Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. -4-4. številka Joliet, Illinois. 13. olitorba leta, 1900 Letnik XI ZAPISNIK IX. GLAV. ZBOR. K. S. K. JEDNOTE. (Nadaljevanje.) Poročilo predsednika: Iz blagajne K. S. K. Jednote se je izplačalo za posmrtnino in poškodnino: društvu sv. Štefana i, $3250; društvu sv. Jožefa 2. $4000: dr. vit. sv. Jurija 3, $3000; dr. sv. Cirila in Metoda 4, $3000; dr. sv. Družine 5. $4500; dr. sv. Jožefa 7. $2250: dr. sv. Cirila in Metoda 8, $3000; dr. sv. Jožefa 12, $6500; dr. sv. Jan. Krst. 13. $250: dr. sv. Jan. Krst. 14, $1000; dr. sv. Roka 15, $2000: dr. sv. Jožefa 16. $5750; dr. Marije Pomočnice ¡7. $500; dr. sv. Jožefa 21, $1500; dr. sv. Barbare 24. $1250; dr. sv. Barbare 23. $1000; dr. sv. Vida 25, $8000; dr. sv. Frančiška Sal. 29, $7000; dr. sv. Petra 30. $1000: dr. Matere Božje 33, $2300: dr. sv. Petra in Pavla 38, $1000; dr. sv. Barbare 40, $1500; dr. ■ sv. Jožefa 41, $2000; dr. sv. Alojzija 42, $730; dr. vit. sv. Florijana 44. $3000; dr. Marije Sedem Žalosti 50, $1300; dr. sv. Petra in Pavla 31. $2500; dr. sv. Alojzija 52, $1500; dr. sv. Jožefa 53, $5250; dr. sv. Srca Jezus. 54, $500; dr. sv Jožefa 56, $1125; dr. sv. Jožefa 57, $1000; dr. sv. Jožefa 38, $1000; dr. sv. Cirila in Metoda 59, $2000; dr. sv. Jan. Krst. 60, $1500; dr. vit. sv. Mihaela 6r. $1600; dr. sv. Petra in Pavla 62. $500; dr. sv. Jan. Evang. 65, $250; dr. sv. Frančiška 66. $1000: dr. sv. Nikolaja 67. $1000; dr. sv. Barbare 68, $350; dr. sv. Srca Jezus. 70. Stroški: za umrle .........$45,800.00 poškodovane . . 4125.00 razne stroške. 4,562.87 $54,487.87 | Preostanek 31. dec. 1905. .. .$39.232.59 Inventar premične lastnine K. S. K. J. v uradu glavnega tajnika 31. dec. 1905: shramba za uradne dokumente $261.50; dve pisalni mizi $15; dva stola $3; stiskalnica za pisma $10; kov-čeg $5; blagajnica $85; tehtnica za pisma $2.50; uradni pečat K. S. K. J. $5; skupaj znaša inventar $387.00 Račun od 31. dec. do 30. junija 1906. Preostanek 31. dec. 1905. .. .$39,232.39 Dohodki: za pristop .......$ 442.00 posmrtnino . . 33.358.00 razne stroške. 1.460.00 znake ............ 458.65 certifikate .... 75.50 drugi dohodki. 133.15 obresti .......... 279.88 poškodovane .. 1,345.50 Stroški za umrle .........$23,250.00 poškodovane .. 750.00 razne stroške.. 1,515.88 $37,552.68 $76.785.27 $25.515.88 Čisti preostanek 1. jul. '06. .$51.269.39 Račun od 30. junija 1906 do 28. septembra 1906: tembra 1906: Shramba za uradne dokumente in listine $261.50; dve pisalni mizi $15; dva stola $3: stiskalnica za pisma $10; kovčeg $5; blagajnica $85; tehtnica za pisma $2.50; uradni pečat S5; pisalni stroj $35; miza za pisalni stroj $3; mimeograf $35: tiskovine in knjige $60: skupna vsota inventarja S550.00. Račun finančnega odbora pohvaljen. potrjen in sprejet. Nato je pred-, na zahtevanje delegatov prebral posamezne razne stroške in nadzornik Golobitsh je opomnil brate delegate, da naj se vsaki delegat na vsako točko takoj oglasi ako ima kaj pripomniti. Sprejeto. Brzojavi. "New York. 1. okt. 1906: Povodom 9. glav. zborov, pozdravljam cenjene tovariše delegate, želim dober vspeh in procvit naši Jedrnati. Josip Kompare." "New York, 1. okt. 1906: Živeli slovenski delegati in naši Jednoti mnogo vspeha. Janez Gašparič." — Duhovni vodja nato odmoli in predsednik zaključi sejo ob 6.10 zvečer, s pripombo, da bodemo vsaki dan posebej ukrenili ako potrebujemo sejo zvečer nadaljevati. Del. J. Zalar, za društvo sv. Jožefa 12, Forest City se uvrsti med imena ostalih delegatov ker je bil preje po pomoti izpuščen. Josip Jarc. zapisnikar. Tretja seja. Začetek ob 9. uri dop. dne 2. okt. 1906. Duhovni vodja moli. Del. Nemanič: Zapisnik naj bode potrjen kadar je ttpisan v redno zapisniško knjigo. Sprejeto. Pravni odbor poroča sledeče: Pi,— raa naslednjih društev- so bila prebrana in od pravnega odbora pregledana in potrjena, da so pri nekaterih točkah brez pomena, pač pa naj dele- žimo čast, da je on kot priprost, neizobražen mož tolikd časa vodil tajništvo >11 želim, da vstanemo vsi s svojih sedežev. Sprejeto in storjeno. Pri- j zivni odbor sporoča, da je bivši tajnik M. VVardjan položil račun, v katerem zahteva plačilo $18. ki jo je izplačal pomočniku pri prepisovanju knjig. Izplačilo računa dovoljeno. Duhovni vodja moli in seja zaključena ob 12. uri. Josip Jarc, zapisnikar j Četrta s; tja. Predsednik otvori sejo ob 2. uri in duhovni vodja moli. Prizivni odbor nadaljuje s poročilom. Peter J. Šterk. ! bivši ud društva -v. Petra in Pavla j 38. zopet lahko nazaj pristopi v dni-! Stvo in Jednoto ako še ni presegel določftie starosti in to kot nov član,- .; Pismo dr. sv. Vida 25, prebrano in oddano, nazaj na prizivni odbor, da določ: vsoto, ki se naj izplača. Del. Skali;:: poroča, da plačuje njegovo društvo, za jedilo članico preveč. Določi -e. da dobi to društvo vsoto povrnjeno. Pismo dr. vit. sv. Florijana I prebrano in odklonjeno na poročilo in pojasnilo del. Skalla. Sprejeto. Pismo tula Janeza Artman-a od društva sv. Barbare 68, prebrano in sobrat Opeka predlaga, da se naj za izplačilo njegove podpore naloži poseben« asesment in naj se mu dobrovoljno plača iz tega S250. Potrjeno. Pismo dr. sv. Frančiška 66, prebrano in del. Zalar predlaga, da se zavrže. Sprejeto. Pismo dr. sv. Jan. Krst. 13, prebrano in del. Barle predlaga, da se zavrže. Sprejelo. Pismo dr. sv. Srca Jez. . 53. radi premalih podatkov zavrženo od prizivnega odbora. Sprejeto. Del. Nemanič: Vse zdravniške liste naj vrhovni zdravnik dr. Ivec pregleda in pojasni vsebino. Sprejeto. Pismo dr. sv. Roka 15. radi brata Jo- Colo., 2. okt. 190C: Čast vsem delegatom. ki delajo v prid naroda, pozdrav delegatom K. S. K. J. Mat. Novak in John Snedec." "New York, 2. okt. 1906: Castitam srečni napredek rojakom, jaz kakor delegat dr.', štev. 43. Anaconda, Mont. ne morem biti prisoten, krivda hesporazumljenje N. II. Z. v New York. Živeli delegati in odbor Jednote. Marko Moguš." Pueblo, Colo.. 2. okt. 1906: Pozdrav vsem delegatom K. S. K. J. Delujte za vero in narod, spomnite se vdov in sirot, kličemo "Veseli Na zdarj“ Jakob Blatnik in Mat. Novak." "La Salle, 2. okt. 1906: Dragi brati delegati. deiftjte v prid krajevnih društev, za vero ih narod, le tako naprej! Pozdrav v imenu dr? sv. Družine, Jos. Bregač." "Joliet. 2. okt. 1906: Živeli zboroValci K. S. K. Jednote! Bog blagoslovi Vaše delo. Bratski pozdrav od dr. vil. sv! Jurija, Jos. Panian, tajnik, Mat. Nemanič, blagajnik." "Joliet, 2. okt. 1906: Želimo veliko sreče k Vašem delu! Vse za napredek K. 5. K. J. Fr. Završnik. Ant. Nemanič, ink, in Koludrovič." Duhovni vodja moli m predsednik zaključi sejo ob 6. uri: zvečer. Josip Jarc. zapisnikar. Peta seja. Dne 3. okt. 1906: Predsednik otvo- ri sejo ob 9. uri z molitvijo. Sledi poročilo vrhovnega zdravnika: Od 1. januarja 1905 pa do 22. septembra 1906 je bilo zavrženih nastopno število prosilcev in prosilk za vsprejem in iz sledečih vzrokov: — Zenske radi nosečnosti 63, zaradi zlatenice 1. jetike 6, odložene preiskave 5, poškodovane ga očesa 1, izgube očesa 8, nepopoli nega certifikata 5. starih formularjev 6. ne podpisa zdravnika 9, srčne hibe 5, kile ali vtrganja 3, zlomljene noge Glavni odborniki in delegatje IX, glavnega zborovanja K, S, K, ^dnote v Slaukeganu, lil. $500; dr, sv. Antona Pad. 71, $500; dr. sv. Antona Pad. 72, $1500; dr. Marije Pomagaj 79, $1500; dr. Murije Sedem Žalosti 84, $1000. Za 75 članov se je izplačalo po $1000 $75,000; za 13 članov se je izplačalo po $500 $6500; za enim članom se je izplačalo $350; za enim članom se je plačalo $750; za 2 članicami se je izplačalo po $300, $600; za 16 članicami se je izplačalo po $500, $8000. Skupaj se je izplačalo za umrle člane in članice od 5. oktobra 1904 do 30. septembra 1906: $91,200. Štirim poškodovanim se je izplačalo po $500, $2000; enajstim poškodovanim se je izplačalo po $250, $2750; | enemu poškodovanemu se je izplačalo $125. Za poškodovane se je skupaj plačalo $4875. Enemu poškodovanemu se je po sklepu 8. glav. zborov, izplačalo od smrtne podpore $500. Skupaj se je izplačalo za umrle in poškodovane od 5. oktobra 1904 pa do 30. septembra 1906; $96,575.00 iz blagajne K. S. K. Jednote. Naveden račun predsednika sprejet in odobren. Poročilo finančnega odbora. Preostanek 31. dec. 1904..$18,117.37 Dohodki: Za pristop .....$ 924.20 posmrtnino ... 61,344.24 rezervni sklad. 6,063.25 1,920.60 106.25 604.50 4,057.80 . 438.45 I43-8o izvenr. stroške zdravnika ..... obresti ....... poškodovane .. znake ......... certifikate 75,603.09 $93,720.46 Preostanek 30 junija 1906. .$51,269.39 Dohodki meseca julija 1906.......$6252.80 avgusta .......... 6358.20 septembra ........ 5712.73 obresti ........... 592.52 $18.889.25 $70,158.64 Stroški meseca julija: razni stroški....$ 141.20 posmrtnina .... 3350.00 Stroški meseca avgusta: razni stroški.. . .$ 96.31 posmrtnina .... 3500.00 Stroški meseca septembra: razni stroški.... 115.30 posmrtnina .... 2500.00 $ 9,702.81 $60,455.83 Zaostala svota poslane na ases. $611.00 Zaostala svota za posmrtnino izplačati, zavlečeno ker dediči niso poslali svojih papirjev znaša 28. septembra 1906: $18,650.00, in če se še to izplača iz blagajne, tedaj ostane čistega denarnega preostanka K. S. K. Jednote dne 28. septembra 1906: $42,416.83. Vsota $61,066.83 je razdeljena kot sledi: Posojilo na cerkvi sv. Jožefa, Joliet .....................$10,000.00 Posojilo na cerkvi sv. Jurija, So. Chicago................. 20,000.00 Posojilo na Will Co. Bank, Joliet ..................... 18,304.50 Gotovine pri blagajniku.... 12,862.33 Skupna vsota v blagajni. .$61,066.88 Inventar premične lastnine K. S. K. J. v uradu glav. tajnika dne 23. sep- gati pregledajo kadar se pride do pravil. Prebrana pisma od: dr. sv. Jožefa 7: dr. sv. Janeza Krst. 14: dr. sv. Cirila in etoda 59; dr. sv. Petra 30; dr. sv. Alojzija 47; dr. Marije Pomagaj 78; dr. sv. Petra in Pavla 38; dr. sv. Janeza Krst. 60; dr. sv. Janeza Krst. 20; dr. sv. Štefana 1: dr. sv. Družine 5; dr. sv. Barbare 68; dr. sv. Frančiška 66; dr. sv. Lovrenca 63. Odmor 10 minut. Brzojav: Pozdravljava delegate in uradnike K. S. K. Jednote. Želiva dober vspeh zborovanju. Delujte v prid društev in Jednote. Kraker in Petelin. Anaconda, Mont." Nadaljevanje seje ob 10:15 dop. Prizivni odbor poroča, da je brat predsednik pravilno ravnal, ko je odstavil brata Nemanič-a od odzorni-štva in Nemanič ne oporeka proti njemu, pač pa pristavi, da on ni hotel poroštva uložiti, dokler on računov ne vidi in da so isti v redu. in se zahvali. da ni ostal kot nadzornik. — Nadalje poroča predsednik radi od-stavljenja bivšega glavnega tajnika M. Wardjana; da je isti svojo resignacijo sam in sicer ustmeno uložil, da hoče službo kot glavni tajnik K. S. K. J. opustiti ker v zadovoljenje on ne more delati. Del. Wardjan se zagovarja, da je imel vedno vse račune v redu, pač pa mu istih finančni odbor ni hotel potrditi. Finančni odbor poroča, da istih potrditi hi smel, ker niso bili v redu. Del. Rev. Sojar: Blagovolite skrajšati kritizacije čez bivšega glav, tajnika, pač pa mu izka- sip Briški prebrano in del. Poglajen predlaga naj se naloži poseben ases-ment in iz te vsote dobrovoljno iz plača $250. Sprejeto. Delovanje brata predsednika z bratom John Tekav-cem odobreno, potrjeno in sprejeto. Del. Šterk: Ana Prešern mora radi njene starosti zanio dr. tajnik dobiti rojstni list iz starega kraja in ako je bila ona že prestara ko je bila vspre-jeta v društvo in Jednoto se ji ne sme izplačati posmrtnina. Sprejeto. Del. Burgar: Vsota $1000, navedena, da je bila pri 8. glav. zborov, plačana dr. sv. Nikolaja 67, se je vrinila v zadnji zapisnik po pomoti. On naznani to pismeno dotičnemu društvu. Sprejeto. Prizivni odbor poroča, da sam ukreniti ne more radi ponesrečenih bratov v Curato, Colo. namreč 9473 Matija Širola, 9474 Janez Vrabič in 9472 Franc Smrekar. Po poročilu drugega podpredsednika Bojc-a so bili ti udje sprejeti v Jednoto 5. aprila 1906 ter plačali svoje mesečne doneske kakor tudi prvi in drugi del. rezervnega sklada. Del. Nemanič: Vsem tem ponesrečenim udom naj se plača popolna posmrtnina. Predsednik da na glasovanje ta predlog in sicer, da vsak delegat in odbornik glasuje za ali zoper kakor se bere njegovo ime. Predlog del. Nemaniča sprejet z 68 glasovi. Brzojavi: “LaSalle, 111., 2. okt. 1906: Želimo g. delegatom sporazumljenje in delujte v prid krajevnih društev in sl. K. S. K. J. Na zdar! V imenu dr. vit. sv. Martina 75, LaSalle, Ant. Mežnarič in Jos. Mrežar.” “Pueblo, t. bolezni na notranjih organih 1, nezadostne starosti 1, slabega življenja r, krvnega zastrupljenja 1, odrezane noge 1. Skupno je bilo zavrženih 121 prosilcev in prosilk, ki so pa bi 1 i vsi potrjeni od krajevnih zdravnikov. Poročilo sprejeto. Del. Štepic: V zadevi žene Petra llenič v Joliet naj prevzame Anton Nemanič na-se odgovornost. Sprejeto. — . Predsednik izvoli sledeče začasne odbore: V gospodarski odbor: Anton Skalla, Matija Prijanovič in Jurij Sto-nič. V odbor za odškodnino: Anton Burgar, Peter Šterk in Franc Medoš. Glede popravka zapisnika predlaga sobrat Krcmesec: Jaz vzamem svoj predlog nazaj in predlagam, da naj se za vse pohabljene ude jednako plača. Del. Zalar: Pohabljenemu elanu Martinu Majerle naj se plača dobrovoljno $250. Sprejeto. Za ta znesek se naloži poseben asesment. Del. Ant. Grdina pojasni delegatom kaj da je vsakega izmed njih dolžnost in da se ni treba bati posebnega asesmenta, ampak prav na tak način se ohrani Jednotina blagajnica. Del. Petritz poroča o stanju bolnega brata Rauh-a. Sobrat Opeka predlaga naj ta bolni član preje uloži svoja zdravniška spričevala. Del. Nemanič: Vrhovni zdravnik naj piše na bolnišnico, v kateri se brat Rauli nahaja ter poizve o njegovem stanju in na podlagi tega se naj reč določi. Prizivni odbor poroča radi otrok umrle Ane Urbančič od dr. sv. Vida 25, in pripušča delegatom razsodbo koliko se naj določi v podporo. Del. Thomas: Društvo sv. Vida 25, ker je veliko naj plača polovico posmrtnine za Ano Urbančič t. j. $250, Jednota pa polovico $250. Del. Ant. Grdina se celi konvenciji zahvali in pojasni, da hoče skrbeti, da društvo stori svojo dolžnost. Odobreno. Del. Rev. Sojar: Delegati imajo pravico predlagane svoje predloge vzeti nazaj in šele potem se sme naprej govoriti. Branje Jednotinih pravil pride na dnevni red. Nadz. Sitar; Naj se pravila ne bero. Ni sprejeto. Del. Nemanič: Pravila naj se bero. Sprejeto. Sobrat Kremesec: Sobrat Maraž naj bere pravila. Jeduoglasno izbran v to. Josip Jarc, zapisnikar. Šesta seja. Predsednik otvori sejo ob 2. uri z molitvijo. Zapisnikar prebere zapisnik zadnje seje in je bil potrjen. Prične se z branjem pravil. Pravila. Str. 3. točka 2 del. Anton Fritz, da se črta od "lajšati” do pike. Sprejeto. Str. 4 Kremesec: Zavarovalnina naj ostane pri starem, t. j. $500 ali $1000. Sprejeto z 52 glasovi proti 6 glasom. Del. Rev. Sojar: Delegat, ki hoče pri zborovanju društvo zastopati, mora biti izvoljen od društva. pri katerem je zavarovan za podporo in usmrtnino. Sprejeto. Del. Nemanič: Nobeno žensko društvo nima pravice poslati drugega delegata na zborovanje, kakor moža. katerega žena je pri istem društvu. Sprejelo. Del. Anton Grdina: Jednota ne potrebuje tako velikega glavnega odbora. Sprejeto. Del. Ant. Burgar: Drugi podpredsednik naj ostane. Sprejeto. Del. Fritz: Vrhovni zdravnik naj ostane, in je ta potrjen z 46 glasovi. Del. Medoš; Finančni odbor, pravni odbor in prizivni odbor naj ne spadajo k glavnemu odboru. Sprejeto. Del. John Gr-‘ dina: Zakaj ima društvo delegata in \ zakaj mora imeti poroštvo društveni delegat ako se na toliko ne zaupa, da 1 bi se mu poslal ček od Jednote? Del. i Zalar: Del. Nemanič naj dobi svoje | pooblastilo nazaj. Sprejeto. Drugi ¡podpredsednik Bojc: Pooblaščenec za j staro domovino, oziroma tudi ako se ¡.potrebuje za Združene države, naj si I ga .vsakp društvo samo izvoli. Spre-I joto. Del. Nemanič: Vsota poroštva j za predsednika naj bode v bodoče mesto $2000 od sedaj naprej $5000. Sprc-! jeto. Del. Zimermnn: V bodoče naj društva pošiljajo denar za asesment na blagajnika in ne na tajnika. Sprejeto. Del. Poglajen: Denar Jednotin naj se v bodoče naloži na Jednotino ime in ne na blagajnikovo. Sprejeto. Del. Zalar: Vsaka posmrtnina naj bo takoj izplačana kakor hitro so vsi dokumenti znajdem v redu. Sprejeto, Del Medoš: Za glavnega tajnika naj bode v bodoče vsota poroštva $5000. Sprejeto. Zapisnikar Jarc: Vsaki mesec mora glavni tajnik oznaniti spe« cificiran račun v Jcdnotinem glasilu. Sprejeto. Del. Klepec: Neodvisen notar naj v bodoče potrdi Jednotine ra1 čune. Sprejeto. Del. Nemanič: VsA imena ženskih članic morajo biti vpisana v knjigo pomožnega tajnika. Sprejeto. Del. Skalla: Glavni tajnik mora vedno ime, številko in razred novo pristopilih udov naznaniti pomožnemu tajniku Jednote. Sprejeto. Del. Zalar: Ako ni na zdrav, spričevalu podpisano ime in šola preiskovalnega zdravnika, mora taka spričevala glavni zdravnik vrniti. Sprejeto. Rev. Kranjec: Nadzorniki se naj vsakih šest mesecev zbirajo, ako pa je potrebno večkrat, mora iste predsednik sklicati skupaj. Sprejeto. Del. Lah: Poroštvo za nadzornike naj zadostuje za $10,000. Sprejeto. Stran 14: Križa naj se celi ostavek točke 1. Str. 16 Od "začasni” do "Jednote” se prestavi na stran 15, nad točko 2. Brzojavi: "Calumet, 2. okt. 1906; Pozdravljam uradnike in delegate in odbor K. S. K. J. Delujte složno v Jesni za kar mu gre vsa čast. Nadalje moram tudi spomniti več šaljivih povesti, katere nam je povedal g. John Grdina, smeha Grdina, smeha ni bilo ne nonca ne kraja. Tudi moram omeniti naše kranjske harmonike. Kakor vsi vemo, da brez harmonike ni domače zabave. Posebej pa moram omeniti, da je igranje te harmonike povzročilo še več veselja, ker je na isto igralo mlado slovensko dekle, kar nas je tujce še bolj presenetilo. Igrala je razne poskočnice in druge, tako da smo sd vsi čudili. No, pa naj nihče ne misli, da med nami delegati ni bilo nobenega, da bi znal igrati na harmoniko. Gotovo je bili Gospod A. Skala je poskusil ter zaigral večkrat, da je bilo veselje. -Pozabiti ne smem tudi raznih govornikov, ki so kratko a jedrnato povedali naš namen, posebno so pohvalili gostoljubnost vrlih waukeganskih Slovencev. Gosp. Petkovšek je se prav lepo zahvalil delegatom, da so se njegovemu povabilu tako polnoštevilno odzvali. Rev. Sojar, Rev. Kranjec, g. Sterbenc, g. Sneller in drugi so se lepo zahvalili g. Petkovšeku in soprogi, ki je žrtvoval lepo svoto za večerjo. Tudi jaz mu v imenu vseh gospodov delegatov in glavnega odbora izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo ter rečem, da gotovo take gostoljubnosti ni mogoče pričakovati. Ljubi Bog naj povrne vsem ker mi tega vsega gotovo ne moremo poplačati. Živel Waukegan! Živeli waukeganski Slovenci in njih stara gostoljubnost. Pozabiti pa tudi ne smem gg. Burgarja iz New Yorka in Zalarja iz Forest City, Pa., ki sta govorila več pohvalnih reči o naši slavni Jednoti, o ameriških šegah in navadah ter spodbujala poslušalce, da postane naš narod ameriško-slovenski. Pa treba, da končam. Pozdravljajoč vse prijatelje in znance, jim kličem Na svidenje! Jos. Klepec. Eveleth, Minn., 1. okt. — Slavno uredništvo! Spoštovanim bralcem A-amerikanskega Slovenca naznanjam, da sem se v sredi meseca septembra s svojim sopotnikom Jos. Simoničem mudil v državi Illinois, osobito v Chi-cagi in mestu Joliet. Pohvalno se iz ražam o lepi legi te države, ter o podnebju dotičnega kraja. Posebno nama so dopadle lepoure jene lote v Jolietu ter obilne farme v okolici, potem sadna drevesa rastoča ravnotako kakor v starem kraju. Spoštovani g. upravnik Amerikart-skega Slovenca naju je sam vodil po tamošnjih tovarnah in dratovnah ter nam marsikaj zanimivega pokazal, za kar sva mu hvaležna. Pokazal nama je tudi tiskarno A. S. ter novi veliki tiskalni stroj, kateri stane precejšnjega denarja, kar je znamenje precejšnjega napredka slovenskega naroda v Ameriki. Ravnotako nam je pokazal veliko novo cerkev, katera je v resnici dika tamošnjim Sloven cem. Nadalje sva si ogledala enega izmed jolietskih parkov in potem ve^ liko slovensko pokopališče, na katerem počiva marsikateri prerano umrli rojak. Skratka, bila sva s svojim po hodom v Joliet prav zadovoljna. Sedaj pošiljam srčen pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, tqbi, Ame rikanski Slovenec, pa želim prav iz vrsten uspeh v tvojem delovanju. Alojzij Sterbenec. Ely, Minn., 30. sept. —■ Dragi mi urednik A. S., prosim malo prostora v nam cenjenem slovenskem listu, ki je največji, najcenejši list in glasilo K. S. K. Jednote. Neki narodni pre govor pravi, da dobro branje stori človeka zmožnejšega. Ko sem čital v številki 38. A. S. za državljanski papir, me je storilo zmožnejšega, toraj g. urednik, lepa hvala Vam za opomin zaradi državljanskega papirja. Marsi-sikaterega je spomnil Vaš opomin, kakor ravno tudi mene, da sem si poiskal to reč. Že 5 let sem v tem ameriškem kraju, pa v resnici se nisem spomnil za reč, katera precej ve lja, kajti že so potekali poslednji časi o tej zadevi. Zatorej, dragi čitalci podpirajmo takšen list, ki nam je v korist in poduči j ivost. Tukaj v Ely so nam prinesle jesenske noči že dvakrat zmr-zlo ali slano, zato pa že v okolici po gojzdnem drevju odpada pet§e. Pozdravljam Slovence po Ameriki, tebi pa, Amerikanski Slovenec, želim obilo zvestih naročnikov in predplačnikov Naročnik. New York, 4. okt. — Izmišljena tvrdka Frank Dolenc, ki je nameravala loviti kaline med ameriškimi rojaki na limanice “Črnih bukev”, je izginila iz New Yorka neznano kam. "Tvrdko” so tvorili trije sleparji, neki K. Rebek in neki Arh in še neki tretji klativitez žalostne postave. Vse tri zasleduje pošta Združ. držav, kojo so tudi po svoje zvodili na led. Silver Springs, N. Y., 7. okt, ^— Prosim, g. urednik, natisnite nekaj iz naše naselbine. Tukaj sta se poročila Matija Žugelj, doma iz Dobravice, farč Podzemelj, okraj Metlika in Miss Mary Špolarič, doma iz Kutine, okfaj Belo-var na Hrvaškem. Poročila sta se v najbližnjem mestu Buffalo, N. Y., dne 30. sept. v poljski cerkvi. Pa g. župnik jima ni dal spričevala, ne vem, zakaj ne. Z delom nam gre tukaj prav dobro. Tu niso železne tovarne, nego neka fabrika, ki se v nji sol dela in se imenuje Worcester Salt Co., N. Y. Kacih 7 milj daleč od tukaj je mesto Warsaw, N. Y., ki ima tudi fabriko za sol in tam dela samo mi Slovenec, ima družino in pravi, da delavcev zmerom primanjkuje. In tri milje od tukaj je mesto Rockglen, N. Y., kjey je tudi velika fabrika za sol, a že 7 let štapa. Takrat je tam stanovalo čez 30 Ribničanov z družinami. In zdaj spet to fabriko popravljajo in bo vkratkem zaronala, in kompanist bi i^d dobil nazaj tiste Ribničane, zato ker so dobri delavci. S pozdravom na rojake v Ameriki! Anton Štefanič, Box 37, Wyoming Co., Silver Springs. Cleveland, O., 7. okt. — Zadnji ponedeljek, ponesrečil se je rojak Ivan Bende, doma iz Trebčevasi, pri Žužemberku, na Dolenjskem. Šel je ta dan v Newburg z namenom, ogle- J(HO*04(H04040*e^O*(HO*0404(Hm>. IWiMoTuiw ïliuillliilîui mm.milim mu«- MU- igli aun lunilla-' noir /Z//A/V/ V/Hc///Mtr- On>ffíi ///•//»( iikiiiim iinuitt MMiuiniV *••*/# >r~ /'/"T'Sr- 7 ca SO Cento « ^LVËRACa CEPKA RA Pl BS IOWA «?Jv Jjv Jÿ» vjv Jjy# PLJUČA ^ ai» je znan kot najboljše zdravilo zoper kašelj, prehlajenje in vnetje pljuč. CENA 25c IN 50c II i t*AC 4- Glavne stvar pri zdravljenju odrg, opeklin, izvinjenja in drugih enakih bo- III l i U3 V • lezni je hitrost pri previjanju rane. Storite hitro ko ste še bolnika deli na Veselje. rano obkladek namočen v Severovo Olje sv. Gothardo. Cena 50c; % I Redkobesednost. I ï 1 Rumenje! I Vsakdo, ki je trpel na raznih neredih v želodcu je prav vesel ko je ozdravel po vabljenju Severovega želodčnega grenčeca. Cena 50c in $1. Trgovska pisma naj bodo kratka, a človek pa naj le govori in se veseli življenja, zdravja in sreče. To pa najhitrejše in najcenejše došešete če rabite Severov življenski balzam. Cena 75c. Če koxa in očesna belina, postanete rumeni in izgubite pravo barvo to kaže da prebavni organi niso v redu. Organi, ki dajejo moč in čistočo vsemu človeškemu telesu morajo biti v pravem redu, to se pa doseže z Severovega zdravila za obisti in jetra 75c in $1.25 Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj. W. F. Severa Co. dati si tamošnje pokopališče. Na Broadway ga zadene nesreča. Ko je hotel iti čez most, se spodtakne in pade v 30 čevljev globok jarek. Vsled zadobljenih notranjih poškodb, je v četrtek umrl v broadwayski bolnici. Nesrečnež je bil star kakih 25 let in zapušča. tukaj žalujočega očeta. Pokojnik ni bil član nikakega društva. —V sredo sta se poročila gospod August Guštin, doma iz Borovnice z gospodično Jerico Suhadolnik, doma iz Preserja. N. D. Pueblo, Colo., 6. okt. — V nedeljo so pokopali prav slovesno Jakoba Pavlina, ki se je ponesrečil pri delu v Colo. City, Colo. Rajni je bil ud društva sv. Petra in Pavla, tedaj tudi jugoslovanske Jednote, in imenovano društvo je svojemu udu priredilo dostojen pogreb, katerega sta se udeležila tudi dva druga društva spadajoča v isto Jednoto, namreč Sokol in Marija Pomagaj. Ob pol 11. se je opravila v naši cerkvi slovesna z^dušnica in potem smo ga spremili na katoliško pokopališče. Rajni, okoli 35 let st^r je bil doma iz Rateža iz fare Brs-nice na Dolenjskem, kjer je zapustil vdovo z 'dvojmi otročiči. Bil je že poprej delj časa v Ameriki, pa zadnjikrat je zapustil svoj kraj šele pred 9 meseci. —V sredo zjutraj okoli osmih je nenadoma izbruhnila stena pri plavžu D. Plavž napolnjen s stopljeno rudo je vlil smrtonosno zmes na nesrečne okoli stoječe, da je bilo le grozno videti. Takoj ni bilo mogoče razsoditi kakega naroda ljudje so bili ponesrečeni, pa vendar je jeden zinil par besedi, da so potem poslali po italijanskega duhovna. Enega Italijana so potegnili mrtvega iz raztopline, drugi zamorec je umrl na poti proti bolnišnici, dva pa, en Italijan in en Meksikanec sta se še nekaj ur mučila v bolnišnici in po prejetju sv. zakramentov ju je rešila smrt. Uradniki kompanije pravijo, da so bili dobro ogledali plavž predno so ga napolnili in da je bilo vse trdno. Tudi delavci v bližini so bili poškodovani, pa neznatno. Slovenci ne delajo dosti okoli plavžev, kjer se je nesreča pripetila. —Glavo je strlo nekemu Austrijcu Karl Genet po imenu. V soboto je delal in okoli 3 ure ga nenadoma zadene nesVeča. Delal je pri malih ka-rah, katere dovažajo rudo, ko je po nesreči prišel z glavo med dve kari, kateri sta ravno trčili. Glavo mu je skoro popolnoma strlo in ko so ga hoteli peljati v bolnico jim je na potu umrl. —Kakor hitro bode mogoče se bode pričelo delo na plavžu “F”. Pred par tedni so pustili delo na tem plav- žu ter šli delat drugo bolj potrebno delo, katero je moralo biti dokončano pred mrzlim vremenom. Sedaj je skoro vse popravljeno in pričelo se je zopet na tem plavžu delati. Vzelo bode najmanj 6 mesecev, da bode vse popolnoma dokončano, t. j., da bodo pričeli lahko topiti rudo. —Veselica, katero je priredilo mlado pevsko društvo “Prešern” zadnjo nedeljo v dvorani sv. Jožefa je bila prav izvrstno in dobro obiskana. Pri seji v sredo so- sklenili, da napravijo v kratkem društveni večer, na katerega se vabijo vsi udi. C. N. Calumet, Mich., 5. okt. — V sredo zjutraj sta se poročila v slovenski župni cerkvi g. Frank Kunst od sv. Petra na Štajerskem z gdč. Josipino Pavlič iz Kamnika na Gorenjskem. —Dr. Joseph O. Grahek je odpotoval ta teden v Chicago, da dovrši ondi svoje zdravniške študije. —Pretekli teden prišli so iz stare domovine: Mihael Rupe, John Sterbenc in Jos. Staudahar, vsi trije iz sta-rotrške fare. Prignala jih je sem beda in siromaštvo starega kraja; v blaženi Ameriki upajo nekoliko odpomoči praznim žepom. —V noči mej sredo in četrtkom se je zopet pripetila nesreča v Red Jac-ket rudniku C. & H. družbe. To pot je žrtva Hrvat Math. Butorac, star 25. let, doma iz Primorja. V Ameriki je bival 9 mesecev. Bil je član hrvat-skega društva Vinodolac N. H. Z. —Na Tamaracku pa je položaj vedno jednak. Dim in plini prihajajo v veliki množini na površje. Gl. Zahvala. Tem potom se iskreno zahvaljujeva g. Franc Opeki in soprogi za gostoljubno postrežbo tekom konvencije v Waukeganu, 111., kakor tudi g. Franc Petkovšku in soprogi. John R. Sterbenz. Josip Dunda. Zahvala. Spodaj podpisani se tem potom naj-iskreneje zahvaljujem gg. Barletu Petkovšeku, Opeki in njih družinam ki so mi ob času mojega bivanja v Waukeganu skazali svojo največjo gostoljubnost. Joliet, 111., 8. okt. 1906. Jos. Klepec. Obogatel je hitro. Thales, grški modrijan, je krepko govoril proti nesmiselni maniji hitrega bogatenja ali kakor pravi Anglež “get rich quickly”. Neki bogataš je odgovoril, da tako govori vsak, ki si ne zna pridobiti bogastva. Thales ga je zavrnil, da hoče dokazati, da je lože obogateti nego postati modrim. Posvetil je trgovini ves svoj čas in vso energijo, kakor tudi svojo visoko izobraženost. V enem letu si je pridobil več denarja nego njegovi tekmeci svoje žive dni. “Imel sem enega part-narja,”*je rekel, “dober želodec.” Kdor koli hoče uspeti v življenju, mora imeti dober želodec, in edino zdravilo, ki ohrani vsak želodec krepak in zdrav, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prebavo napravi popolno kri obilo in čisto, živce in 'možgane močne. Tudi če si še tako zdrav, čuvaj zdravje s tem imenitnim zdravilom iz grozdnega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Stoletnica parobrodov. “Ligue Maritime Française” pripravlja slavnost stoletnice parobrodov. Fulton je izročil namreč prvi svoj parobrod 1. 1807 prometu in nameravajo zato prirediti mednarodno razstavo. Sicer je Fulton prvi zgradil “Claremont”, ki je vozil meseca avgusta 1. 1807 120 morskih milj iz New Yorka v Albany v 32 urah, a bili so že preje, ki so nasvetovali in že praktično poizkušali izvesti promet ladij s parom. Na Fultonove prednike se ne mislijo ozirati pri razstavi. Znano je, da je zgradil francoski matematik in fizik Denis Papin že pred 200 leti nepopolni parni stroj in parobrod, s katerim se je vozil po Fuldi. Brodarje je pa nenavadna prikazen na reki tako razburila, da so razdrli ladjo. V osemnajstem stoletju je več oseb poizkušalo zgraditi parobrod kakor Američan John Fitsch 1. 1778 in prihodnje leto Patrick Miller. Francozi trde, da je zgradil prvi uporaljivi parobrod Francoz Jouffroy d’ Abbaus. A kljub vsem poizkusom je pa le bil Američan Fulton prvi, ki je prvi praktično uvedel moderni parobrod. Že leta 1802 in 1803 je gradil Fulton svoj parobrod v Parizu, a prvi parnik se mu je potopil v Seini, ker je bil stroj pretežak. Potopljeni stroj so dvignili in mesca avgusta 1. 1803 je vozil Fulton v navzočnosti komisije francoske akademije proti izviru Seine. A cesar Napoleon ni hotel podpirati Fultona. Država New York je pa podelila Fultonu monopol za paroplovbo po severnoameriških rekah in Fulton se je preselil v Ameriko. Z na Angleškem zgrajenim strojem 18 konjskih sil je Fulton zgradil 160 tonski parobrod “Claremont”. Fulton je zgradil tudi parno fregato z 32 topovi, 66 m dolgo. Prihodnje leto so pa že na Angleškem Francoskem in v Nemčiji zgradili mnogo parobrodov. “Ligue Maritime Française” postavi v spomin Fultonu Denis Papinu in Jouffroy d’ Abbansu ob Seini spomenik. KRANJSKO. —V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. septembra 10 Hrvatov in 4 Slovenci 'I£>. sept. 40 Slovencev in 60 Hrvatov, 11. sept. 155 Slovencev, 18 Hrvatov in 54 Makedoncev, 13. sept. 29 Slovencev in 8 Hrvatov. —Iz Amerike je došlo v Ljubljano dne 9. sept. 210 Hrvatov in Makedoncev, 11. sept. 19 Hrvatov in 6 Slovencev. -—Izlet na razstavo v Zagreb je priredil odbor ljubljanske mesarske zadruge, kateremu se je pridružilo tudi precej družili ljubljanskih obrtnikov. Izletniki so bili s tem. kar so v Zagrebu videli, jako zadovoljni in so vsi edini v želji, naj bi slovenski kmetje povzdignili živinorejo na tako stopnjo kakor na Hrvatskem, kar sijajno priča razstava. —Slika iz Črnomlja. Piše se: Središče naše L.ele Krajine nam je naslikal naš mladi umetnik, sedmošolec M. Kambič. Slika Črnomlja kaže silo probujajočega se talenta. Krasno se preliva svetloba izza oblakov nad mestom in pokrajino, polno pristne narodne .poezije. Upamo, da se inteligentno naše občinstvo zavzame za mladi talent in mu naredi nekoliko veselja in poguma, za nadaljno delo. —Svojemu mojstru pretil. Rudolf Bebar, kovaški pomočnik v Novi vasi, je delal za kovaškega pomočnika pri kovaškem mojstru na Velikem vrhu. Dne 29. junija mu je dal mojster 2 K predujema, katere je pri sosedu zapravil. Se tisto dopoldne je od mojstrove žene zahteval 4 K, a je dobil le z K. Zvečer, ko so že domači spali je Bebar začel po durih razbijati in zahteval 10 K. Ker mu jih mojster ni hotel dati, zdžugal je, da bo kladva razbil, meh razrezal, družino pobil in bajto zažgal. Sedel bo zato pet mesecev v težki ječi. —Pogreša se že od petka 7. sept. imetnik mlekarne Karol Seliškar. V petek je bil v Trstu, odkoder se ni več vrnil. Tudi njegova žena ne ve. kam da bi bil šel. Prodajalnica mleka je sedaj zaprta. Seliškar je bil v zadnjem času v slabih financijelnih razmerah. —Tvrdko Gričar in Mejač v Ljubljani bo odslej vodil samo g. Ivan Mejač. —Novo pokopališče napravi občina Gorenja Šiška v Dravljah in sicer za vasi Gorenja Šiška, Koseze, Dravlje, Žapuže in Peržan, kjer je skupno farno pokopališče že davno za celo faro premajhno. —Dne 16. avgusta se je vršil v Št. Vidu pri Ljubljani ustanovni shod "Kmetske županske zveze". Ta zveza ima namen koristiti županom in se ne bo bavila s politiko. Po pozdravnem nagovoru župana Belca je razpravljal dež. odbornik Povše o nalogah in koristili “Kmetske županske zveze". Za predsednika nove zveze je bil izvoljen soglasno g. A. Belec. Slednjič je bil razgovor o listu in notranjih društvenih razmerah. Navzočih je bilo številno županov in občinskih svetovalcev. —V Postojni so v nedeljo 12. avg. odkrili spomenik pesniku in pisatelju M. Vilharju. Iz Ljubljane in Trsta je za to priliko vozil posebni vlak tuje goste. Slavnostni govornik profesor Tominšek je v izbranih besedah popisal Vilharjevo literarno delovanje, nakar je sledilo ob odkritem kipu še več govorov. Popoldne so udeleženci obiskali jamo in večerno veselico. —Kako so razdelili posestvo Miroslava Vilharja. Kaleč, posestvo Miroslava Vilharja, je podedoval g. Evgen Vilhar, ki še sedaj živi v Šiški. Ta je prodal Kaleč osmim posestnikom iz ■Bača. Ti so si razdelili posestvo, ki meri okoli 350 oralov, med seboj in sicer na prav zanimiv način. Klicali niso nikakega inženirja, marveč so celo posestvo razdelili sporazumno na 8 enakih delov in vsakemu delu dali posebno številko. Nato so šli v zagorsko loterijo in so tam vlekli številke dvakrat: prvič v namen, v katerem redu bodo vlekli onih 8 številk ki so j'h posamezni deli posestva dobili in potem so vlekli teh osem številk in vsak je dobil del z ono številko ki jo je v drugo potegnil. Zadovoljni so bili vsi, kajti vsak je rekel: “Kar sem hotel, to sem dobil!" Tako se je vadjalo za Vilharjevo last. kakor za -Kristov plašč, kupci so si prihranili par tisočakov. —V nedeljo 12. avg. je bil na Jesenicah občni zbor “Strokovnega društva na Savi". Društvo je imelo 7053 K dohodkov ter je v podporne namene razdelilo 3971 K. Volitve se soc. demokratje in liberalci niso udeležili, ker so uvideli, da ne premorejo veli ko. Z upitjem in psovanjem se ljudje te vrste vedno odlikujejo. — Iz zveze kranjskih gasilnih društev je izstopilo 17 nemških gasilnih društev. Zveza šteje sedaj 130 gasilnih društev. —Strela je ubila 16. avgusta v Zg. Tuhinju ob pol treh popoldan pol zemljaka Jožefa Voljkar. “Jakovca". Okopaval je z družino korenje: kar se zabliska in mu trešči v glavo; slamnik srajco, hlače in levi čevelj mu je kar sežgalo. Druge je puh podrl, poškodovani pa niso nič. Bil je v trenutku mrtev. —Hlapec padel v ogenj. Ko je 15. avgusta gorelo v farski občini pri Kočevju, je padel v ogenj hlapec Mihael Mojetič, katerega so vsega opečenega potegnili iz ognja in ga prepeljali v deželno bolnišnico. —Mesto plačila jo je popihal Jožef Juvan, kamnosek iz Most, je delal v Kamnigorici, ter imel hrano in stanovanje pri Nacetu Bajželj. Ko je dolg narastel na 74 K 20 v. jo je Jovan skrivaj na Koroško popihal. Šele 16. julija je bil v VVienerbruku aretovan in v Ljubljano pripeljan. Za kazen je dobil šest mesecev ječe. —Pisatelj gospod Janko Leban pride za učitelja v Bukovico nad Škofjo Loko. —Cesarjev dar. Cesar je pogorel-cem v Desincu na Belokranjskem podaril 2000 kron. — Slavnostno odkritje Vegovega spomenika v Moravčah. V nedeljo 16. sept. dopoldne so v prijaznem trgu Moravče slovesno odkrili spomenik velikega slovenskega učenjaka, Jurja barona Vege. Slavnosti sc je udeležilo do 3000 oseb. Ob 10. uri je bila maša, nakar se je izvršila slovesnost pred cerkvijo, kjer stoji spomenik. Slavnostni govor je imel profesor g. Maks Pirnat iz Kranja. V nemškem jeziku je govoril artilerijski podpolkovnik g. Ruprecht, čigar govor je prebral v slovenskem jeziku nadporočnik gosp. Ravtsch. Kot predsednik osrednjega odbora za Vegov spomenik je govoril umirovljeni polkovnik g. pl. Lukane, nakar je še domači župnik povedal, da se računi za spomenik objavijo. Nato se je vršilo polaganje vencev. Udeležba je bila, kakor že povedano, velika. Slavnosti se je udeležila med drugim tudi velika deputacija artiljerijskega polka ter cela vojaška godba, ki je prav pridno igrala. Popoldne je bil koncert, pri katerem je vojaška godba istbtako ves čas neumorno svirala. — Vegov doprsni kip je delo kiparja Ivana Zajca, ki se je tu znova pokazal mojstra. Zidarska dela spomenika je izvršil domači arhitekt g. Fran Urbanja, kamnoseška pa kamnosek iz Peč. Spomenik je kras za Moravče in bo vedno pričal, kako velike može ima Slovenija. može. ki so se iz nič povspeli na višino vednosti in znanosti ter postali veliki učenjaki, da jih občuduje ves svet. — Radi izdajanja ponarejenih 20-kronskih bankovcev je bil v Škocijanu aretiran posestnik Martin Grm iz Dobrave. občina Dobrnice. Pri njem so našli 38 ponarejenih bankovcev, katere je dobil lani od ponarejalcev denarja iz Amerike. —Krajni šolski svet v Kočevju je sklenil, uvesti za poskušnjo nerazdeljen poldnevni pouk na ondotni ljudski šoli od 15. septembra do 1. novembra in od 1. aprila do 15. julija. —Novo podjetje — delniška opekarna. ki se osnuje v Ilir. Bistrici. Glavnive bode treba 500.000 K. Tovarna bode zidana v velikem obsegu in najnovejšem stilu. —Električni promet na progi Cel.-Goriea. Kakor poročajo, se vršijo predpriprave za izkoriščenje vodnih sil iz Save in Radovne na Gorenjskem v svrho, da se pride do električnega prometa med Celovcem in Gorico. Stala bi taka naprava okoli 15 milijonov kron. Ta moč bi mogla gnati na dan 60 vlakov. — Shod ognjegascev v Ljubljani. Zastopniki “Slovanske zveze ognjegascev" so dne 8. sept. sklenili, da se vrši ob štiridesetletnici "Ljubljanske prostovoljne požarne hrambe’” leta 1910 splošni shod ognjegascev v Lju-ljani v zvezi z razstavo ognjegasnih rekvizitov. —Lov v kamniških planinah. Poroča se z dne ti. sept. Minoli teden so princ Oton \Vindischgraetz in lovska družba v kamniških planinah ustre lili 65 divjih koz7 mnogo so jih podarili domačinom. —Ogenj. V nedeljo 9. sept. popo-ludne je pogorelo v Zakraju, občina Bloke, Matevžu Žnidaršiču gospodarsko poslopje. Škode je 1500 K, zavarovan je pa za 300 K. Ogenj so zanetili otroci. — Na vojaškem naboru razgrajal. Dne 24. aprila je prišel, kakor je že sploh v navadi Anton Aljančič, čevljar v Tržiču pijan k naborni stavi. Ker je pa preveč razgrajal, bil je aretiran in odveden v občinski zapor. Aljančič je jel v zaporu divjati, razbil je pri pričnah dve nogi, in pri vratih sdodnji zapah. Na opomin redarja, da naj miruje, zagrozil mu je. da ga bo, če skup prideta, nato ga je s pestjo po levem ušesu udaril. Sedel bo zato pol leta v ječi. —Obesil se je na Žagarskem vrhu pri Javorju v ljubljanski okolici neki kočar vulgo Žabiček dne 3. septembra. Vzrok neznan; zapušča vdovo in troje otrok. —Iz Ribnice poročajo: Tukaj se je ustanovil "Sokol". —Na Ježici je umrl dne 12. sept. starosta župnije Štefan Bobek, star 85 let. Vrl mož, stare korenine, krščanskega prepričanja, dobrotnik revežem in cerkvi. —Trtno uš je zasledil v obč. Šmartno pri Litiji vinogradniški komisar Gombač. —Krška vas, 7. sept. Trgovec Ivan Vahčič v Cerkljah pri Krškem je umrl. -faradi umora sta prijela dva jet-niška paznika v neki gostilni v Kolodvorski ulici v Ljubljani 21 letnega Jožefa Rozmana iz Podreč. —Celje, 24. sept. Letošnji vinski pridelek po bizeljskih, pišečkili in sromeljskih goricah obeta biti tako izvrsten, kakor ga že davno ne pomnimo. Obvarovani smo bili vseh uim in nobena bolezen ni nadlegovala naših vinskih trt, grozdje je zdravo in začela se je že vinska trgatev. Rane vrste so že obrane in tudi že prodane. Cena obeta biti dobra ker je ves lanski pridelek prodan. Pridno se že o-glašajo kupci, ki so se prepričali, da ne dobijo nikjer tako izvrstne in zdrave kapljice, kakor pri nas. —Veliki požar. Dne 5. sept. popoldan ob 2. uri je izbruhnil silen požar v Radomirju pri Gornjemgradu. Pretila je nevarnost, da pogori cela vas. ker je vlekel močan veter. Pogorelo je 17 poslopij. Radomirci se imajo zahvaliti požrtvovalnim gasilcem, da ni bila upepeljena cela vas. Poleg domače požarne brambe je prihitela na lice mesta še rečiška, gornjegrajska, ljubenska in mozirska požarna hramba. Posrečilo se jim je. da so ogenj omejili. Razven dveh posestnikov so bili zavarovani vsi. Škoda je velika. ker so bili pridelki že povečini pod streho. Najbrže je zažgala neprevidna roka. — Sv. Jurij ob Ščavnici. "Bralno društvo" je jurjevškega rojaka vele-rodn. gospoda E'. Hrašovec, vpok. sodnika v Gradcu povodom njegove Sjletnice imenovalo svojim častnim članom. KOROŠKO. < J —Velika nesreča na železnici. Dne 17. sept. sta trčila dva osebna vlaka pri Waltendorfu med postajama Krumpendorf in Poreče, s tako silo eden ob drugega, da sta se lokomotivi, kar ena v drugo zarili, prvi vagon za mašino. je pri celovškem vlaku popolnoma zdrobljen, tretji vagon se je postavil po koncu, pri beljaškem vlaku so bile poškodbe lokomotive in vagonov še večje, ker je nekoliko vagonov vsled hudega sunka skočilo s tira. Nesreča se je zgodila, ker je prometni uradnik v Porečah dovolil, da se je vlak št. 418 prezgodaj odpeljal s postaje. Železnica je namreč enotirna, vlaka 418 in 417 se zato vsak dan ob 4 uri 14 minut srečata na postaji Poreče. Ker pa 17. sept. uradniku ni še došel signal ob navadnem času. je mislil, da ima beljaški vlak zamudo in da se bodeta vlaka srečala na prihodnji štaciji v Krumpendorfu ter je pustil celovški vlak s postaje. Kmalu na to se je zgodila nesreča. Mrtev je verski učitelj Koch iz Beljaka, ponoči je umrl v bolnici strojevodja Lederer; težko ranjenih je bilo še 6 drugih, od teh 2 strojevodja in en kurjač in trije potniki. PRIMORSKO. — Skrivališče igralcev v Opatiji. Pred nedavnim časom je vzbudil sa-moumor neke v Opatiji se mudeče boljše dame veliko pozornost. Damo so našli ustreljeno na bregu od Opatije dalje proti Voloski. Ustreljena je bila v srce. Po raznih zapiskih, ki so jih pri samomorilki našli, je policija spoznala, da se je dama zato u-smrtila, ker je v hazardni igri izgubila vse svoje premoženje. Kje bi se pa bilo to zgodilo, je bilo početkom težko dognati. A zdaj so odkrili v kleti nekega poslopja silno razkošno urejeno igralno sobo, odkoder so peljali na razne strani tajni izhodi. Da ni prihajal ropot na površje, so bila vsa okna in vrata zadelana s posebno teškitni gardinami. Igralce sa zalotili pri igri. Kot vodja banke je posloval neki Anglež Broon. :—Umrl je v Gorici gostilničar "Pri zvezdi" g. Vincencij Špacapan. ■RVATSKO. —Reška resolucija ne gre v cvetje, ampak poganja le trnje Hrvatom. To se je pokazalo po zadnjih izgredih v Reki. Mažarska koalicija je poprej potrebovala Hrvate, da je prišla na krmilo, a vezala se ni za bodočnost. Zadnjič so pokazali Hrvatje, da svojih pravic do Reke še niso pozabili, a tega ni v reški resoluciji in o tem ne marajo Mažari nič slišati ter zanikujejo, j da bi bili kaj obljubili. *. * ^Na> c/5) ■ rim^ S 1 I limfi Si 11 HBHH st® — i ■■ 1 > USTANOVLJENO LETA 1893. ^jsJSK SAKS## * GLAVNA PISARNA: * f 109 GREENWICH STREET, NEW YORK f TELEFOM 379« CORTLAiNDT. Podružnica : 1778 St. Clair St„ Cleveland, 0, ZASTOPNIK 9 VSEH PAROBRODN1H DRUŽB. ,±& A» d* Pošilja denarje v staro -----------— domovino najceneje in najhitreje. Paroirrodne listke Prodaia -----:-------po 1Z- l v i r n i h cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker Ne\v Tor k ~ je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad ¡0 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v Nev York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovan jem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND Vsakdo n «j pazi na hišno številko 109 * * Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. f r Preobrat v zdravništvu. Vsak bolnik bodisi od blizu ali od daleč, ako se obrne na nov, velik, UNIVERSAL. MEDICA.L, INSTITUTE v New Yorku, zadobi znova svoje zdravje. Vsak dan dospe več sto zahval! Gospod profesor! Berite, strmite! m ¥ Tem potem se Vam javno zahvaljujem gospod profesor, strokovnjak Universal Medical Institute v New Yorku, ker ste me ozdravili, prsne bolezni, kronične bolezni v dttšniku, zapiranja, splošne oslabelosti, kašlja, potenju po noči, pomattj-jks kanje teka- ter me je zdra- 1 .-.Y- vilo (i zdravnikov, kteri so vsi rekli, da se moram operaciji podvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseca, ter se še enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem i« Vas y.|V toplo priporočam vsem slovenskim ženam, k tore so bolne, da se obrnejo na Vaš Institut, kjer se jih bode njih bolezni rešilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristavkom, da jo ponatisnete v listih ali novinali. Toliko resnici na ljubo. Marija Dragar, 526 Ave. C., Bayonne, N. Y. Spoštovani gospod! Jaz podpisani potrjujem, da sem bolehal več kot leto d ni j na vnetju mehurja, bolečine v hrbtu zaprtje, iti občem oslabJjenju ter me je vec zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas šem dosegel t oli zaželjeuo zdravje ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere ste Vi gospod profesor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca. Radovoljno Vam pošljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno zdravili; ter Vam obenem stem listom skupaj dovoljujem svojo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim še, tla lahko prisegam na to, kar sem pisal. Ivan Mankoč,»75 14th Ave., Newark, N. Y. Če stanujete v New Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo s ■ ■-■■■-= X ŽARKI = S pomočjo teh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima t diko zaupanja v svoje zdravila kot naš profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! Ako stanujete daleč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kakoina je Vaša bolezen, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganja, utripanju srca, kake druge bolezni, kožnih bolezni, oči, n-šesa, v nosu, v grlu ali nrsih ? Vam iznadaio Jasic ? Vas boli v želadcu * Trnite li na krvavenju (hemoroidah)? Trpite na nervoznosti.' Ste li navdušljivi (uavduha) J Čutite bolečine v trebuhu ali črevih ï Se morda onesveščate, ali da padate v omotice ? Hodite 1* redno n» nntrebo 1 Čntite bolečine v Zdravila vam nemudoma z ooratno pošte pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjedinjenih držav, Meksiki ali Kanadi. Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko slepo verujete, ker one Vam bodo prejšnje zdravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale. Ni nikakošna prevara ali goljufija ali ste v bližini ali daleč od New Yorka, se Vas zdravi, ne da bi z mudili svoje delo. Ako ote bolni in Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Universal Medical Institute Uradne ure so : vsak dan od 10 do 12, in od 2-6 p. p. V nedeljah pa od 10 do 1 ure popoldan. To je naslov : -^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, 30 West 29th St., (poleg Broadway) NEW YORK, N. Y. Amerikanski Slovenec, samo $1.00 za celo leto Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOTOO-AI. TISKOVNA. DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. ' Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarn!, telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189=1. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. govo premišljevanje m ga nikdar ne motijo. Tzvanredna priljubljenost, ki jo je ta molitev dosegla v onem velikem času, ki jo je izgubila šele v plitvem času, in ki vedno zopet poživlja, ki vedno zopet krepi versko življenje, je najboljši dokaz, da odgovarja resnični, splošni, globoki potrebi. Milo je gledati, kako je v onem času ta molitev šla po vsem križanem svetu. Albert Veliki, Tomaž Akvinski, odlični znanstveniki so ob svojem, času odlagali knjigo in pero, da so se v tej molitvi odpočili kakor v rožnem vrtu. In istotako je poljedelec, utrujen od težkega dela, sklepal svoje žuljave roke k isti molitvi. Kraljica na prestolu, kakor zadnjespreobrnjerta, uboga Indijanka v leseni koči. sta bili v tej molitvi združeni kakor v rožnem vencu. Rožni vrt Marijin je jzelenel in dišal po vsem krščanstvu, ki je bilo takrat tako lepa in mila skupščina svetnikov.” Uvedbe sv. Rožnega venca1 tikajočo ! sc podobo Albrehta Duercrja hrani samostan Strachov pri Pragi; slika predstavlja, kako se izročajo venci cvetočih rož zastopnikom duhovnih in posvetnih stanov. Takozvanc podobe Rožnega venca so predstave presvete Trojice ali drugih verskih skrivno-stij, ki so obdane z rožnimi venci. Tako je na neki sliki cerkve v Mucl-heimu sveta Devica z Detetom obdana s tremi venci; vnanji ima bele rože. ki naj spominjajo na detinstvo Gospodovo; srednji ima rdeče rože v zaznamovanje trpljenja Kristusovega: notranji zlati venec kaže na vstajenje in vnebohod Gospodov ter slavno skrivnost sv. binkoštnega praznika. Istotako predočujejo mojstri stare krščanske umetnosti tudi molitev Rožnega venca po trobojhem rožnem vencu ob vznožju sv. križa. ši rirup. alkohol in rum), tobak, kraljevska jabelka (pineapples), kava, sadje in zelenjava. V fiskalnem letu končanem dne 30. junija 1904 so čolni dohodki znašali $r7,338,181: skupni dohodki pa $20,-112,241 in izdatki $17,220,558- Kuba nima svojega lastnega kovanega denarja. Uradni denar republike je Združ. držav vrednota, in vse . pristojbine in javni dolgovi se plačujejo v tem denarju, samo vknjiževanje posestev se plačuje v španskem zlatu. V kupčijskih krogih se rabi špansko zlato in srebro. Ampak ameriški denar ima prednost pred španskim. Bogata je Kuba danes, vsled buj-nosti priredile je pa bodočnost tega otoka zlata. Če bodo Združ. države prisiljene, pustiti svojega začasnega guvernerja dalje na otoku. ;če ameriška'zastava spet zaplapola na Kubi—• ali bo kdaj spet sneta? Ali ne bi bila Kuba prav imeniten dodatek k Strica Sama že bogatim posestvom? CERKVENI KOLEDAR. 14. okt. Nedelja Kalist, papež. iS- “ Ponedeljek. . Posveč. cerkev 16. Torek Gal, opat. D- Sreda Hedvika, kral. 18. " Četrtek Luka, evang. 19. Petek Peter Alk. 20. Sobota Felicijan, muč. MESEC ROŽNEGA VENCA. Prvo nedeljo meseca oktobra se po odredbi sv. očeta obhaja praznik Rožnega venca. Od nekdaj so imeli verniki pobožno navado, pozdravljati Marijo kot sveto Mater božjo s "Če-ščena si Marija". Angel božji je ta pozdrav ubral, Elizabeta ga je nadaljevala, cerkev ga je zaključila. Ta molitev se je tudi ponavljala, a brez gotovega reda. Sv. Dominik pa je u-redil te pozdrave in prošnje ter jih spravil v stalno zvezo z velikimi skrivnostmi Kristusovega življenja in njegove svete Matere. Uredbo molitve Rožnega venca lahko primerjamo z "olepšavami staro-slavriih stolnic srednjega veka. Tu opažaš v veži slike Marijinega oznanjenja. v ladiji ali osredju cerkve postaje trpljenja, v koru cerkvenem pred stave’ vstajenja in vnebohoda Gospodovega; tu nahajamo tudi red veselega, žalostnega in slavnega Rožnega venca. Ime ljudske molitve, uvedene, po sv. Dominiku, se različno tolmači. Roža; kraljica cvetlic in pradavna pripodoba ljubezni, je bila že v starem času sosebno posvečevana preblaženi Devici Mariji, kot Materi ljubezni in milosrčnosti ter* priprošnjici za grešnike. O roži so mislili, da je bila pred grehom ljttdij brez trnov, ker So trni šele zrastli po grehu in po prekletstvu, izrečenem nad zemljo. Brezmadežno spočeta sveta Mati božja se zato imenuje tudi Roža brez trnja, t. j. brez greha. Cerkev je pripodobno rožo prav posebno posvetila preb. Devici Mariji; v njenih litanijah še pozdravlja kot "rosa mystica”. t, j. skrivnostna roža. I11 po mislili mnogih je molitev Rožnega venca dobila svoje ime odtod, ker Mater Božjo, čije priprošnja se v tej molitvi posebej poziva, cerkev slavi kot skrivnostno rožo. Tako se ime Rožnega venca, kakor se navadno imenuje psaltei; starih, tolmači tildi simbolično ali prilično Kakor obstoja roža iz zelenih listov, iz trnov in krasne cvetice, tako je tudi molitev Rožnega venca trojna: veseli Rožni venec, ki predstavlja pripravo, žalostni, ki predočuje dovršite v, in slavni, ki nam postavlja pred oči sade odreš nja. Po drugih ima Rožni venec svoje ime po rožnoven-skih jagodah, izdelanih iz roževine; zadnje so se baje prvotno izrezovale v obliki rožic, kar je tudi moglo povzročiti 'menovanje “Rožni venec". Na jutro.vem so jemali za jagode Rožnega venca črne bobe bodičevja; romarji, ki so take Rožne vence prinašali v svojo domovino, so baje prvi razširjali bodičevje v Evropi. Čas, v katerem je bil uveden Rožni venec, slika škof slavnega spomina Eberhard lepo in zgovorno v sledečem: "Sredi bogatega in jako živahnega. skrajno raznolikega življenja v svetu in cerkvi je Bog dal po ustanovitelju najgloboumncjšega bogoslovja, po duhovnem očetu največjega bogo-znaitca. uvesti molitev, ki je tako preprosta. da jo otrok lahko moli in vpleta vanjo svoje preproste misli, in ki je zopet tako globokomiselna v svojih skrivnostih, da lahko največji bogoslovec z najbolj vzvišenimi premišljevanji spremlja besede, ki v svojem preprostem ponavljanju oživljajo nje- KUBA IN NJENA BOGASTVA. Kuba je popolnoma v vročem pasu. ampak ne tako južno, da bi bilo njeno podnebje značilno vroče. Podnebje se stvarno ne razlikuje od z račja ’ v državah ob Mehikanskeni zalivu, ampak deževja ima več. Ker je Kuba otok, ima vlažno, jednakomerno ozračje in neprestane pomorske sapice popoludne in zvečer napravljajo noči hladne in prijetne tudi v najtoplejših mesecih. Oblikovana nekako liki Long Island. je Kuba dolga in ozka. dolga kacih 730 milj in široka od 18 milj do 118. Njena površina obsega okoli 44,000 štirijaških milj. V primeri je Kuba večja nego Massachusetts, New Hampshire, Vermont, Connecticut. Rhode Island, Delaware in New Jersey skupaj. Država Pennsylvania je dejansko tolika kot Kuba. Otok leži 100 milj južno od luke Key West, ki je najbolj južna luka Združ. držav; Havana je oddaljena od Tampc 306 milj, od New Orleansa 597 milj in od New’ Yorka 1.227 milj. Mimo Kube drži glavna pot do Panamskega kanala. Po zadnjem popisu ljudstva 1. 1899. je štel otok 1,572,797 duš. Priseljevanje neprestano narašča. Sedaj ima Kuba kacih 1.700.000 prebivalcev. Od skupnega prebivalstva je bilo 58 odstotkov belokožnih domačincev, 9 odstotkov inozemskih belokožcev in 32 odstotkov črncev, ostali odstotek so tvorili Kitajci in drugi. Najbolj obljudena pokrajina je Havana, kjer pride [53 oseb na štirijaško miljo, dočim v pokrajini Puerto Principe .8. Po zanesljivi cenitvi bi mogla Kuba preživljati . najmanj 15.000.000 prebivalcev. L. 1899. je bilo na otoku šestnajst mest z nad 8,000 prebivalci. Glavno mesto Havana je štelo 235.981 ljttdij. Santiago 43.096 itd. Skupna kupčija med to deželo in Kubov zadnjem fiskalnem letu je znašala $¡32.743.519. ..V tej dobi je Kuba prodala Združ. državam sladkorja ali cukra za $60.208,148 in duhana ali tobaka za $17,474.269, njen skupni izvoz v to deželo je b'l vreden $84,879,-831. a vse to blago izimši za $2,000.000 je bilo podvrženo uvozni carini, ki je znašala $43,928.682. V isti dobi so Združ. države prodale Kubi blaga za $45-377.277- , . Sladkorja se je 1. 1904. pridelalo I,-040.220 ton; 1. ¡905. pa 1,100,000- ton; in kot zatrjujejo veščaki, je pridelek kubanskega sladkorja dva in pol tona na aker. a cukrovišča obsegajo skupaj samo 450,000 akrov. Pravijo, da je 5.000,000 akrov na otoku, ki bi se lahko in hitro obdelala v cukrovišča. Čc je ta cenitev pravilna, potem si je lahko predstavljati, koliko sladkorja bi Kuba lahko pridelala, ako bi se prirodne prednosti popolnoma izkorj ščale. Obdelana zemlja na Kubi zna ša okoli 1.000,000 akrov in po zadnjem popisu je J7 odstotkov iste posveče nih pridelavanju sladkorja in ¡o od stoikov pridelavanju duhana. Če dodamo ozemlja mest, selišč in večje pašnike, dobimo samo kacih ¡4.000,-000 akrov obdelane zemlje, to je niti polovica otoka ni obdelana. Druga polovica še čaka razvit ku in obdelave, in pravijo, da je tako rodovitna kakor prva. ki je doneski Kubancem tako velikih bogastev, Po uradnem poročilu generalnega konzulki Sloinharta je bilo 1. 1903. na' Kubi naloženega denarja ameriškega $ 1 oc.ooo.ooo. L. 1904. je' znašala vrednost glavnih pridelkov na otoku $93,371.407, a deset let preje, 1. 1894.. eno leto pred izbruhom revolucije, pa $[00,000.000. Glavni pridelki pa so: Sladkor (vštev- TELEGRAF IN TELEFON. Zelo radi so navajali nekdaj častitljivega Ben A ki bo. ki je dejal: "Vse je bilo že enkrat na svetu!”—Danes pa tone njegova slava v novih iznajdbah človeškega uma. Kar namreč moderna veda naših časov odkriva, Akibi in starodavnosti še ni bilo znano. Elektrika, ki prosta drvi po zemeljskih žilah in blodi križkraž po neizmernih zračnih prostorih — njo je človeški um šele v novejših časih oklenil, ukrotil in podjarmil. Radovoljno gre, kamorkoli se jo pošlje. Pač najdemo začetek telegrafa in telefona že pri starih narodih, toda z drugačnimi pripomočki. Indijanski narodi so že nekdaj tele-grafirafi s tem, da so napeli kožo nad izkopano jamo in ob njo tolkli. Bučanje takih udarcev se je slišalo po pol ure daleč, ako je človek legel na zemljo in poslušal. Grški pisatelj Aeschylos (1200 pred Kr.) nam poroča, da so Grki zmago Troje v enem dnevu domu brzojavili. Pripravili so grmade po višjih gorah in jih koncem vojske zažgali. To so bila znamenja samo za pričakovane novice. Nepričakovanih pa še niso znali hitro sporočiti. Zato je 1. 450. pred Kr. Demoklcitos razdelil vse črke na tri oddelke. Na vsaki gori. kjer je bila telegrafična postaja, je pri pravil dve široki deski in nekaj bakelj. fio. da so se baklje prikazovale iznad desk, je bilo znamenje gotovih črk. Število bakelj nad desno je zaznamovalo I.. 2. ali 3. oddelek črk, v katerem je bila iskati telegraiirana črka— število bakelj nad levo desko pa je povedalo številko črke v tistem oddelku. Še boljša je bila iznajdba Francoza Chappe 1 .1792. Med mestoma Pariz in Lille je bilo 15 postaj. Nad vsako postajo je stal visok steber, počez je bil premakljiv drog z dvema kosoma lesa na koncih. Položaj teh lesov sc jc dal od spodaj regulirati in po kombinaciji teh položajev so se sestavile posamezne črke. Iz Pariza v Lille (240 klm.) se je telegrafiralo na ta način v dveh minutah. Toda že 1. 1794. so skušali Spraviti elektriko v telegrafično službo.-— Soemmeringov poskus v Monakovem 1. 1807. se je ponesrečil. — L. 1833. pa sta Gauss in Weber v Goettingenu napravila električno zvezo. Iz premikanja magnetne igle na desno ali na levo sta sestavila črke. — To iznajdbo sta zopet izpopolnila Angleža Wheatstone in Cooke v toliko, da je pokazala magnetna igla na določene črke. Ta naprava se uporablja še dandanes na nekaterih angleških in francoskih železnicah. Najboljši telegrafični aparat pa je sestavil 1. 1836. Amerikanec Morse. S pomočjo elektromagneta se napravijo pike in črke na papirnatem traku. "J"a aparat je prinesel 1. r84g. Robinson v Evropo.—Umetnejši, a bolj neprili-čen je Hugbes-ov aparat, klavirju podoben, kjer se telegrafirane črke na-tiskujejo v latinici. ;Težje je bilo položiti prekomorski telegraf ali kabelj. Ko so ga leta 1857. poskusili prvič položiti pri Valenciji. sc je zlomil. Ista usoda je zadela kabelj med Irsko in Ameriko.—Slednjič se je posrečilo 1. 1866. zvezati s kabljem Angleško in Sev. Ameriko.— Ladij, ki se izključno pečajo s polaganjem ka-blja, je doslej 45, med njimi 30 angleških. — Najnovejša družba za polaganje kablja se je ustanovila 1. 1899. v Mttelheimu ob Renu s kapitalom 20. mil. mark. Veže Boskum z New Yorkom. V eni uri se. lahko sporoči 25 besedi s 5 črkami. Tudi z lučjo se lahko telegrafira kar je znašel Gauss heliograf (solnč-ni pisač). S pomočjo premakljivega zrcala se mečejo krajši ali daljši žarki v daljavo. Iz teh različnih žarkov se določajo črke.—Tak heliograf so uporabili Angleži v vojski v Afganistanu Abesiniji in v zadnji burski vojski. Še bolj je napredovala telegrafična veda, ko jc 1. 1897. mladi italijanski fizik Marconi izumil, kako sc da tudi brez žice brzojaviti.—Vojne ladje so po večini preskrbljene z njegovim a-pa-ratom: Marconi svojo iznajdbo še vedno premišljuje in rekel je, da bo kmalu okrog cele zemlje, brez žice te legrafiral. , Telefon je znan dobra 4 desetletja in že se pleto njegove žice po celem svetu. L. i86r. ga je iznašel učitelj gluhonemih, Graham Becl (reci: Greeni,—«Boljši telefotiični aparat je napravil Amerikanec Edison.—Poroča se. da je prof M. Collins iznašel tudi brezžični telefon. Kakor vsaka dobra stvar ni brez sovražnikov, nista brez njih tudi telegraf in telefon. Blisk, sneg in led ovirajo pogosto njun promet. Stebre iz-podkupujejo povodnji, borov rilškar in termit pa jih prevotljujeta in sesujeta. Opicam rabijo te naprave za telovadbo. Skačejo po žicah in stebrih ter se žogajo s porcelanastimi izolatorji. Medved posluša brenčanje po stebrih, in ker misli, da so čebele notri, enega za drugim podira. Slon in bivol se drhata ob stebreh toliko časa, da se polomijo. Žolna izdolbe vanje svoje stanovanje, papagaji vestno hodijo od enega žičnega vozla do drugega in jih rešujejo s. svojimi močnimi kljuni, drugi ptiči pa nosijo na žice dračja, slame in perja, da cesto napravijo po uradih velike zmešnjave. Tudi človek ne prizanaša! Arabec sadi svojo lepodišečo kavo. Toda to mu je premalo. Izposodi si še cenene porcelanaste zvonce telefoničnih naprav, da kavo vanje vliva. Indijanec polomi stebre in si napravi kolibo, njihove rdeče dame pa porabijo bakrene« žice za prstane in uhane. Primerilo sc je. da je anamitski kmet potrgal žice in zvezal stebre z bambusovimi drogi, češ, saj bo morebiti ravno tako dobro. Naš rojak operni pevec Naval-Po- gačnik je angažiran na berolinski komični operi. Dne 15. septembra so posetili Cetinje, črnogorsko glavno mesto, češki, slovenski in hrvaški "Sokoli". Črnogorci so jim pripravili sijajen sprejem. Nemci prepovedali kongres poljskih žurnalistov. Kongres, ki so ga nameravali prirediti poljski časnikarji v Poznanju, je pruska vlada rpepo-dala. POVEST O ROŽNEM VENCU. Umrl je Jan Lego dne 17. sept. v Pragi. Pokojnik je bil največji zagovornik in pospeševatclj bratske sloge med Cehi in Slovenci. Slava njegovemu spominu! Češko sadjarsko in vrtnarsko razstavo so otvorili v Pragi. Češki vrtnarji so se na tej razstavi pokazali kot prvaki v tej stroki in ustvarili nekaj čarobnega. Ne trpite za remiizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. VV. Freytag, Hamei, III, Na vsaki stekleničijo tnaša varnostna znamka “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER «St GO. 215 Pearl St., New York. morem $ Pred nekaj leti je umrl v nekem nemškem mestu zelo prileten mož, ki je preživel svoja poznejša leta v veliki pobožnosti in sklenil svoje življenje s srečno smrtjo, dočim je bila njegova mladost skrajno nesrečna. Starši, ki so njega in njegovo sestro odgojili res pobožno in krščansko, so bili mrtvi, a brat in sestra sta živela skupaj. Veliko premoženje in zapeljava sveta sta kmalu zvedla sina s prave poti, in udal se je tisti strasti, ki zaslcplja človeka ter mu polagoma odvzame vsak plemenitejši čut in nazadnje vero. Solze njegove pobožne sestre nad njegovo duševno be do in njegovimi blodnjami niso nič več vplivale nanj. A ni se dala zmotiti: vsako jutro zarana je hitela v kapelo, ki je stala nedaleč od mesta na holmu, da tam pred čudodelno podobo Marije, Matere Božje, priporoča svojega brata, ki se je čimdalje, bolj pogubljal. Tako je prošlo petnajst let. petnajst dolgih let grešnega življenja: ostal je vedno stari. Ampak v svoji notranjosti je venomer cula glas: “Ne možno je, biti ne more, ne, nemožno je, Marija ga ne zapusti!” Brat, vsled svoje zapravljivosti tudi že v časni stiski, je prijel za zadnje sredstvo brezbožnosti in sklenil, izvršiti samoumor. V jutranjem svitu se jc napotil do mostu izven mesta. Že se je bližal ograji, že je bil z eno nogo čez, da se strmoglavi v reko, ko je z drugo zadel ob nekaj. Nepremagljiva moč ga je silila, da tisto reč pobere. Pobral jo je, pogledal, natančneje ogledal, — bil je molek!— Grešnik je ogledoval molek, in kakor blisk je prešinila milost božja njegovo dušo. Čisto druge misli so se rodile sedaj v njegovi notranjosti: spominjal se je blaženih dnij svojega detinstva. ko je ob strani svoje pobožne matere tako dostikrat obiskal čudotvorno podobo Marijino; spominjal se je prekrasnega časa svoje mladosti, ko je še veroval in molil, in vprvič izza mnogih mnogih let je spet molil, in moleč in ihteč se je oddaljeval od mostu in je prišel do kapele. Hitel je notri, pokleknil pred podobo Matere božje in bridko molil in obžaloval svoje grehe. Obenem je sklenil, svoje življenje zboljšati in se iskreno pokoriti do svoje smrtne ure. Pa jokal ni sam v kapeli: ne da bi jo zapazil, je bila navzoča njegova sestra k svoji vsakdanji molitvi. Ko ga je zagledala in takoj spoznala tudi njegovo bolečino in njegovo pobožnost, je vzkriknila od veselja in radosti Nič več ni mogla klečati, nič več moliti, srce ji je glasno utripalo, solze so ji tekle curkoma. “Torej je res, torej ostane res na vekomaj,” je veselo vzkliknila, “nečuveno je, da čudodelna nebeška kraljica Marija zapusti človeka! Vse solze, ki sem jih prejokala, vse noči, ki sem jih prebdela brez spanja, vse mnoge prebridke ure naj bodo v hvalo in slavo tebi, o Kraljica krasotna, o Mati milosrčna! O preljubi starši, ki počivate v grobu, ki ste naju oba tako pobožno odgojili: veselite se, da, veselite se, kajti brata, ki so ga greh in njegove zmote ločile od mene, je usmiljena Marija dovedla spet k Bogu in tudi meni spet vrnila. Sedaj naju je spet združila vera ha božjo neskončno milosrčnost in ljubezen do čudodelne Matere božje! Da, brate, ihteč položi svojo glavo na ljubeznipolno srce Marijino, kajti česar tc ie greli poprej oropal, to spet najdeš tu vsled pomiloščenja!” Kakor “Czas” poroča, prestopilo je v Peterburgu po zadnjem tolerančnem ediktu ruske vlade z dne 12. aprila 1905 blizu 20.000 pravoslavnih Rusov h katoliški cerkvi. Svetovna razstava se bo vršila 1. 1912. v Tokiu. Priprave se že vrše. Dabo evropskim gostom v vseh ozirih postreženo bodo poklicani v Tokio evropski kuharji in kuharice. Po odkritju spomenika generalu C!ausewitzu je pri obedu v napitnici naglašal cesar Viljem potrebo, da morajo vse konfesije in vsi stanovi, bodisi nizki ali visoki delovati proti neveri. Angleži o Hrvatih. Veliki angleški dnevnik “Daily Mail” je prinesel daljši članek o Hrvatih in njihovi zemlji. Priporoča jo v poset in vzbuja tudi trgovske interese za rude in les. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. .... 104 Jefferson St., blizu mosta. M. F. LOUGHRAN, Loughrau Bldg. JOLIET, ILL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMOD K. Našit »osebnost: JUDGE, NEW CENTURY, lOoeutoy. Soeotor 403 Cass St., nadstr JOLIET. Vprašajte svojega mesarja za Kralj Peter prične zidati prihodnjo pomlad v Topolu na lastne stroške cerkev, ki bo posvečena spominu njegovih prednikov. Tudi vsi telesni o-stanki dinastije Karadžoržev bodo shranjeni v njej. katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLIET, ILL. Prepovedano vživanje opija na Kitajskem. Na Kitajskem so izdali ukaz, ki prepove vživanje opija po desetih letih domačinom in ptujcem. Ukaz ostro obsoja razvado o uživanju opija in zapove državnemu svetu, naj strogo izvede izpoved. Dekleta odpeljali. V Parizu se je te dni vračala s cestno železnico iz cerkve hči uglednega trgovca. Ko je izstopila. so jo potisnili neznani ljudje v neki avtomobil in odpeljali. Dekle je izgubilo zavest in se prebudilo one-čaščeno par ur kasneje na klopi poleg kolodvora. Ali delaš z glavo? Moški in ženske, ki morajo delati s svojo glavo v svojih raznih poklicih, kakor so računarji, trgovci, učitelji, pisatelji itd., So posebno dovzetni za nervozno glavobol. Nijeden, brez ozira na njegov posel ali poklic, ni izvzet, da ne bi bolehal na žolču, pa Knjižnico za slepce, ki šteje nad osem tisoč zvezkov, imajo v Londonu. Vsebina teh knjig je raznovrstna ter dobi vsak svojemu okusu primerno berilo: pripovedke, pesmi, zgodovinske, prirodoslovne in druge znanstvene spise in muzikalije. Na razpolaganje so tudi razni časopisi za slepce. Novo razstrelivo “faronit” sta poizkušala iznajditelj Wuertemburger in pa načelnik ameriške družbe, Tatnall, ki namerava izdelavati farronit. A pri preizkušnji v Lynnu sta bila oba nevarno ranjena, tako da je Wuertem-burger že umrl. Tatnall pa najbrže ne okreva. Farronit je trikrat močnej ši. kakor dinamit. V Ogrskem Gradišču so zborovali začetkom meseca septembra slovan ski časnikarji. Slovaško prebivalstvo je poskrbelo za dostojen sprejem ter kazalo vse mogoče simpatije. Navzočih je bilo največ čeških in poljskih časnikarjev. Sprejel se je predlog, naj bi učno ministerstvo ustanovilo v Pragi stolico za časnikarstvo. Govorilo se je mnogo o ustanovitvi slovanske informacijske pisarne, o načrtu novega tiskovnega zakona itd. ANA VOGRIN, 603 Bluff St.. Joliet, N. W. tel. 1727, IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : ¡Telefon 1343. 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros j. F. k:11ST<3- Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Oba telefon 8. Joliet. Sts. JULIE KALINOWSKA izkušena in izprašana BABIC Northwestern Phone 1096. 604 N. Eastern ave. Joliet, 111. GLUH ZOPET SLIS če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v uSesih in nagiuho.s. ampak tudi popolno gluhoto Cena z uavopom in poStnino je $1.10. Razpošilja po v plačan ju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Ceuter ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonje Čudne sanje. Slanskemu meščanu gosp. Meisnerju na Češkem se je sanjalo, da so v gostilnici v katero je vsak dan zahajal, položili ga mrtvega v rakev in nesli na pokopališče. Te sanje so ga tako vznemirile, da ta večer ni hote! gostilnice obiskati. Na prigovarjanje svoje soproge, ki ga ni videla rada žalostnega, je pa vendar šel. Komaj se je v gostilni vsedel na svoj prosljor, je obledel in bil mrtev. Zadela ga je srčna kap. Avtomobili in zaroke. Avtomobili igrajo važno vlogo v zadnjem času v družabnem življenju mladih ljudij. tudi glava ga boli vsled malokrvnosti | Nedavno se je zagleda! na Angleškem in zato naj bi vsaka oseba imela v svoji posesti posebno zdravilo zoper glavobol in nevralgijo. Severovi oblati zoper glavobol in nevralgijo so po spričevalu zdravniških veščakov zanesljivo in neškodljivo zdravilo za vsak slučaj glavoboli in skoro vsaka-tero nevralgijo. Shranjeni so v škatlicah, po 12 v vsaki, in škatlica se prodaja po 25C v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co... Cedar Rapids, Iovva. sin bogatega lorda v neko gledališko igralko in jo proti očetovi volji poročil. Oče ga je nato izdedinil, a sin je stopil v službo v avtomobilski tovarni. Zdaj se je dogodil podoben slučaj, samo narobe. V Londonu se je zagledala Miss Videt Farrar, hči milijonarja, v fanta, ki je vozil njen avtomobil. Poročila sta se skrivaj in zdaj živita v veliki sreči v Londonu. teifnAta1'* Bar Bools. and Porter. o «X. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. C. W. Brown, preda Robt. PUoher. podpmd», W.-G. Wllcoi, k&slr. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. » 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, III. Šivam in popravljam- in čistim obleke. Po najnižji ceni. DR. STRUZINSKY, 809 Ji. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS. (MM040*04(H040404049*(H9«tH(H 4004 ____________m<§) @ JEDNOTA I K. S. K. fli« i---------------r-=® %m . 540400^040404>4>4>^>4>4>4>4>4>4>4>4>4>4>4>4C>^0^04l>4S Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1398. Predsednik:.........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik:............Mihael Skebe, Box R., Collin wood, Ohio. H. Podpredsednik:............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:...............Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. II. Tajnik:............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:.............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.........Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. FINANČNI ODBOR: i Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. 1 Rudolf Moraž, 820 So. Ashland Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. [ PRAVNI ODBOR: Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, III. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111 PRIZIVNI ODBOR: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Rudolf Moraž. 700 S. Central Park Ave., Chicago, I1L IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PROŠNJA ZA VSPREJEM. Novoustanovljeno društvo Marije Pomagaj v Girard, Ohio, prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev: Jurij Režek, roj 1888, Nikolaj Rozman, roj 1886, Janez Škof. roj 1884, Matija Černetič, roj 1882, Jurij Matekovič, roj 1881, Adam Pross, roj 1881. Marko Bajuk, roj 1879, Jurij Režek, roj 1879. Marko Režek I. roj 1876. Marko Režek II. roj 1876, Janez Šajatovic. roj 1873, Martin Bajuk, roj 1865. Dr. št. 12 članov. PRISTOPILI ČLANI: K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10347 Janez Šandor. roj 1888. 10348 Jožef , Gergovič, roj 1884, 10349 Valentin Galle, roj 1882, spr. ji. okt. 1906. Dr. št. 246 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte. Mont.. 10350 hrane Proksell, roj 1874. spr. II. okt. 1906. Dr. št. 120 članov. K društvu sv. Jožefa 39, Riggs. Iowa. 10351 Jožef Messerich. roj 1879, spr. ir. okt. 1906. Dr. št. 13 članov. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10352 Janez Movrin, roj 1886, 10353 Janez Krašovec, roj 1885, 10354 Rudolf Vincek, roj 1876, 10355 Jožef Jakofčič, roj 1879, sPr- n. okt. 1906. Dr. št. 79 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49. Sharpshurg, Pa.. 10356 Jožef Bratina, roj 1882, spr. 11. okt. 1906. Dr. št. 55 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville. Colo.. 10357 Jožef Jamnik, roj 1887,, 10358 Anton Pezdirc, roj 1876, 10359 Jernej Dobovšek, roj 1866. spr. 11. okt. '06. Dr. št. 129 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59. Eveleth, Minn., 10360 Matevž Zgonc, roj 1887, 10361 Štefan Krže, roj 1879, spr. n. okt. 1906. Dr. št. 263 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84. Trimountain, Mich.. 10362 Tomaž Ke-zcrle, roj 1882. 10363 Franc Karlovič, roj 1880. 10364 Štefan Jedinak. roj 1870, spr. II. okt. 1906. Dr. št. 89 članov. K društvu sv. Barbare 96. Kavlor. Pa.. 10365 Franc Čampa, roj 1884. spr. 11. okt. 1906. Dr. št. 31 članov. PRESTOPILI ČLANI: Od društva Vit. sv. Mihaela 61. Youngstown. O., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., 9260 Janez Bajuk, 24. sept. 1906. 1. dr. št. 51 članov. II. dr. št. — članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Jožefa 56. Leadville, Colo.. 2848 Martin Krašovec. 17. sept. 1906. Dr. št. 126 članov. SUSPENDOVANI ČLANI: Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.. 433 Jožef Zupančič. 26. sept. 1906. Dr. št. 192 članov. Od društva sv. Petra 30. Calumet. Mich.. 8265 Janez Simonič, 9764 Franc Lesjak. 6550 Peter Mušič, 24. sept. 1906. Dr. št. 337 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44. So. Chicago, 111.. 3948 Janez Poderžaj. 29. sept. 1906. Dr. št. 166 članov. Od društva Jezus Dober Pastir 49. Sharpshurg. Pa., 9618 Janez. Cajnar, 29, sept. 1906. Dr. št. 54 članov. IZLOČENI ČLANI: Od društva sv. Jožefa 53. Waukegan, Mi.. 3584 Janez Pečnik. 28. sept. 1906. Dr. št. 240 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91. Rankin. Pa., 10006 Martin Skala, 29. sept. 1906. • Dr. št. 42 članov. PRISTOPILE ČLANICE: K društvu sv. Alojzija 42. Steelton. Pa.. 2873 Neža Potočnik, roj 1886. 2874 Marija Benčič, roj 1873,'spr. n. okt. 1906. Dr. št. 31 članic. K društvu sv. Jožefa 56. Leadville. Colo.. 2875 Terezija Pezdirc, roj 1888. spr. 11. okt. 1906. Dr. št. 15 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPEJETE. K društvu Marije Pomagaj 78. Chicago. 111.. 2671 Marija Bahovec, 5. okt. 1906. Dr. št. 61 članic. IZLOČENE ČLANICE: Od društva sv. Jožefa 53. Waukegan. 111.. 2178 Kristina Pečnik. 28. sept. 1906. Dr. št. 58 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. Zaključek konvencije N. H. Z. New York, 6. okt. — Danes se je IX. konvencija N. H. Zajednice zaključila. Na dnevnem redu so bile volitve. Za glavnega predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik nadzornega odbora, g. Frank Zotti s 101 glasom proti 83, katere je dobil P. Hajdič. Za I. podpredsednika je bil izvoljen Pavao Hajdič, za II. podpredsednik Badovinac; za gl. tajnika J. Gvozdanovič, za gl. računovodjo J. Marohnič, za gl. blagajnika T, Lacko-vič. Prihodnja konvencija bo v Ca-lumetu, Mich. New York, 3. okt. — Konvencija je proglasila glav. blagajnika Jankoviča nedolžnim. Sneg in mraz. Laporte, Ind., 10. okt. —Izza mnogo let ni še padlo toliko snega kakor danes. Vladni vremenski urad je izjavil, da je padlo snega šest palcev. V Stallwellu, sedem milj južno od tu. je pa snega padlo celo štirinajst palcev. Promet železnic in električnih kar je oviran. South Bend, Ind., 10. okt. — Tukaj, v Marionu in drugih sosednih mestih hudo mete. Columbus, 10. okt. — Sneg leži tu 3 palce visoko. Tako zgodnjega snega v tem okraju že davno ni bilo. St. Louis, Mo., to. okt. — Toplomer je davi padel na 34 stop. nad ničlo. Norfolk, Nebr., to. okt. — Do 17 stopinj nad ničlo je padlo živo srebro prošlo noč. La Crosse, \V is., 9. okt. — Sneg je ogrnil to mesto in okolico v zimsko odejo. Železnice so ovirane tudi vsled viharja. 3+O+O+G+O+CO+O+O+O+O+O+O+C Federal, Pa., 8. okt. — Prosim, cenj. g. urednik, da priobčite ta dopis v A. S. Malokdaj je slišati kaj iz naše naselbine. ali tudi sedaj žali Bog nimam kaj veselega sporočati. Umrl je dne 27. sept. t. 1. naš rojak Lovrenc Oblak, po domače Žeraveov iz Hotavlje nad Škofjo Loko. Bival je v Ameriki že 7 let. Star je bil 23 let. Zbolel je dne 13. sept. in imel vročinsko bolezen. Poročil s"e je bil pred osmimi meseci ter zapušča tukaj vdovo, sestro in očmana, v stari domovini na mater, brata in dve popol-sestri. jgBil je prav priljuden v samskem m zakonskem stanu. Vsi rojaki smo ga spoštovali in tudi vnanjim rojakom, ki so ga poznali, se bode vžalilo srce, ko bodo čitali ta žalostni dopis. Pokojnik je bil tudi član in tajnik društva sv. Jožefa št. 21. K. S. K. J. Dne 29. sept. smo ga spremili k večnemu počitku. Sprevoda se je udeležilo mnogo ljudij. Seveda smo mn izkazali zadnjo čast tudi vsi društveni sobratje in tudi člani društva Sv. Barbare št. 4 J. S. K. J., katerim se tem potom prisrčno zahvaljujem. Bodi rajniku lahka tuja zemljica! . Rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, pristopite k društvom, ker človek ne ve, kje in kdaj ga čaka zadnja ura. Omeniti tudi moram, da gre z de lom tukaj prav dobro. Koncem svojega dopisa pozdrav ljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa člane in članice K. S. K. J.; tebi. nam priljubljeni list. pa obilo uspeha. John Demšar. I. tajnik. Kaj Se godi na Ruskem. Petrograd. 5. okt. — Car in njegova družina so se nocoj vrnili v Petrov dvorec v spremstvu vojnih ladij. Petrograd. 6. okt.—Danes se je začela kazenska obravnava zoper pod-admirala Nebogatova, kapitane in druge. ki so se Japoncem brez vzroka udali med bitko v Japonskem morju. Helsingfors, Finsko, 7. okt. — Kongres ustavnih demokratov se je tu danes začel. Navzočih je bilo 171 delegatov, ki zastopajo 43 pokrajin in 4 teritorije. Sevastopol, 8. okt.—Generala Dum-badze je danes zadela bomba, a ga le lahko ranila. Odesa. 9. okt. — Predsednik Du-brovin od Zveze ruskega naroda je imel danes znamenit nagovor. Govoril je množici 300 oboroženih članov ter rekel med drugim: “Naprej, bratje! Smrt upornikom in judom!" Petrograd, 10. okt — Prvi minister Stolypin je razposlal pokrajinskim guvernerjem okrožnico, v kateri ukazuje. naj se ustavni demokratje izključijo iz vseh javnih uradov. Lodz. 10. okt. — Pet teroristov je vojno sodišče obsodilo na smrt in obesilo. Železniške nezgode. Troy. N. 'i .. 5- okt. —- Dva vlaka Boston & Mainc-železiiice sta trčila skupaj, 5 potnikov , je mrtvih in 22 ranjenih. Chattanooga. Tenu.. 7. okt. — Vlak Western & Atlantic-železnice je skočil s tira. Strojevodja in kurjač sta mrtva. Evanston. Wyo.. 9. okt. — Vlak “Overland Limited" Union Pacilic-že-lezuiee je sinoči skočil s tira. Mnogo potnikov je bilo ranjenih. Jolietska novica. Zaspala v Gospodu je danes, t. j. v petek zjutraj ob 6. uri Bertie. nekaj nad štiri mesece stara hčerka g. alder-ntana Antona Nemanich in njegove soproge, po daljši, mučni bolezni. Pogreb se bo vršil jutri. t. j. v soboto popoludne ob 2. uri. Užaloščenim staršem izrekamo naše iskreno sožalje a pokojni Bertici želimo večno veselje med angeljci! Nesreča v rovu. Minefields, M. Va.. 3. okt.—Danes popoludne se je pripetila eksplozija v West F’ork rovih Pocahontas Coi-liers-kompanije in 75 mož je baje zasutih. lstotetm se je dogodila razstrelila tudi leta 1902.. ko so bili usmrčeni superintendent O’Mally in 16 premogarjev. Bluefields, 4. okt. — Uprava rudnikov je naročila 60 rakev. Toliko je baje mrtvih. Roanoke, Va.. 6. okt. — Iz Poca-hontasa brzojavljajo nocoj: 35 mož je vsega skupaj mrtvih vsled eksplozije v West-rudniku. in sicer 13 belokož-nih Američanov, 12 Ogrov in 10 črno-kožcev. Nezgoda v tovarni. Tamaqua, Pa., 9. okt. — Vsled eksplozije v sušilnici tovarne "Dupont Powder Company", t miljo severno od tu. so bili danes 4 moški usmrčeni in 1 je hudo ranjen. Vsled razstrelbe povzročeni pretres se je čutil 10 milj naokrog. Odkod bolezen sultanova? Pariz, 9. okt. — "Petit Parisien" objavlja brzojavko iz Carigrada, po kateri je bolezen sultanova zavita v tajnost. “Vladar vseh vernikov” je bil obstreljen v trebuh. Obstrelila ga je v haremu neka Kurdiuja, ljubosumna na najnovejšo ljubljenko sultanovo. Kroglo so mu odstranili nemški zdravniki. Kralj morilec. Pariz, 6. okt. — Iz Indokitaja poročajo, da je kralj anamski Thanlc Thai avgusta meseca dal osem svojih žen mučiti do smrti in da se je razveseljeval ob njih trpljenju. Kmalu potem je kralj ustrelil necega splošno priljubljenega 70 let starega princa, zadnjega sina kralja Mink Manga. Četvorčki. . . St. Paul. Mimi.. 6. okt. — Gospa John Severson. mlada Norvežanka, ki stanuje 7 milj vzhodno od tu v kraju Naples, je včeraj povila štiri dečke, ki so vsi čvrsti in zdravi. Maksim Gorkij. i 'New York. 10. okt. — Ruski pisatelj in revolucijonar Maksim Gorkij je sinoči na nekem shodu izjavil, da sc namerava vrniti v Evropo, češ, tam je bliže revoluciji in bolj vstanu, služiti svobodi. Joliet, 111., 9. okt. — Društvo sv: Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. ima v nedeljo, dne, 14. t. m. svojo mesečno sejo. tia katero naj izvolijo priti vsi člani, kajti pogovoriti se imamo o društveni veselici s plesom, ki jo priredimo na Silvestrov večer v korist društveni blagajni. S pozdravom! Odbor. South Chicago, 111., n. okt. — Mojo liajtoplejšo zahvalo izrekam tem potom Kuharjevi, Petkovšekovi in Ope-kovi družini za gostoljubnost, ki so mi jo izkazali ob konvenciji v VVauke-ganu. Najiskreneje čestitam našemu vrlemu glasilu “A. S." na tako sijajni zmagi. Naj podpira našo dično Jednoto še mnogo let. Fr. Medosh. Kuba. Havana. 10. okt. — Danes je bila 38. obletnica začetka desetletnega bojevanja za neodvisnost in se je obhajala kot narodni praznik. Havana. 10. okt. — Guverner Taft je danes razglasil, da hoče začasna vlada odstraniti oddelke deželskih žandarjev iz krajev, kjer bi prebival-valstvo pokazalo zlovoljo. Charles E. Magoon. novoimenivani začasni guverner Kube, je v neprestani zvezi z g. Taftom, da se pouči o vseh zadevah. Camajuani, 10. okt. — Tisoč upornikov, ki pripadajo četam generala Machadosa. je bilo danes tu razoro-ženih. Nesreča v jeklarni. South Chicago. 111., 10. okt. —- Dva delavca sta zgorela, štirje so bili resno morda smrtno opečeni in štirnajst drugih j,e bilo bolj ali manj ranjenih ob eksploziji raztopljene rude pri nekem plavžu v jeklarni Illinois Steel-kompanije. Podrobnosti niso znane, ker jih kompanija skriva. Mrtva sta: Milo Lavies (Lavrič?), 22 let star. in Andrevv Verkig (Verkič?), 27 let star. Ranjenci so večinoma Poljaki. Eksplozija se je pripetila sinoči okoli pol-enajste ure. Na vprašanje o nesreči po telefonu so kompanijski uradniki odgovorili: "Bomo že sami skrbeli. Saj ni nič nenavadnega." Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni moč in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki tmsj« bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahic* vejo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celi» življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, p« naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdim»., da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi Ml» pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršiS višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete rt. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imem®-vane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine i» nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragocesi® zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Kraljice kade. Pariz, 10. okt. — Neki trgovec s tobakom, ki je bil obtožen, da si je prilastoval naslov dvornega • zalaga-telja italijanske kraljice-vdove Mar-gherite brez upravičenja, je dokazal, da je kraljico redno oskrboval s cigaretami. V zaslišanju je mož izjavil, da je carinja huda kadilka in da dostikrat dobiva pošiljatve parfimiranih cigaret iz Londona. Tudi kraljici portugalska in rumunska ter španska kraljica-vdova Kristina kadijo. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem Usul Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni tr hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj ix damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dam. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. 2 nadstropje. Pittsburg, P*. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vs* tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Medical Institute. 703 Petin Avenue Pittsbnrg, Pa. 205-207 OHIO ST., Joliet,III Prvi slovenski pomiini-ški zavofl in koiasoica. Northwestern 416. Chicago Phone 2273. Naznanjam rojakom, da nam je ravno sedaj dospela velika zaloga raznovrstnih lepili KRIŽEV Cene različne od 0 naprej. Ako hočete imeti lep spominek na grobu svojih dragih, oglasite se ustmeno ali pismeno pri nas. Mrtva mati. Grof Beck odstopil. Dunaj, 7. okt. — Načelnik avstrijskega generalštaba, grof Beck, najstarejši evropski prvi general v službi, se je poslovil, vsled razprtij z nadvojvodo prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Beckov naslednik bo maršallajinant O. Potiorek. Bolgarija žuga. Carigrad. 10. okt. — Bolgarija žuga odposlati čet v zopetno zasedbo utrdbe Sudšuk. če turški člani mejne komisije ne podpišejo zapisnika do dne 14. oktobra. Turška vlada jc ukazala komisarjem, n aj mejno uravnavo najhitreje končajo. Los Angeles, Cah, 10. okt. — Na kolodvoru Southern Pacific-železnice se je doigral ganljiv prizor koj po dohodu vlaka iz Santa Ane. Mehi-kanski delavec J. Valensuela je pričakoval svoje žene insvojih peterih otrok, ki jih ni videl že več mesecev. Ker ni pričakovanih opazil med izstopajočimi potniki, je stopil na vlak. Našel je svoje otroke jokajoče krog matere. Priskočil je, objel svojo ženo. a obenem strašno vzkriknil. Objemal je mrtvo truplo. Izmed potni kov ni nihče vedel, kdaj je žena umrla. a mnogi so se čudili nad tem. da se žena navidez ni brigala za svojo deeo. Ruta, s katero si je zagrnila obraz, je ovirala, videti njeno v smrti otrplo obličje. $15.10 v Vicksburg, Miss. Dne 24. in 25. oktobra bo Chicago & Alton prodajala tikete po gorenji ceni. Podrobnosti pove W. 1. Bur-nett. Ticket Agent, Chicago & Alton R. R, Joliet. III. HITO Joliet, lu» V STEKLENICAH. ¡BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL, a*. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz sedemnajstega stoletja. Skisal J. S» i I 1 m a n n . 1. Prihod janičarjev. Izmed vseh dvorov sveta leži pač na najlepšem kraju cesarski dvor turškega vladarja, serajl v Carigradu. Na kosu zemlje, ki sega v morje med Bosporopi in čudovito lepim pristaniščem Zlatega roga. se dvigajo njegove neštevilne palače, kijoski ali vrtne lope, vojašnice, stolpi in najraz-novrstnejša stranska poslopja sredi bajnih vrtov. Od dveh strani se dotika morje zunanjega obzidja lepega serajla, kateri nudi skozi zrcalna okna velikih dvoran čaroben pogled na modre valove Belega morja ali na Bospor ali na jako živahno pristanišče Zlatega roga z brezštevilnimi ladjami in čolni. Na suhem se pa blišče v zlatih žarkih poletnega sobica velike kupole in svetli minareti krasnega mesta Štambula. Soliman II.. katerega zgodovina Imenuje po pravici "Gizdavega", je sezidal serajl sredi šestnajstega stoletja, torej v času ko je bilo turško cesarstvo na vrhuncu svoje moči in slave. Vrtovi, ki so imeli še izza starih bizantinskih časov mnogo vodovodov, so bili preje last grških menihov bližnje Zofijine cerkve. V teh vrtovih je nastalo v kratkem čarobno cesarsko mesto. Središče, mesta je bila seve, sultanova palača. Na prvem dvoru palače, v katerega se je prišlo skozi takozvana Visoka vrata, je stala noč In dan sultanova telesna straža, kroječa tisoč mož junaških janičarjev. Druga vrata, Laobus-Selam ali Vrata pozdravljenja imenovana, so pa vodile v notranji dvor. .Le najvišji dostojanstveniki. vezirji in od časa do časa poslanci tujih držav so imeli tu vstop in to le tedaj ko jih je poklical sultan k sebi. Sicer je stanoval mogočni vladar v serajlu sam s 4000 sužnji. izmed teh je bilo tisoč vrtnarjev. drugi so bili uslužbenci v notranji palači: vsi prebivalci cesarske palače so bili sužnji od zadnje straže pri vratih in rabeljev do velike množice sultanovih žena in naj višjih dvornih uradnikov. Tako 'je bil nekdaj serajl najkras-nejše. a hkrati tudi najžalostnejše človeško bivališče in le sam Bog ve, kaka beda je vladala skoraj tri stoletja v lesketajočih se dvoranah in v temnili ječali najlepše palače na svetu. Najžalostneje izmed vsega tega je bilo to. da so ječali v verigah suženjstva skoraj samo ugrabljeni kristijani, ki jih je zadela ta nesreča že v mladih letih. Turek namreč ni postal nikoli -e raj iški suženj, ampak razim nekaj zamorcev iz Afrike so bili samo beli prebivalci Grškega in druge Evrope sužnji turškega cesarja. Morski ro-. pa rji so pripeljali krščanske otroke iz Italije. Francije in Španije v Carigrad in vojne čete. ki so večkrat pridrvile celo do krščanskega Dunaja, so privlekle sultanu v dar kar cele trume otrok iz Ogrskega, Moravskega. Avstrijskega in tudi Kranjskega, Korc iškega in tajčrskega. Rilo je popoldne meseca maja 1. 16Š1. Sobice se je že nagibalo k zatonu in muezini so začeli klicati s kričečim glasom raz hodnike minaretov čas molitve: "Alah je velik in Mohamed je njegov prerok!" Kdor ni mogel v mošejo, da bi tu’opravil svojo molitev, je poklekni! kar na trgu .ali na cesti na tla in zmolil obrnjen obrazom proti Meki predpisane mo-. Jtevice. Turki namreč ne poznajo strahu pred, ljudmi pri izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti in osramotc .s tem marsikaterega kristijana, ki se ti oj i sneti klobuk z glave, ko zazvoni opoldne ali zvečer k angelovemu očiščenju. Komaj je molitev končana, se že spraznejo vse mošeje in množica hiti na Mcjdan ali veliki trg pred cesarsko palačo. Javni klicar je pred kratkim naznanil slovesen prihod junaškega Kara Hasan Og!u-a. vodje krutih janičarjev. kateremu je milostni Bog podelil zmago nad krščansko vojsko, fvtivni junak bo pripeljal seboj svojemu. ¡gospodu in vladarju, takoj po po-jM.vldMS.ški molitvi bogat plen. ki ga je naredil pri svojem pohodu. Kmain se zasliši sem od vrat. ki vodijo v Drinopolje. igranje turške godbe, piščalk, bobnov in zvončkov in 'klic: "So že tu,, so že tu!" hiti od ust do ust. Na trgu pred Visokimi vrati stoji dvorna straža, ki j,e prepodila z divjim vpitjem radovedno množico na vse strani, na serajlsketp obzidju in nit oknih od starosti očrnelega stolpa se pa gnetejo nadzorniki sužnjev glava pri glavi in kriče nad nepokornimi sužnji. “Tu-sero. bratec 'Ali. tu-sem!” kliče Kapu-Agasi. prvi nadzornik vseh belih sužnjev. Kislaf-Agasiju, prvemu nadzorniku vseh črnih zamorcev, naj pride k njemu na okno, ki je ravno nad obokom Visokih vrat in raz katero se vidi po vsem širokem trgu. "Tušem. bratec AH! Od tu jih bova videla tako razločno kot hi jih nama prinesli na krožniku pred oči. Zahvaljen bodi Alah, ki je že ndikrat dovolil mojim starim očem. da so smele gledati ujete krščanske pse!" "Naj zrejo Abdulahov«1 oči še toliko let v svetlo solr.ee. kolikor kosfna- tin ima prerokova brada -— Alah blagoslovi svojega poslanca!" odvrne nagovorjeni Ali svojemu tovarišu. “In Kara Hasan naj ti pripelje še mnogo lepili plavolasih in modrookih dečkov iz krščanskega zapada! Naš gospod Meheniet, senca božja, katerega ohrani večni Alah še toliko let. kolikor šteje sužnjev, ljubi zelo rdečelične krščanske otroke od zgornje Donave, da, celo bolj nego črnooke ujetnike, katere mu dovažajo gusarji iz Italije in Španije, in bolj kot črne otroke mojega rodu. ki so pač tisočkrat lepši nego vsi beli neverniki cele zemlje." “Blagor ti, da si izvzel pravoverne prerokove otroke, najlepši Ali,” reče smeje Abdulah. "In ker si baš tako bistroumen spoznavale«; lepote, pomagaj mi takoj izbirati one sužnje, ki naj se peljejo pred padišahovo obličje, prevzvišenega naslednika velikega pre roka; prvi konec sprevoda prihaja namreč že na trg, torej odpri svoje oči in paztio glej, kje so kaj pravi ljudje!" I11 res, po ozki ulici, ki vodi od velike Zofijine cerkve na serajlski trg, prikoraka godba: cingljajoči zvončki se leskečejo v solnčni svetlobi in zrak napolnjuje glušeče ropotanje bobnov in kotlov, kraguljčkov in triangeljev; vse to pa prevpije divje kričanje množice ¡n tulenje' psov. ki se pode okoli brez kakega gospodarja. Takoj začne igrati tudi godba dvorne straže in stari. Abdulah si. pri tem groznem hrupu zamaši ušesa, črni Ali pa začne samega veselja vpiti in peti in se pridruži tako splošni veselosti. Za godbo prijezdi na trg sedem jezdecev, ki nosijo na visokih pozlačenih palicah sedem konjskih repov, znakov dostojanstva svojega vodje. Ti konjski repi pa niso konjski, ampak so dolgi repi bikov, katere love po tibetsk.cn in himalajskem pogorju. Za nosilci konjskih repov prijezdi Kata Hasan Oglu. prvi in glavni vodja janičarjev. Na velikem neiem turbanu, ki diči njegovo glavo, je ovita težka zlata veriga, na kateri se sveti z dijamanti posut polumcsec. Toda še boli ognjevito nogo ti <11 Jani an t i se sveti Turku njegovo divje, zmagepijano oko izpod riueenkasto-rjavega obličja. Visoko nosi svoj zakrivljeni nos. malomarno si viha dolsro črne brke in zaničljivo zre na veselo elrnhal. ki ga pozdravlja od vseli strani Sele ko zagleda ago dvorne straže, Štambul-Efendija ali poveljnika mesta. in velikega vezirja Kara Mustafo. se vzravna na sedlu in potegne svojo z dragocenimi kamni okrašeno dania-ščanko, da pozdravi visoke dostojanstvenike. V spremstvu Kara Hasan Oglu-a jezdi dvanajst častnikov, ki nosijo na sedlih usnjate vreče, v katerih so glave premaganih in umorjenih sovražnih vodij — barbarski znaki dobljene zmage. Nato privihra na trg velika zastava s polumesecem, kateri slede glasoviti janičarji — divje postave, ki nosijo težke puške na ramah in- dolga bodala v rokah, mnogi tudi lok in tul na hrbtu; vsi pa imajo opasane krive sablje, brez katere si ne moremo misliti pravega Turka. Kakor hudournik prihrumi to najhrabrejše krdelo turške vojske, kateremu je edino veselje ropati ni požigati, na široki trg in le neradi stopijo janičarji, reda ne posebno ljubeči, v vrsto, da naredc širok četverokotnik. Skoro dva polka sta razpostavljena na Mejdanu na desni in na levi. Tedaj prikoraka še tovorni oddelek vojske, !:i vodi seboj s plenom obložene vozove in cele čete zvezanih ujetnikov. Vozove razpostavijo v dve vrsti, sredi med Vozove pa zapode uboge jetnike. Nesrečneži so večinoma čili in mladi fantje in dekleta iz avstrijskih obmejnih krajev, katere je divji lovski polk nepričakovano napadel in od-iclja! seboj iz ljubljene domovine v neljubo suženjstvo. Zmučeni, po dva n dva skuoaj zvezani, stoje na eni strani mladeniči in možje. S topo ,:d tnosljo premišljujejo svojo žalostno usodo, kateri ne morejo nič več žiti. Ko pa zaslišijo glasno ječanje žena in devic, ki jih začno surovi vojaki vleči z vozov, se marsikateremu bratu, možu ali očetu porosi oko in nehote skrči v onemogli jezi svojo trdo pest. Slednjič izvlečejo brezsrčni janičarji z zadnjih vozov še ofroke, dečke in deklice od štirih do dvanajstih let. Vsa prestrašena zre otročad na divje početje vojakov in kmalu začne jokati na ves glas. Njihov nadzornik, surov človek grdega obraza in tieu-imiljenega srca, zavihti parkrat svoj hič nad njihovimi glavami in divje zakriči: "VragaI ali mi ne nehate takoj s svojim večnim tulenjem in ječanjem. prokleti krščanski psi? Zdaj ste pred krasno palačo od Alaha izvoljenega prerokovega naslednika, kjer boste bivali v prihodnje v krasnih dvoranah in prelepih vrtovih mesto v bornih kočah svojih starišev, katere smo zažgali nad njihovimi glavami: kdor mi le še enkrat zaječi, temu bo zažvižgal bič po hrbtu, in kako je to prijetno in, sladko, niste baš premalokrat okusili!" "Bodi tiho, Mimica, za božjo voljo!" :::šepet;v'dvanajstletni deček svoji ma-i sestrici, ki si zastonj prizadeva «dueti jok. "Bodi tiho. da te hudobni nož. katerega Lirskih besed ne razumemo. zopet ne nabije s svojim .bičem !" "Ali, Janko, jaz ne morem drugače; glej! saj žene tudi jokajo, ki so večje 1 sgo jaz. Zdaj mi je pa še hujše; zelo se bojim, gotovo bodo tildi tebe ■Vili od mene. kakor so naju ločili od očeta in mamice. O joj. potem pa ostanem sama, čisto sama; jokala bom, dokler ne umrjem.” "Ne, ne, Mimica! popolnoma naju ne bodo ločili; saj bova stanovala oba v isti hiši, pa se bova gotovo časih videla in lahko govorila drug z drugim." jo tolaži bratec, kateri pač nima pravega pojma o velikosti “hiše”, kjer biva sultan, in ne ve kako žive ženske strogo ločene od vseh drugih delov turškega stanovanja. Nato dostavi, nežno božajoč plavolaso sestrico: "Vsekakor pa ostane pri tebi angel varuh, če boš vedno pridna in pobožna, in Mati božja te bo tudi tolažila in varovala, le pozabiti ne smeš moliti k njej vsak dan. Pa tudi obupati ®e smeva popolnoma, da naju ne bi nekega lepega dne odkupili, mogoče se nama celo posreči, da na kak način uideva. Glej tamkaj tiste visoke stebre in velike odeje! To so skoraj gotovo jadra morskih ladij, in o. Beno mi je večkrat pravil, da pridejo včasih tudi krščanske ladje v veliko turško mesto; tako se nama lahko kdaj po sreči, da ubeživa na kako tako ladjo in se prepeljeva po Savi ali kaki drugi reki nazaj v domovino. Torej le vesela bodi in pogumna in ostani mi pred vsem pridna in pobožna; moli rada in ne obupuj; le poglej mene, ka ko sem, jaz srčen!’’ “Da, Janko!” odvrne Mimica, po teh besedali že skoro popolnoma potolažena kakor sploh otroci in si obri še s koncem svojega predpasnika zad uje solzice z nedolžnih. otročjih očij. "Jaz bom prav lepo in pobožno mo lila k angelu varihu in Materi božji. In če zagledaš kdaj kako krščansko ladjo, mi takoj naznani, da se splaziva po noči, ko bo popolnoma tema in ko bodo že vsi trdno spali, tiho iz palače in vzameva ^eboj Cilko in Nežiko in Jerico in vse druge krščanske deklice in Tinčka in Jurčka in ubogega kruljavega Konrada. Kajneda, Janko, midva bova vse tešila?" "Ako bo le mogoče, Mimica. Sedaj pa še enkrat, bodi pridna in pobožna in moli vsak dan; glej, že nas mislijo odpeljati v palačo!” 2. Pred sultanom. Ko se,bratec in sestrica tako pogovarjata. pride na trg še zadnji oddelek janičarjev z velikim hrupom in šumom; tu se postavi tja, kjer je-še prazen prostor, in zaključi oboroženo vrsto. Tedaj prijezdi sem od vrat veliki vezir Kara Mustafa v janičarski četverokotnik in pozdravi poveljnika in njegove častnike v imenu svojega gospoda, sultana Mehemeta IV. Bogati del plena bo po najvišjem vladarjevem ukazu plačilo njim in njihovim hrabrim vojakom, ki so dika cele armade. Tako govori veliki vezir. čete mu pa odgovarjajo z divjim krikom. "Predno se pa plen razdeli," nadaljuje veliki vezir, "pride premo-gočni sultan sam, da si ga ogleda, in solnce njegovega obličja bo milostno posijalo na hrabre vodje njegove armade." "To je dobro, da smo že odstranili najboljši del plena!" misli sam pri sebi Kara Hasan Oglu in mnogo njegovih častnikov po teh besedah velikega vezirja. "Ojoj!" pa zagodrnja marsikak vojak, "sultanu bo toliko všeč, da bo ostalo zame le prav ma lo." Vendar sklonijo vsi svoje glave in začno kričati: "Alah blagoslovi našega gospoda in množi njegove dni, njegovo bogastvo in njegovo slavo!" Na migljaj velikega vezirja pristopijo dolge vrste sužnjev k vozovom in začno Jemati ž njih bogati plen, da ga poneso v sprevodu pred sultana. Najlepše in najdragocenejše stvari so iz katoliških cerkva in samostanov: srebrni in zlati kelihi in monštrance, z dragocenimi kamni okrašene posodice za relikvije, svetilke, lestenci, svečniki in druga cerkvena oprava. Razim tega je na vozovih tudi mnogo težkih, umetno izdelanih krožnikov, skled, kozarcev in druge krasne posode. beneška zrcala v zlatih okvirih in cele skrinje zlata in srebra, ki so jih roparska krdela pokradla in naplenila po različnih gradovih in mestih. Sužnji si nalože ta težki plen na svoje rame ter se postavijo v vrsto za sprevod. Medtem pa prideta na trg še nadzornika sužnjev, ki sta bila pri odhodu na stolpu, da jima i-zroče janičarji ujetnike; in grdi zamorec Ali postavi žene iti dekleta na eno stran, stari Abdulah pa pelje može in fante na drugo stran. Ko prime zamorec malo Mimico za roko. da jo odvede od bratca, zajoka ubogo dekletce na ves glas. Zaman steguje miloprošeče svoji ročici k brezsrčnežu: ta se ji le posmehuje. Zato se Mimica le še trdneje oklene Janka. "No. ti mala, kaj jočeš in se braniš, 1 saj ti vse to nič ne pomaga," reče smeje zamorec, "ti moraš z menoj in z drugimi deklicami. Toda le tiho bodi, jaz nisem nikakor tako strašilo kakor ti misliš; nosila boš pri meni vedno lepa svilnata oblačilca in jedla najboljše sladčice. Samo jokati ne smeš; jaz ne maram gledati teh grdih solz!” Dekletce sicer ne razume turških besedi, in bi je te tudi malo potolažile. če bi jih razumelo; toda bratec ji zašepeta: “Le pojdi v božjem imenu z zamorcem in drugimi deklicami! Tvoj angel varih ti bo stal vedno ob strani." Nato poljubi še enkrat iskreno svojo sestrico in jo prepusti-.Aliju; sam pa stopi odločno v vrsto dečkov, ki jih ravna Abdulah. Kapu-Agasi je danes jako dobre volje; njegovo izkušeno oko si je že izbralo med jetniki one lepe dečke, ki bodo za sultanovih 60 pažov. Ko pa zagleda Janka, tedaj vzklikne ves vesel: "Ah. ta je pa res najlepši izmed je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polui življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker ***?«** n ec Irt e« «sc* Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v cisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. I >obro prebavljanje. I>oI»i*o zdravje. NIoqiií živci. >locne mišice. I >ol«»-o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! — Radar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač. : Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. < JOS. TR1NER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. -m Krasna URA ZASTONJ j, Krasna ura z zgornjim navijakom ; in dobrim ameriškim kolesovjera, pokrov je jamčen, da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $50, ter drži Čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isio prodate in nam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj- NATIONAL JEWELRY COMP’NY Dept. 47, Chicago, 111. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. DELAVSKA AGENTURA. Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača. M. PHILBIN 515 CASS STREET. Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932 N. W. s Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. .TELEFON 2252. 1012 N. Broadway..JOLIET, ILL. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo. katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam. vseh! Kako more pač pravični Alah —hvaljen bodi večno! — dati tem krščanskim psom dečke 9 tako lepimi očmi in s tako dolgimi kodri, s tako finim obličjem in s tako krasno postavo? Toda seve da jih le zato, da si morejo njegovi verniki poiskati najlepše sužnje. Ti se postavi sem na konec sprevoda kakor se postavljajo na mizo najboljše jedi šele koncem pojedine! — A kje se je pa vzela ta dragocena stvarca? Pri prerokovi bradi. najmanjši kruljavi pritlikavček, kar jih je še imel serajl! Tisoč cekinov je vredno to človeče! Čuj, bratec Ali. pridi hitro šeni in poglej to nežno stvarco!” (Dalje prih.) —Amerikanski Slovenec je prvi, največji in najcenejši slovenski list v Ameriki ter stane na leto samo $1, reci: en dolar. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, M J«™ kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SkLoff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET. Emil Bachman 580 South Center are., Chicago. III. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Phone 825. Prodajam tudi lote. Henrik H. & Menno H. S TASSEN Sobe 201 tn 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS. J AVIS X NOTAR i* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bande in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujet kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš ih poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vog DESPLAINES IN CLINTON Kedo vam zamore Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in ' mrzlico, rokah, nogah, ledjih noge in telo, vodenico, božjasL šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse Doiezm na ocen, izpadanje las, luske ali prli na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, lieurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i t d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko kakor tudi vse bolezni moške in ženske. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov! Odgovor! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tu donašamo par slik onih bolnikov katere ¡e naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. L, • v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. (hemoroide), grižo ali pr Ozdravljen: bolezni v pfsib, težkega dihanja in slabosti. Ozdravljen a: težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA KUMOR, 10113 Comniercial Ave., Chicago, 111. VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind. Ozdravjen : boltčin v križu in rheumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERN AR, Box 212. Richmond, W. Va. Ozdravljena: bolezni v prsih želodčnega katarja težkega dihanja in bolezni srca. MtCflALlNA MOKRAWICKA, L5—5th Street, Passaic, N. J Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, Bos 51 Boston, N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in že= lodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC, A. V. S. Co. Lcadville, Colo. Ozdravljen:prebadanja v rebrih.j MARKO TRSOVI O, 23 River Bank, Kansas City, Kan; Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naeukrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! Preduo se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno iu brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov : DR. L C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 44 tli ŠT., .\EW YOHK, TV. V. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Kedor hoče osobno priti v ta zavod, je isti odpri vsaki dan od io predpoldnem do 5 popoludne. —ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. črta druga vrsta odspodaj “Glavni odbor’ in se pridene "Konvencija”. Sprejeto. Stran 33 v prvi vrsti se vpiše za "Ako” — se — in zbriše "tega primirjanje”. Ista stran podtočka "a” se črta. Ista stran v 7. vrsti od spodaj se pristavi na koncu črte “in članice”. Stran 34, v 3. vrsti se črta tajnik in vpiše blagajnik, isto v II. vrsti. Stran 34 “a”. Na koncu se pristavi "ali obe nogi". Del. Klobučar predlaga za znižanje asesmenta. Ni sprejeto. Del. Zimerman: Da se izplača četrtino usmrtnine istemu, ki zgubi nogo pod členkom, razun ako izgubi samo prste. Sprejeto. Del. Zimerman: Polovico usmrtnine naj se plača tistemu, ki je notranje neo-zdravno bolan. Ni sprejeto. Del. Stupic: Naj bode pri starenf. Sprejeto. Del. Zimerman: Da ženske ne plačujejo nobenih posebnih asesmentov za poškodnino in tudi nimajo nikake pravice do poškodnine. Sprejeto. Del. Medosh: Glav. tajnik mora na vsako podrejeno društvo poslati nekaj umrlih listpv. Sprejeto. Taj. Dunda: Kadar član zviša zavarovalnino iz $500 na $1000 in je za drugih S500 zavarovalnine za en razred starejši, tedaj plača za vseh $1000 zavarovalnine po starosti, ko si je zvišal zavarovalnino. Sprejeto. Del. Skalla v imenu društva: Da se rezervni sklad zmanjša. Odklonjeno. Brzojav. “Allegheny, Pa., 4. okt. 1906. Živeli gg. duhovniki, uradniki in delegatje na IX. gl. zborovanju Jed note, delujte v korist društev in Jednote, vse za vero in narod. Prihodnje zborovanje v Pittsburg. V imenu društva Srca Marije 7 Žalosti. M. Muc. Seja zaključena. Jos. Jarc, zapisnikar. Zapisnik potrjen: John R. Sterbenc, predsednik. Mike Skebe, I. podpredsednik. Frank Bojc, II. podpredsednik. (Konec prih.j {»♦0*0*{>40*0*0*<>*C>4©*0+0**0 ^ Iz slovenskih naselbin. t i +0+0+0*G*0*0+C+0»04>0+0'»C Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi- BfABjpZ BSsfOAS 4SU03J A 3f “TRKi LAV» zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se Triglav Glieical Wb. 568 W. i8th St., Chicago I1L Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, 501 lith Ave., So. Lorain, Ohio. \A (Nadaljevanje s 1. strani.) A. Sdioenstedt, naslednik firmi Loughran & Sclioenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET. I. nadstropje. Jacob Pleše MESNICA. te ¡911 North Scott Street I JOLIET, ILLINOIS üMMnTHiiiimmmnmiiiH J. W. LOVE MIZAR Izdelujem vsa v mizarsko stroko spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo. Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodajam tudi staro pohištvo. Tel. stanovanja N. W. 747. Bell Phone 1512. N. W. 180. 315 N. Joliet Street Joliet, 111. dinosti za vero in narod! Živeli nam delegati. A. Struna.” “Indianapolis, 3. okt. 1906: Bog blagoslovi delo Vaše Jednote in uspeh podrejenih društev V prospeh sv. vere in korist slov. naroda. Naj torej reč slovenska živo klije! M. Stene.” “So. Chicago, 3. okt. 1906: Dragi brati delegati, vsem polagam na srca, da bi nam izvolili glavne uradnike tam, kateri so zvesti in jedini sinovi mile naše matere. M. F.” “Pueblo, 3. okt. 1906: Zastopnikom blagodejne zveze pozdrav! Naprej, urno naprej, kar povzdigne mili narod gmotno in duševno. Ciril Zupan.” “Cleveland, 3. okt. 1906: V imenu društva “Triglav” kličem Vam “Bog živi!” Dr. J. Seliškar.” Sedma seja 4. oktobra 1906. Predsednik otvori sejo z molitvijo in tajnik prebere zapisnik zadnje seje. Brzojav: “Cleveland O., 3. okt. 1906: Nova Domovina pozdravlja gospode delegate na devetem gl. zborovanju dične Jednote, želi da bi njih ukrepi bili trdna podlaga procvitu dičnega zavoda. John J. Grdina.” Del. Fritz: Poroštvo blagajnika naj bi bilo v bodoče $50,000. Sprejeto. Del. Nemanič: Vsi uradniki se morajo ob vsakem fiskalnem letu sniti v gl. uradu Jednote in oddati drug drugemu svoje posle. Sprejeto. Stran 17, člen IV. se črta od “ali” do “potovanja”. Del. Nemanič: Vsa stara društva, katera še nimajo charterja, morajo si istega preskrbeti do Novega leta 1907, sicer nimajo nikake pravice do Jednote. Del. Rev. Sojar: Nobeden ud se v bodoče ne sprejme in ne sme biti ud Slov. Narodne podp. Jednote in ob-jednem ud naše katoliške Jednote, a stari udje ostanejo lahko pri obeh Jednotah, a ne smejo biti uradniki. Jednoglasno sprejeto. Odmor 10 minut. Nadaljevanje seje. Postave. Del. Rev. Sojar: Stran 22 točka 2 se pristavi za “cerkve”—“in K. S. K. J.” Ista stran točka 3 se zbriše od “in” do pike. Ista stran: Vsaki novo pristopli ud mora biti prisoten pri seji, pri kateri je on sprejet. Del. Jakob Grdina: Da se o jednem predlogu ne govori več kakor štirikrat. Sprejeto. Del. Zupančič: Vsaki novopristopli ud mora plačati asesment za isti mesec ko pristopi k društvu in Jednoti. Sprejeto. Del. Perušek: Stran 23 točka 2 se pristavi za “glasovanje” “pri mesečni seji”. Sprejeto. Brzojavi: “Etna, Pa., 3. okt. 1906: Bog živi zbrane delegate. Delujte in se trudite v blagor naše sl. Jednote in Vam kličemo na svidenje v železnem mestu Pittsburg. Za dr. sv. Jurija 64, K. S. K. J. John Škof, Jurij Novak. “Calumet, Mich., 3. okt. 1906: Delegatom sl. Jednote srčen pozdrav, delujte složno v prid slovenskega delavstva. Rev. Klopčič.” “Joliet, 111., 3. okt. 1906: Srčen pozdrav od Joliet-skih Hrvatov i svi želimo, da bi bio novi predseda Anton Nemanič. Jac. Pleše.” "Chicago, lil., 3. okt. 1906: Opazujoč napredek Jednote z narodom vred kličem: Slava! Pozdrav zborovalcem: Živio! Kornelij Gorup". “New York, 3. okt. 1906: Živeli gg. delegatje in ves zbor K. S. K. J. na 9. gl. zborovanju. Dr. sv. Jožefa.” “Pueblo, Colo., 3. akt. 1906: Delegatje delujte v prid prijateljstva, iz ljubezni do udov in ne pozabite vdov in sirot. Pozdrav vsim delegatom K. S. K. Jednote, John Adolsch, Joe Čulig, John Corsich. Seja zaključena. Jos. Jarc zapisnikar. Osma seja 4. okt. 1906. Duhovni vodja moli in predsednik otvori sejo. Del. Fritz: Str. 22 tretja vrsta se zbriše “šest” in vpiše “dve”. Sprejeto. Delegat Matekovič: Ako se nad kakim udom sumi njegova starost, posebno v dobi 40—45 let, mora se isti izkazati s krstnim listom. Sprejeto. Taj. Dunda: Vsako društvo naj bi imelo nekako malo upeljavo za sprejem novih kandidatov, da se jih seznani z dolžnostmi, in ta spisana vpeljava naj bi se poprej vročila v pregled in podpis duhovnemu .vodju in predsedniku, Nalogo sprejel pravni odbor. Del. Poglajen: Jednota naj bi imela svoje “geslo”. Ni sprejeto. Del. Špehar: Društvo sme vsacega uda, kateri ne plača redno svojih mesečnih doneskov, prvi mesec suspendirati. Sprejeto. Del. John Grdina: Stran 24 na koncu 3. točke “in pristopijo kakor novi člani”. Sprejeto. Stran 24. Točka 4 se črta. Ista stran člen VI. se črta od “Nobeno” do pike. Stran 25 se črta člen VIII. Del. Jac. Grdina: Stran 25 zadnji dve vrsti se črtati. Stran 25, člen IX. v peti vrsti se črta od “in” do “zadovoljna”. Del. Burgar: Str. 27 člen 10 se črta od “To” do “Jednote”. Del. Maroš: Člen XII. se črta. Del. Nemanič: Vsa podrejena društva morajo začenjati fiskalno leto s 1. januarjem in končati z 31. dec. Del. Rev. Kranjec: Pravni in prizivni odbor naj bo ob jednem eden in isti glav. odbora. Sprejeto. Del. Medosh: Vzamem svoj predlog nazaj, da naj ne bi bil. Del. Lah: Poroštvo za vsakega člana tega odbora naj bo $1000. Sprejeto. Odmor 10 minut. Nadaljevanje seje. Stran 31, člen XVIII. naj se črta od “Glavni” do “Jednote” in naj se predpiše “Pravni odbor”. Sprejeto. Stran 31 se Mokronog, 21. sept. — Predragi A. Slov.! Obljuba dolg dela! Zato sem zopet tukaj! Marsikaj se je od kar sem zadnjikrat pisal zgodilo, pa veči noma bolj žalostno. Letina letos po dolini ni nič kaj prida. Večkrat je vzela po nekodi vse. Padala je pa taka kot golobja jajca, ostra, robata. V vi nogradih je kar odsekala mladike, Ta-ko bo žita marsikje malo. V Supšeku na Bistrici in na Stranjah je vzela vse Pa to ni bilo enkrat, prišla je pogo sto. Zadnjikrat je stolkla prav pošte no po Trebelnem. Hosta gineva v la ške vreče, a oblaki dajo zato točo! Go ri sem omenil vinograde. Letos ne bodemo nič pili. Vzela je toča še več pa užig in plesnoba. Škropili smo dobro in natanko, pa vse se je osulo, mesto 200 veder ga ne bo niti 2. Ljud stvo je obupano, bo zopet začelo pritiskati črez vodo v Ameriko. Krom pir je srednje vrste, zelje silno slabo; sadja tudi skoro nič. Jedina tolažba je živina, katera iraa sedaj velikansko vrednost; tudi za 400 K se proda krava. Praznik presv. Rešnjega telesa smo Mokronajzarji praznovali lepo. Iz Ljubljane je prišla salezijanska godba, ljudstva se je kar trlo — le uradniki so se skazali s svojo odsotnostjo. Fara je zgubila svojega pastirja, g. župnik Virant—brat Alojzija v Lo-nik, sedaj smo še brez glave, a puamo v kratkem jo dobiti. Tudi po drugih farah so bile spremembe. V Mokronog je prišel nov kapelan g. Matevž Ježek, prejšnji je postal župni upravitelj. Pri sv. Trojici je odšel g. Dežman a prišel g. M. Noč; Šentrupert je zapustil g. Gabršek in prišel g. Štraj-har iz Metlike; k sv. Križu pa g. Papež, od tam je šel g. E. Legat v Škof-joloko. Kakor so povsod zgage, tako so tudi v našem trgu, in par teh revežev je napadlo odhajajočega g. kanonika grdo pri občinski seji, sedaj se jim smeja ves trg. Jeden teh revežev je še celd Ameriko videl! Na šoli bi radi še 5. razred, pa nimajo prostora, je premajhna. Skozi trg gre voz za vozom poln oglja, v par letih bo zginil lepi'graščinski gozd. Ti Lahi so čudni ljudje! Žive in mro tam v hosti brez vere brez Boga, le v nedeljo so glasni po gostilnah. Slabo skrbe za svoje otroke! Huda ura ni prizanesla tudi cerkvam ne. Strela je udarila v cerkev sv. Ane na Brezovici, razbila vse po cerkvi. Sedaj bo na novo opravljena sv. Ana. ta ljubezniv božji pot. Cerkev na Žal. Gori se dviga tudi pomlajena, razun zvonika je zunaj vsa nova, drugo leto se lotimo še notri, tako, da bo tu božji pot res lep! Cerkev pri sv. Trojici je ravno danes dobila nov tlak. Drugo leto okrog majnika nam je napovedana sv. birma. Ljudje so še precej zdravi in pošteni, le tu in tam se pokaže kaka zguba. Včeraj je bil v Škočijanu semenj, pa je kupoval nek možiček iz trebanjske fare prešiče in plačeval s ponarejenimi bankovci po 20 k. Kmalu so ga imeli, na vozu ga pripeljali domov in našli pri njem še več ponatisov. Pri sebi jih je imel 35. Najbrže jih je dobil iz Amerike, ima tam 2 sina. V'ječi bo imel čas premišljevati, kaj se pravi pošten biti in ljudi goljufati. Na svidenje zopet kedaj! Pozdrav vsem Slovencem, posebno pa onim iz naše doline Vaš Mokronajzar. SAT-A-PLU-O ! Ne pustite se goljufati, da bi dali svojo uro v popravo kakemu agentu, ker vam ura lahko izgubi ali jo pa pohabi, in potem imate škodo. Plačati morate nekaj agentu in urarju in potem vas bi stalo preveč. Ce imate uro pokvarjeno prinesite jo k nam, ker naše delo je dobro, a cena nizka. Prodajam tudi razno zlatnino po nizki ceni. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. B BERKOWITZ, 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. fj; EU ZEMANOVO “GRENKO VINO”, iš je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-[fil nim želodca, čre# ir. ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-g; LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina iri zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, rrjl želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-La skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo lij}; želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. [Bi Dobiti v vseh slovanskih saiunih kakor tudi pri izdelovalcu teh S najboljših zdravil. B. ZEMAN, sos \v. isti» sst. CHICAGO, ILL. E.PORTER BREWING COMPANY Pivovarna na South Bluff St. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE P1VE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik. JOLIET, ILL. Matija Pogorelc, Trgovina z Zlatnino IN Knjigami. Naslov 7A zlatnino je: IMlGLttx Pogorelc 1114 Heyworth Bldg., - CHICAGO, ILL. Naslov za knjige in cenik je: UNZE ZA KURJAVO j; i » prodaja v Jolietu po najnižjih o cenah. Stefan KukarJ Northwestern Phone 1479. ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦»♦♦ Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker švetegorgki čaj za ledvic* zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. S veto gorski čaj za pljuča ždravi čudovito: Plučnice, na ho tervse bolest ala. Cenanavod-50c in $ 1. Plača h / naprej se Pilse Cent. Laboratory,430 W.i8 st.Chicago MAUSÀR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... .SLOVENSKA GOSTILNA. V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom N. W. TELEFON ŠTEV. 1267. Ram pa danes ? V Lockport! Pridite s svojo družino v Lockport, kjer je dosti zabave. Na razpolago je voz, ki vas popelje lahko vsake pol ure do Controlling Works. ANTON DOVJAK 9th St., Lockport, 111. Reservacija otvorjena. Washington, D. C., 9. okt. — Predsednik Roosevelt je izdal danes proglas, v katerem določa čas za otvoritev reservacije Walker River Indijancev v Nevadi za naseljevanje na dan 29. oktobra opoludne. Razdeljenih bo 268,000 akrov in postava dovoljuje prilastitev pod splošnimi zemljiškimi postavami. Reservacija se nahaja v Carson City-distriktu.