerwaldbitter) , iz lekarnice nk cememu orlu* imenovaae v Plao-u I na -Ceskem. i Ta siu2i po-ebno dabro pri slabem prebavljanji, { pri Ktu-iu jinli, id-ibem ielodci, pri oapenjauji in ri* ¦ ganji, bljuvanji iti., po zavzltih mastnih air napenja- jocih jedr, na jiotovaoji, na suhera in raokrem, na : lovu in na |»olji, za torej se sine bolnim na ielodci poHiors&k»»m. por«wa!cem, gozdarjetn, gospodarjem sil- no priporocati. Dobiva se v stekleiucah po 50 kr. in po I gld. v glavni zalogi za Gorico pri g. Cristofo- lettiju, lekarnicarju.