Razne stvari. Domače. (N aS cesar) obhaja jutrajSnji dan petdesetletnico svojega slavnega vladanja. Cleprav je nepričakovana smrt cesarice Elizabete močno ogrenila splosno veselje av- strijskih narodov povodom petdesetletnice priljubljenega cesarja, vendar popolnoma tega veselja ni mogla zadušiti. Vsepovsod se delajo priprave, da se jutrajšnji dan slavi ne hrupno in šumno, a vendar dostojno in sijajno. Naše mesto bo danes zvečer, kakor čujemo, razsvetljeno in hiše bodo okrašene z zastavami. Zjutraj se bo v vseh cerkvah obhajala služba božja slovesnim načinom. Mil. knez in škof bodo v stolnici pri slovesni službi božji blagoslovili jubilejno zastavo naSih gimnazijcev. In kakor v Mariboru, tako bo po vsem slovenskem Štajarskem iutrajšnji dan veselja in navdušenja dan. Slovenski narod se bo z iskreno prošnjo obračal do nebes: Bog živi še dolgo let naSega cesarja Franca Jožefa I. (V spomin cesariceElizabete) se bosta blagoslovili 8. decembra na stranskem oltarju frančiškanske cerkve v Brežicah dve novi sohi sv. Elizabete in sv. Ludovika. (Petdesetletnico) redovnih obljub je obhajala prejšnji torek usmiljenka sestra Valburga, predniea v Brežicah. Deželni odbor ji je v pohvalnem pismu častital. (Slovenci Kozjega in kozjanskega okraja) naznanjajo vsem vnanjim Slovencem, ki pridejo po svojih opravkih v Kozje, naj krenejo v odločno narodno gostilno g. Fr. Gučeka. Tu so se doslej vršili vsi narodni shodi, veselice, tu imajo kozjanski Slovenci ^svoje slovenske večere, zlasti po sredah; vrh tega je g. Guček dober katoličan in zvest Slovenec, namestnik načelnika okr. zastopa, odbornik kat. polit. društva, odbornik bralnega društva itd. Mi se le čudimo,, da tako odlični Slovenci, kakor so n. pr. celjski odvetniki, še nikdar niso spregli pri g. Gučeku! Bodimo dosledni in odločni do skrajne meje. (Gospod Zoff) je odstavil sedaj s!ovenskega župana občine Sv. Primož nad Muto tudi od županstva. Pravega vzroka še ne vemo. Kadar borao popolnoma poučeni o celi zadevi, bomo že obširneje poročali. (Smrt slovenskega jezika....) Pišejo nam: Žalostnim srcem Vatn naznanjamo, tužno vest, da se je pri Sv. Primožu na Pohorju slovenski jezik pod županom Frančiškom Kasperjem v posilinemštvu nesrečno utopil. Omenjeni župan je namreč poslal okrajnemu zastopu v Slovengradcu naslednji, nemSko pisani dopis: »Št. 396. Slavni okrajni odbor v Slov. Gradcu! Prijazno prosimo, da nam blagovolite objavliati navodila v nemškem jeziku«. Okrajni odbor slovengraški uraduje samo slovenski, a pri Sv. Primožu ne znajo več slovenski  Čujte, pri Sv. Primožu na Pohorju ne znajo več slovenski! Št. Primožani, ne dajte se smešiti pred svetom in izvolite si prihodnjekrat Slovenca za župana. (N o v a k n j i g a.) V tiskarni Dragotina Hribaria v Celju je izšla krasna knjiga »Popevčice milemu narodu«. Zložil Ant. Hribar. Elegantno vezana knjiga stane gld. 150, po pošti 10 kr. več. (Zavedne občine.) Prošnje za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubliani, za dvoiezični poštni pečat in napis, za dvojezični napis na kolodvoru v Moškanjcih kakor tudi za to, da se kličejo imena postaj na progi Pragersko-Središče tudi v slovenskem jeziku, so poslale obCine: Formin, Gajevei, Malaves, Moškanjci, Mezgovci, Muretinci, Samošek, Sv. Marjeta niže Ptuja. — Žetalski župniji pripadajoče občine Kočiee, Nadole in Germožiše so v seji z dne 27. nov. t. 1. soglasno sklenile peticije za slov. vseučiliSče in nadsodišče v Ljubljani. Dotične prošnje so se odposlale drž. poslancu Žičkarju na Dunaj v nadaljno vporabo. Da občinski zastop Dobrina ni hotel sličnih prošenj skleniti, da se je protivil, o tem bomo Se govorili. (K m e t j e i n S o 1 a). Kmetje Dolenje Avstrijske so deželnemu zboru predložili peticijo v zadevi Sole, v kateri so izražene naslednje zahteve: 1. Namesto osemletne šolske dolžnosti s poletnimi oprostitvami v dveh zadnjih šolskih letih naj se uvede popolna sedemletna šolska dolžnost. 2. V onih šolah, kjer ima večina učencev daljno pot, naj se uvede podaljšani poldnevni poduk. 3. Šolsko leto naj se prične spomladi. 4. Za vse šolarje naj se uvede skupni šolski sklep. 5. Na vseh šolah naj se uvedejo jednake učne knjige. 6. Učiteljem naj se podeli pravica kaznovanja. 7. Prosi se za ustanovitev kmetijskih izobraževalnih šol. Končno se naglaša, da ta prizadevanja niso namerjena proti šoli ali učitel.em, ampak v korist kraetovalstva. (I z K o n j i c) nam pišejo : Pri nas se posilinemštvo z nečuveno oholostjo Siri in šopiri, kar nas nehotč spominja na basen o ježu in lisici. Naša požarna bramba nosi kape pristno pruskega kroja in tukajšnjemu občinskemu slugi ali beriču ali, ako hočete, redarju, posadili so v najnovejšem 6asu na glavo kapo, podobno krapcu črno-rudečezlate barve, kar je bojda znak prave frankfurtarsko-nemške kape. Pravijo, da iraa največ zaslug za ta prusaški napredek tukaišnji zdravnik, ki živi večinoma od Slovencev. Guditi se moramo res potrpežljivosti ogromne večine slovenskega prebivalstva nasproti taki nezaslišani predrznosti. (Občina sv. Jurij ob Taboru in kat. polit. društvo za vranski o k r a j) sta že pred davnim poslala gg. državnim poslancem prošnji za nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani; odbor kat. polit. društva tem potom pozivlja in prosi vse občine celega okraja, da istotako naredš omenjeni prošnji ter naj jih pošljejo ali tajniku g. Francu Prislanu v Braslovčah ali predsedniku Kokelju v Št. Jurij, ki jih bo potem poslal gg. državnim poslancem. Prošnji se morata nasloviti na državni zbor, kakor je poročal zadnji »Gospodar«. (Pro.stovoljno gasilno društvo p r i S v. J u r i j i o b T a b o r u) si je omislilo krasno, po najnovejšem sistemu narejeno brizgalnico. (V 2 a 1 c u) so komaj začeli nabirati za novo cerkev, a so že nabrali več tisoč. Tako je prav! Le naprej! (S v. m i s i j o n) se bo obhajal od 4. do 11. grudna pri Sv. Petru pri Mariboru. Vodila ga bodeta vlč. gg. Doljak in Verhovc iz družbe Jezusove. (Spomini na petdesetni jubilej vladanja) našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. se prodajajo v tiskarni sv. Cirila. Na eni strani je podoba cesarjeva s primernim napisom, na drugi strani pa molitev za cesarja-jubilanta. (Potrjeno od lavantinskega knezoškof. ordinarijata.) Podobice so zelo po ceni in sicer velja 100 podobic 60 kr.; po pošti 10 kr. več. Ti spominki so jako primerni za razdelitev med šolarje. (Udanostna izjava in zavedn o s t.) Odbor občine Gotovlje je v zadnji seji jednoglasno sklenil ob priliki jubileja 501etnice vladania Nj. Velič. poslati na najvišje mesto udanostno izjavo. Prošnje za vseučilišče, nadsodišče v Ljubljani in ravnopravnost slovenščine pri vseh železnicah na Spodnje-Štajarskem so se odposlale državnemu poslancu vitezu Berksu. (Z1 o r a b a š o 1 a r j e v.) Od Kapele pri Radgoni izvemo: Dne 18. novembra je imel pri Kapeli g. Hildebrand lov. Kapelski učenci so mu šli gonit. V enem razredu je bilo samo sedem (dečkov) šolarjav, in vsi, ki so manjkali, so trdili, da so bili gonjači. Gosp. nadučitelj Kvas, rodom Slovenec, a po mišljenju Nemec, pravi: «se ne da nič napraviti!* Oho?! Zakaj pa gosp. nadučitelj noče rabiti ukaza, ki naravnost prepoveduje Solarjem hoditi na lov kot gonjačem ? Ge ne bo g. nadučitelj storil tukaj svoje dolžnosti nasproti Hildebrandu, pa jo bodo storili drugi nasproti Hildebrandu in Kvasu. Tema dvema ne bo težko najti gospoda. (Iz Celja.) Volitve v okrajno bolniško blagajno izpadle so za nas Slovence neugodno. Seveda je k temu pripomoglo le nepostavno postopanje naših nasprotnikov. Tako nesramno, vsej pravilnosti nasprotujoče ravnanje je pač popolnoma vredno celjskih Nemcev in njih privržencev. Iz volilnega imenika izbrisalo se je namreč nad 60 slovenskih opekarjev in sicer na popolnoma neopravičen način. Voliti smejo po pravilih samo polnoletni, a pri nasprotnikih ie volilo vse od 14. letanaprej! Nemški lastniki tovarn prihajali so s svojimi slovenskimi delavci ter jih primorali da so volili z nasprotniki. Zdeli so se nam ti nemški tovarnarji kakor nekdaj turški paše, ki so gonili v davnih časih naše ljudi v boj zoper lastne brate. Ubogi Slovenec, niso ti še minili barbarski časi! Krutega Turka nadomešča dandanes oholi Nemec, ki izkorišča slovensko moč v svoje požrešne namene. Slovenci se bodemo pritožili zoper tako krivično postopanje. Sicer pa, ker se nas že tako branijo, bodemo ukrenili še druge pote. (Nenavadno jesensko vreme.) Iz Celja: V petek, 18. novembra zjutraj, prebudilo nas je iz spanja močno bliskanje, treskanje in gromenje, na kar se je vlil dež in šel celi dan. Naslednje dni smo imeli popolnoma aprilsko vreme, dež in solnce sta se menjavala večkrat na dan. Čudno vreme v tem poznem času! (N e v i h t a.) Iz različnih strani Slovenskih goric se nam poroča, da je zadnjo soboto zgodaj tam bliskalo, gromelo in lilo, kakor o kresu. Druga leta je bila navadno v tem času že trda zima. (P o v o d e n j.) Valčki bistre Savinje so se v nedeljo spremenili v velikanske valove. Solčavani imajo mnogo škode, ter bi pač smeli pričakovati, da jim dežela napravi trdno obrežje, katero se je popolnoma zanemarilo pri nedostatni napravi ceste LučeSolčava. Rečičanom je odvzela povodeni trnovsko brv. Treba bo daleč okoli hoditi na most, kakor z levo roko v desni žep. (V i j o 1 i c e.) V Zrečah okoli cerkve so začele cvesti vijolice. Šopek »prvih« cvetek nam je prijatelj doposlal na ogled. Tudi v obližji na vrtu obetajo cvet kukmaste vrtne vijolice. Če se torej narava mladi že po mrzlejših legah, gotovo se ta novica ne bo nova zdela bralcem, bivajočim po toplejših krajih, kakor so Zreče. (Celjski poštni urad) preselil se je 26. nov. v svoje lepo novo dodelano poslopje, ki stoji pri vhodu v mesto, na desni strani kolodvora. To poslopje dela posebno ugoden utis na človeka. Napisi pri uradu so sedai dvojezični; vendar pa je slovenščina na teh napisih tako spakedrana, da je skoro ni mogoče razumeti. Jasen dokaz, da primanjkuje pri poštnem uradu v Celji slovenščine zmožnih uradnikov. Zunanjega dvojezičnega napisa pa še pričakujemo. (Nemška zvestoba.) Wolfa ni bilo pri slavnostni seji 25. novembra. 2e v prejšnji seji je zabavljal proti onim, ki hočejo proslavljati presvitlega cesarja, da ga je moral pokarati zbornični predsednik. In za tem izdajalcem avstrijske domovine drvi po naših trgih in mestih takozvano nemško prebivalstvo. Ne vemo, ali so tudi cesarski uradniki med Wolfovimi častilci, a če bi bili, naj se isti dan poženejo iz službe, ko se izve za njih prusoljubno mišljenje. Izdajalcev ne bo plačevalo naše ljudstvo, ki ljubi svojega cesarja. Kdor še na SchSnererja ali na Wolfa kaj porajta, ni več Avstrijan; Prusake poženimo črez mejo! (Dr. P o i g g e r, k j e s i ?) Ko se je vršila pretečeno leto volitev za V. kurijo na Slovenskem Štajarskem, je vodil volitev v Konjicah komisar celjskega okrajnega glavarstva, dr. Poigger. Zbralo se je 45 volilnih mož, med njimi 38 krščanskih Slovencev, a 7 mokračev, ki se imenujejo tudi socijalni demokrati. V volilno komisijo je izbral cesarski komisar izmed navzočih 7 mokračev tri mokrače, a naših 38 slovenskih korenjakov je pregledal. Izbrali pa so si ti po postavi v komisijo 3 svoje može. Teh 6 izvoljenih udov si mora potem izbrati sedmega uda; če se ne morejo zjediniti, odloči komisar. Naravno je bilo, da je naših 38 mož hotelo imeti izmed svoje sredine moža v komisiji; mokrači so hoteli pa tudi svojega. Ker se toraj stranke niso mogle zjediniti, je odločil komisar krajnega glavarstva, dr. Poigger in izbral ie zoper ogromno večino našega ljudstva četrtega mokrača v komisijo. Po njegovi milosti, po milosti cesarskega uradnika je imelo torej 7 mokračev proti 38 slovenskim poštenjakora večino v volilni komisiji. Jednakopravnost, kje si? Ali bo dr. Poigger, ki je služabnik presvitlega cesarja, tudi še v prihodnje tako očitno podpiral socijalne demokrate, te Ijudi, ki ne marajo za našega presvitlega cesarja ? Da ne marajo za našega cesarja, so javno pred celim svetom pokazali 25. novembra, ko se niso hoteli vdeležiti slavnostne seje. Dr. Poigger, odgovorite nam! Ali hočete še nadalje podpirati ljudi, ki ne marajo za svitlega cesarja? (I z V i t a n j a.) Prvo adventno nedeljo se je obhajal občni zbor naše »cerkvene družbe« za stavbo nove župne cerkve. Nabralo se je dozdaj okoli 4200 gld. V novi odbor so izvoljeni gg.: Franc Jankovič iz vitanjskega trga, Anton Fijavš-Šume iz vitanjske vasi, Franc Mavher, Poteglej, iz Stenic, Ivan Verčnik iz Ljubnice, Tomaž Kovše, Petre, iz Skomra, Jakob Matijec, Ledinek iz Hudine, Janez Rošer, Šušel iz Pake, Janez Založnik, Baštelak iz Doliča, Florjan Jeseničnik, Čretnik iz Brezna, Franc Hlastec, kaplan. Vitanjski župnik je po pravilih vodilelj družbe. Bog daj novemu odboru obilo sreče! Ob tej priložnosti je družbin predstojnik omenjal neštetih dobrot in darov, katere so delili v teku polstoletja presvitli cesar za stavbo katoliških cerkev in v podporo sv. misijonov. Z velikim navdušenjem je sklenil občni zbor, izraziti primernim potom pred naivišjim prestolom čutila globoke hvaležnosti, neomejene zvestobe in srčne Ijubezni povodom petdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva! (K e d a j ?) Ministerski predsednik grof Thun je slovenskim poslancem obljubil, izpolniti jim nekaj slovenskih zahtev, ako ga še nadalje podpirajo. Zato vprašamo svoje čitatelje: Kdo ve, katera zahteva se je že izpolnila? Mi še namreč nič ne vemo o tem. (0 b č i n a R e č i c a) je izvolila nove občinske odbornike, same vrle narodnjake. (Duhovniške spremembe.) C. g. župnik šentiljski Mat. Kelemina je imenovan kn. šk. duh. svetovalcem, č. g. župnik jareninski Jožef Gižek dekanora jareninskim. Župnijo v Loki je dobil č. g. Leop. Skuhersky, kapelan v Laškem. (I z š 1 a j e) v tiskarni sv. Cirila v Mariboru knjiga „ Obravnava proti anarhistu Luigi Luccheniju, morilcu Nj. Vel. cesarice avstrijske, kraljice ogrske. Natančni in zelo obširni popis blage vladarice in popis umora." Knjižica je sestavljena iz verodostojnih virov, in pisana prav po domače. Cena ji je zelo nizka in sicer velja jedna knjižica, katero krasi lepa slika ranjke cesarice v žalni obleki samo 20 kr., po pošti 23 kr; denar se pošlje lahko v poštnih znamkah poleg naročila. Zelo bi bilo želeti, da bi se jih na deželi več vkupaj zbralo in pod jednim naslovom knjižice naročilo, ker se znižajo s tem poštni stroški in se knjižicam pri naročilu 50—100 komadov cena zniža. Naročila sprejema in brzo odpošilja: »Vodstvo tiskarnice sv. Cirila v Mariboru, Koroška ulica 5.» Rojaki! Sezite po knjigi, katero prav toplo priporočamo in bi želeli, da bi na slovenskem Stajarskem ne bilo hiše, ne družine brez omenjene izdaje. — Za Goriško je prevzel razprodajo g. Jos. Jeretič, trgovec v šolski ulici. — V Celju prodaja knjižico knjigarna Drag. Hribarja. — Za Trst in okolico se dobiva v «Delavskem podpornem društvu« Via Molin picolo St. 1., I. nadstr. na desni. — Trgovci naj se oglasijo, zanje imamo znižane cene. Dpuštvene. (Miklavžev večer) priredi v ponedeljek dne 5. decembra v veliki dvorani »Narodnega doma,» «Celjsko pevsko društvo»z naslednjim vsporedom: 1) M. Hubad: «Škrjanček poje, žvrgoli> narodna pesem, poje mešan zbnr; 2) »Krojač Fips,» burka v I. dejanji; 3) M. Hubad: «Prišla je miška,» nar. pesem, poje mešan zbor; 4) Sijajni nastop Miklavža, ki razdeli pridnim otrokom darila. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina za osebo 40 kr. Otroci pod 10 letom v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Stariši se prosijo, da uvrste svoje otroke pri razdelitvl daril k zato pripravljeni mizi. Darila, na koja naj se razločno imena zapišejo, naj seoddajo pri slugi celjske čitalnice v «Narodnemu domu.» (V P o 1 j č a n a h) bode podružnica del. podp. društva v Celju zborovala v šolskem novem poslopju dne 8. decerabra po večernicah. Govoril bode gosp. J. Bele, potovalni učitelj, o trtoreji. (V Rajhenburgu) bode v nedeljo4. t. m. ob 4 uri popoludne pri gosp. županu Unšuldu ustanovni zbor za Raiffeisenovo posojilnico za župnije: Rajhenburg Koprivnico in Podsredo. (Za družbo duhovnikov) sovplačali meseca oktobra in novembra čč. gg.: Murkovič Fr. 12 fl., Vreže Iv. 54 fl. (ustan. in letn. dopl.), Tajek Jakob 33 11., Raktelj Rud. 3 fl., Plepelec Jožef 11 fl.> Bohak Fr. 3 fl., Bračič And. 2 fl., Moravee Fr. 55 fl. (ustan. dopl.), Očgerl Jakob 38 fL (ustan. dopl.), Lom Fr. 32 fl., Kreft Al. 3 fl., Marinič Jakob 13 fl. (ustan. dopl), Gunčer Jožef 33 fl., Lorbek Ivan 2 fl., Jodl Ivan 21 fl. (letn. do 1900), Kršišnik Jožef 12 fl., Vračun Fr. 3 11., Kardinar Jožef 11 &.y Presker Kar. 10 fl., Kolarič Jož. 11 11., Urek And., Sparhakl Jan., Zadravec Pet., Weixler Viktor, Dupelnik Gregor, Šreiner Fr., Frangežr Jer., Ogrizek Fr. po 1 fl. (Dijaški kuhinii v Mariboru) so darovali: gospa El. pl. Rubčevič in g. kapelan Vozlič 10 kron, g. V. iz Runeča 2 kron. V" šartinjski runečki in lahonski občini pri Ormožu podarili so zavedni gospodarji po prizadevanju blagega prijatelja mladine par vreč poljskih pridelkov. Hvala jim in živeli posneraovalci!