/^SXT] POSAVSKI OTJ 77" (fi) n)^TJdi)rpirnn \ WyW|pBWIWHHBa^O(MM||ida 15.000 izvodov, cena 1 SIT TEMATSKi PRILOGA Zsfeti v PosaUju «Ifisje in visokP sole v PosavjQi PH gOSt: ^H Leelooiafnais NIVO, d.d. Lava 11, Celje S 03/4224 100 www.nivo.si mof/ro te mouro n:vo |f»ORAyNAVA PE KRŠKO I CestakrSkihžrtev 135c I (JOB CENTER) ______________ I ŽELITE PRIMERNO DENARNO OOSKODNINO? I POKLICtTE ff^EZPU'iCNO ŠTEVILKO SVETOVANJE, PRODAJA, DOSTAVA IN STROKOVNA MONTAŽA GIPS PLOŠČ ORIGINALNI SISTEMI ftigips CKŽ 133, 8270 KRŠKO Tel.: 49 03 940 ^GSM: 041 405 561 tltll MIM. I.I.D. ccsia 4. lullia 25. B270 KrsNc Tei: 07 0902 660. IZUEDBA USEH «RST ELEKTRO- IHSTAUCM ELEKTRIČHE MERITUE TRGOUIHA Z ELEKTROMflTERIA- LOM IH SVETILI leFGKTl Skmmaaäm Izgradnfa Hl na spodnji Savl Moč energSje PRIDRUZITE SE ENI NAJUSPESNEJSIH DRUŽBVSLOVENIJI. PRIDRUZITE SE REVOZU D.D.! Zaradi povečanega povpraševanja na evropskem tržišču po najbolj priljubljenem avtomobilu v Sloveniji - Renault cüu bomo v Revozu v prvi polovici leta 2005 povečali proizvodnjo. Zato bomo za določen čas, predvidoma do konca julija, zaposlili 150 novih delavcev, pretežno za delo v nočni izmeni. Če vas torej zanima delo v dobro organiziranem in visoko motiviranem kolektivu, je delo v Revozu lahko izjemna priložnost tudi za vas! Poleg dobrega plačila in možnosti podaljšanja delovnega razmerja ponujamo tudi organiziran prevoz na delo, organizirano prehrano ter popust ob nakupu Renaultovih in Nissanovih vozil. Za več informacij pokličite na brezplačno številko 080 18 85 ali pošljite prijavo na naslov: Revoz d.d., Belokranjska 4,8000 Novo mesto, Direkcija človeških virov, Služba za vodenje razvoja zaposlenih. Pridružitesenam! REMAULT Revoz d.d., Betokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto tretja Na naslovnici: Skupina Leeloojamais Foto: Gregor Borošak Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Urednica tematske priloge Živeti v Posavju Mojca Lovšin Dostal Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica pravilo- ma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v me- secu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 15.000 izvodov Posavski januar Posilvestrsko januarsko zatišje, ko naj bi nabirali moči in kovali načrte za novo leto, je v Posavju preglasilo kar ne- kaj dogodkov. V Brežicah so tudi uradno stekli roki za na- domestne volitve za župana, nekaj kandidatur je že urad- no potrjenih, o drugih se le govori. Le nekaj dni za tern pa glasna opozorila svetnikov o nezakonitosti pooblastila, ki ga je bivši župan in minister za gospodarstvo mag. Andrej Viz- jak podelil kolegu iz Slovenske demokratske stranke Ivanu Molanu, ter s tern o zlorabi položaja. In to po več kot me- secu dni, kar je Molan pooblastilo dobil. V času, ko se je že začela predvolilna mrzlica. Zgolj slučajno? Več o tern na tretji strani. Posavski župani oziroma dva župana, en bivši in pooblaščeni svetnik iz Brežic pa so kot že vsa leta prej novinarje iz Po- savja in širše povabili na ponovoletno srečanje, se pohvali- li z dosežki preteklega in spregovorili o načrtih novega le- ta. Ob vprašanju, kje bo sedež pokrajine Posavje, niso bi- li nič kaj zgovorni, toliko bolj pa o skupnih posavskih pro- jektih in podvigih. Morda še čakajo na brežiškega novoizvo- Ijenega župana. Vsak od županov (ali pa pooblaščeni svetnik) pa si veliko obeta tudi od novozgrajenih poslovnih oziroma obrtnih con, ki naj bi z novimi investitorji v Posavje prinesle tudi no- va delovna mesta. A ima tudi ta zgodba dve plati. Ta dru- ga je predvsem dvom in vprašanja, kakšne vrste dejavno- sti bodo »prišle« v poslovne cone, v okolje, v katerem živi- mo, in ali bodo na kakršenkoli način morda vplivale na kva- liteto življenja. Aza to bodo že poskrbele učene glave, med njimi tudi take, ki so se šolale v posavskih srednjih, višjih in visokih šolah, ki jih tokrat predstavljamo v prilogi Živeti v Posavju, tudi kot popotnico tistim mladim, ki se bodo že čez dober mesec morali odločiti, v kateri smeri bodo nadaljevali šolanje. In medtem ko se soočamo z novim davčnim zakonom in z novim zakonom o varnosti cestnega prometa, v okviru ka- terega marsikatera kazen za marsikaterega Posavca pome- ni polovico ali kar celoten mesečni dohodek, se je v Ameriki najbolj znana Posavka Sevničanka Melanija Knavs z Donal- dom Trumpom poročita v obleki, vredni dvesto tisoč ameri- ških dolarjev. Lidija Petrišič ZffetT v PosaUju IZ VSEBINE 4 TridesBt dni 4 V Brožicah brez župana, a z dvama pooblaščencema 5 Posavski žnpani z novinarji 8 Porträt: Leeloojamais 12 Gospodarstvo: Posavske poslovne oone Priloga Ziveti v Posavju: Srodnje, vlšje in visoke šolo 18 Kamniti vrtovi Posavja: Pokopališčo Artiöo 20 Šport: 10 lot Katano Globoko 23 Nagradna križanka 20 Informacije Občlne Krsko ITinT. . posavje inio trideset dni Brez župana. a z dvema pooblaščencema V Brežicah so januarja že začeli teči post op ki za nadomestne volitve za novega župana, ki bodo 6. marca, v primeru drugega kroga pa bo ta 20. marca. Brežiški občinski svet pa je 24. januarja na izredni seji z glasovanjem odvzel s strani bivšega župana mag. Andre- ja Vizjaka pooblaščenemu Ivanu Molanu pristojnosti za vodenje občine Brežice do izvolitve novega župana, na to mesto pa so breži- ške svetnice in svetniki ustoličili najstarejšega občinskega svetnika Roka Kržana. Tako imajo v Brežicah dva pooblaščenca, za katera zaradi nedorečene zakonodaje nihče ne more trditi, da sta legitimno imenovana. Sklic izredne seje je zahtevalo šest članic in članov brežiškega občin- skega sveta s prvopodpisanim Stanetom Radanovičem iz Slovenske na- cionalne stranke. Statutarno-pravna komisija pri brežiškem občinskem svetu je ne glede na že tretje tolmačenje direktorata za lokalno samo- upravo, ki je mnenja, da je Vizjakovo pooblastilo veljavno, sprejela sklep, da zgolj mnenje za občinski svet ni zavezujoče in da je Vizjakovo pooblastilo Ivanu Molanu za vodenje občine veljalo le en dan oziroma do njegovega imenovanja za gospodarskega ministra, nakar je tako, kot je bil predčasno prekinjen mandat županovanja, ugasnila tudi veljav- nost pooblastila Molanu. Nataša Štarkl, predsednica statutarno-pravne komisije, je svetnike pri tem opozorila tudi na način pošiljanja mnenja službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, slednje namreč na Občino Brežice ni bilo poslano iz navedenega naslova, temveč z mi- nistrstva za gospodarstvo oziroma preko elektronske pošte iz kabineta šefa gospodarskega ministra Martina Brataniča. Ivan Molan je s svetniško skupino Slovenske demo- kratske stranke zapustil sejo, še pred tem pa je zbra- ne ponovno opozoril, da je bilo pooblastilo tedanje- ga župana Vizjaka dano v času, ko je ta še opravljal funkcijo župana in v skladu s šestim odstavkom 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi. Po tolmačenju di- rektorata za lokalno samupravo velja pooblastilo po splošnih pravilih kot pravni posel, s katerim fizična ali pravna oseba podeli praviloma fizični osebi pravi- co, da jo v celoti ali v delu njenih upravičenj zastopa. Pooblastilo fizič- ne osebe preneha s smrtjo, pooblastilo za zastopanje pravne osebe pa s prenehanjem pravne osebe, razen v primerih, ki jih določa zakon ali sa- mo pooblastilo. Pooblastilo za zastopanje pravne osebe ne preneha, če se zamenja njen zakoniti zastopnik, zato je Molan poudaril, da slednje ne poteče z nastankom novih okoliščin, temveč lahko preneha le s pre- klicem oziroma s podelitvijo novega pooblastila, ki pa ga lahko da ali ga Ivan Molan prekliče le novoizvoljeni župan. Zato bo v okviru svo- jih pristojnosti zadržal na izredni seji sprejet sklep obänskega sveta, ob tem pa je člane občinskega sve- ta opozoril tudi na njihovo kolektivno in individualno odgovornost. Kljub temu so članice in člani brežiške- ga občinskega sveta z 21 glasovi za izglasovali ugoto- vitveni sklep statutarno-pravne komisije, da Občina nima pooblaščene osebe za vodenje občine v prehod- nem obdobju, zato so sklicujoč se na 2. odstavek 3. člena Evropske listine lokalne samouprave (označuje pravico in sposo- bnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistve- ni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebival- stva preko svetov ali skupščin, ki jih sestavljajo člani izvoljeni na volit- vah), v neposredni zvezi z 8.členom Ustave RS, za vodenje občine do iz- volitve novega župana potrdili najstarejšega svetnika v obänskem sve- tu Roka Kržana (DeSUS). Tako je Občina Brežice, kakor se je izkazalo v praksi, zaradi nedoreče- nega zakona o lokalni samoupravi, kajti tovrstnega primera v Sloveni- ji še ni bilo, dobila dva pooblaščenca, za katera nihče ne more povsem zatrditi, da sta legitimno imenovana. Do takšne situacije vsekakor ne bi prišlo, v kolikor bi na seji, ki jo je še pred imenovanjem za ministra skli- cal bivši župan Vizjak, brežiški občinski svet potrdil vsaj enega od pred- laganih kandidatov za podžupana. Hkrati pa to tudi ponazarja situaci- jo, ki v brežiškem občinskem svetu traja pravzaprav že vse od imeno- vanja Vizjaka za župana. Ali bo temu stanju naredil konec novoizvolje- ni župan v marcu, pa bo očitno bolj kot od volje ljudstva, ki ga bo izvo- lila, odvisno od tega, iz katere stranke bo le-ta in kakšno zaledje moči bo imel v občinskem svetu. Bojana Mavsar Rok Kržan Na 7.izredni seji je brežiški Občinski svet sprejel tudi ugotovitveni sklep, da Borutu Mokroviču, generalnemu direktorju Term Čatež, ki je 13. januarja na občinski svet poslal izjavo, da odstopa s funkci- je člana občinskega sveta, z istim dnem odstopne izjave tudi prene- ha mandat. Mokrovič naj bi odstopil zaradi službenih obveznosti in prezasedenosti. Občinska volilna komisija mora sedaj ugotoviti, kdo bo Mokroviča nadomestil v svetniških klopeh, po neuradnih podatkih naj bi bil to podjetnik in morebitni kandidat za brežiškega župana Tomo Jurman, katerega bo moral potrditi še občinski svet. Novotatno sračanjB Dru- štva mvalidov Sevnica 150 članov Društva invalidov Sevnica in njihovi svojci so se v jedilnici Lis- ce Sevnica zbrali na novoletnem sreča- nju, na katerem jim je zaigral ansam- bel Blanški vinogradniki, dramska sku- pina OŠ Bianca ter zapeli Ljudski pev- ci KUD France Prešeren z Blance. Pred- sednik društva Franci Žveglič je pred- stavil 51. številko zloženke Informaci- je, v katerih so zbrani program) za čla- januar 2005 ne. Člani so prejeli tudi darila, poseb- no pozornost pa so namenili tistim, ki so v letu 2004 dopolnili 80 let ali več. Prostorske težave krake- ga centra za obvescanje Izpostava Uprave RS za zaščito in reše- vanje Krško, predvsem Regijski center za obveščanje (ReCO) Krško, se sooča s hudimi prostorskimi težavami, ki ReCO Krško močno otežujejo normalno delo, Štab Civilne zaščite (CZ) za Posavje pa nima primernih prostorov za delo, saj so vse rešitve zgolj improvizacija. Čla- ni štaba CZ za Posavje so na svoji red- ni seji tako podprli pobudo poveljni- ka štaba CZ za Posavje, ki terja hitrej- še reševanje problema prostorske sti- ske v Krškem. Zahtevo po pomoči pri hitrejšem reše- vanju problema je poveljnik CZ za Po- savje posredoval poveljniku CZ RS Mi- ranu Bogataju ter na Upravo RS za za- ščito in reševanje. Devot Jih ja vozilo vinjenih 14. januarja med 18. in 2. uro so poli- cisti Policijske uprave Krško izvedli po- ostren nadzor nad psihofizičnim sta- njem voznikov v cestnem prometu. Ustavili so 138 voznikov motornih vo- zil in za 98 voznikov odredili preizkus z alkotestom. Ugotovili so, da je de- vet voznikov vozilo pod vplivom alko- hola, najvišjo stopnjo alkoholizirano- ObžorhiK trideset dni "Posavju bo šlo še ooljše" Ponovoletno srečanje posavskih županov z novinarji in dopisni- ki iz Posavja je letos na Studencu gostila sevniška Občina. Župa- ni so predstavili največje in najpomembnejše dosežke v prete- klem letu ter načrte za letošnje leto, govorili pa so tudi o skup- nih posavskih projektih. S številnimi novinarji, dopisniki, uredniki in snemalci, ki poročajo o doga- janju v Posavju, so se srečali župan in podžupan Občine Sevnica Kristijan Jane in Rudi Bee, župan in podžupanja Občine Krško Franc Bogovič in Nu- ša Somrak, bivši župan Občine Brežice, zdaj pa minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in pooblaščeni svetnik za vodenje brežiške Občine Ivan Molan. Gostitelj Jane je uvodoma poudaril, da je bilo lansko leto za Po- savje sanjsko, saj je na državnih volitvah dobilo kar štiri poslance (eden je postal celo minister), za nameček vse iz strank, ki sestavljajo vladno koa- licijo. "Imamo vse, kar potrebujemo, da bo šlo Posavju v tern mandatu še boljše", je prepričan Janc. Razbremeniti in urediti mestno jedro Dosežke v občini Brežice je predstavil kar minister Vizjak, ki je nenazadnje županoval enajst mesecev lanskega leta. Izpostavil je odprtje mnogih cest, denimo regionalke skozi Bizeljsko, zaključek brežiške obvoznice, predvsem pa avtocestnega odseka Krška vas - Obrežje. Vizjak upa, da se bodo izvajal- ci držali že podpisanih dogovorov o sanaciji škode na lokalni infrastruktu- ri, ki je nastala ob gradnji avtoceste. Pohvalil se je še z izgradnjo nove so- le v Kapelah, obnovo Prosvetnega doma v Brežicah, potrebno pa bo posto- riti še marsikaj, predvsem pri prometni razbremenitvi mestnega jedra Bre- žic. "Vesel sem, da smo našli rešitev za staro osnovno šolo in da se bo za- čela graditi nova pošta v Brežicah, načrtujemo pa tudi gradnjo nove upra- vne enote", je povedal Vizjak. Pooblaščenec Molan pa je dodal, da naj bi se letos končno začela tudi gradnja nove osnovne sole na Bizeljskem. Gle- de usode "nesrečnega" zbirno sortimega centra Boršt je Vizjak izrazil upa- nje, da se bo tudi za zgodba srečno iztekla. Dokončna legalizacija Kerinovega Grma. V Občini Krško so po besedah župana Franca Bogoviča v letu 2004 uspešno izpeljali več investicij ter poravnali obveznosti iz preteklih let. Eden več- jih je Poslovna cona Vrbina, kjer načrtujejo tudi gradnjo podjetniškega in- kunbatorja. Med drugim je dokončana čistilna naprava v Brestanici, zbir- no reciklažni center v Dolenji vasi, podhod Čulk v Starem Gradu, podpisa- na je bila pogodba za novo Glasbeno šolo v Krškem, zaključeni postopki za prvo generacijo študentov Fakultete za logistiko v Krškem, sprejet je pros- torski plan. Urejen je vodovod na Sremiču pa tudi v Kerinovem Grmu, za kjer bodo nadaljevali z izdelavo lokacijskega načrta. "Upam, da bomo do- končali legalizacijo tega naselja in do konca uredili komunalno infrastruk- turo", je dodal Bogovič. Koridor Koroska - Bela Krajina ključen Župan Občine Sevnica Kristijan Janc preteklo leto ocenjuje kot uspešno, predvsem zaradi podpisa sporazuma o nadomestilu za omejeno rabo pros- tora na območju jedrskega objekta, v poslovni coni Boštanj so z delom za- čela nova podjetja kot nove priložnosti, projekt izgradnje spodnjesavskih elektrarn teče, v postopku je državni lokacijski načrt za HE Bianca, zaklju- čen je zbirno reciklažni center v Sevnici, posodobili so nekaj lokalnih cest. V-letošnjem letu pa jih čaka izgradnja večnamenskega športnega doma v Sevnici, dokončati je potrebno prizidek sevniškega zdravstvenega doma, poslovno cono Boštanj bodo še širili. Od državnih investicij so letos na vr- sti krožišča Boštanj in Šmarje, rekonstrukcija ceste skozi mesto s pločni- ki in razsvetljavo, za Sevnico pa je ključnega pomena tudi koridor Koroška - Bela Krajina. "Sevničani imamo zdaj daljšo pot do Celja kot do Ljublja- ne", pojasnjuje pomen koridorja Janc. Pripravljajo že tudi dokumentaci- jo za Zavod za sport, kulturo in turizem, letos bodo poskušali končno usta- noviti Mladinski center. Skupni projekti Med bodočimi skupnimi posavskimi projekti so Bogovič, Vizjak in Janc izpo- stavili gradnjo čistilnih naprav s pomočjo sklada ISPA, gradnjo cestnega ko- ridorja Koroška - Bela Krajina, skupno turistično ponudbo, centralno regij- sko deponijo v Novem mestu, kamor bodo šli tudi posavski odpadki, sinergi- jo na področju gospodarstva in poslovnih con, gradnjo spodnjesavskih hid- roelektrarn, nadaljevanje štipendijskih fundacij, kot velik skupni izziv za Posavje pa tudi oblikovanje drugega energetskega stebra v državi. Vprašanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov so se tokrat bolj kot ne izognili, prav tako tudi vprašanju središča pokrajine Posavje, o čemer naj bi se na vladni ravni odločalo šele naslednje leto. P. Pavlovič, L. Petrišič sti, 1.95 promila, pa so ugotovili pri vozniku osebnega avtomobila na ob- močju Krškega. Policisti so ugotovili še sedem drugih kršitev, zaradi kate- rih so kršiteljem izdali plačilne nalo- ge, desetim voznikom pa so izrekli pis- no opozorilo. V letu 2004 so od skupno 1.251 povzro- čiteljev alkoholizirani vozniki povzro- čili 133 prometnih nesreč, od tega šti- ri prometne nesreče s smrtnim izidom, 54 s telesno poškodbo in 74 z material- no škodo. V teh nesrečah je pet oseb izgubilo življenje, 12 je bilo hudo, 103 pa lahko telesno poškodovanih. Delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč je znašal 10,63% . Božični potop Diving taama Potapljači Diving teama iz Krškega so na božično jutro izvedli potop v reko Krko na Otočcu in tako zaključili potaplja- ško sezono. Diving team Krško bo apri- la praznoval pet let obstoja, vanj pa je včlanjenih preko 30 ljubiteljev rek, je- zer in vode nasploh. Njihov namen ni zgolj varno potapljanje v morju in re- kah, ampak tudi seznanjanje širše jav- nosti o življenju in lepotah podvodnega sveta. Organizirajo tudi čistilne akcije rečnih strug v naši okolici in širše, v na- šem okolju je naj bolj znano vsakoletno čiščenje reke Krke na obmoeju Podboč- ja, poleg tega so uspešno organizirali že več potapljaških tečajev. Pri gradu Otočec so že peto leto zapo- red organizirali božično novoletni po- top z jelko, ki so jo pod vodo tudi okra- sili in jo okrašeno dvignili nazaj na po- vršje, kjer so jo predali predsedniku kluba Bošku Karabašu. Ne izključujejo pa možnosti, da bi tradicionalni zimski potop preselili v krško občino. PPBdizborzaRockOtočec Mladinski center Brežice se je tudi le- tos, že peto leto zapored, prijavil na razpis za lokalne soorganizatorje pre- dizbora za Rock Otočec 2005, ki bo po- tekal v okoli 30 slovenskih mestih. Zato vabijo vse mlade, še neuveljav- Ijene glasbenike, da se prijavijo na predizbor. Zainteresirani glasbeniki dobijo podrobne informacije v breži- škem MC-ju, rok za prijavo pa je 15. februar. Najboljša glasbena skupina s predizbora v Brežicah (70% ocene pri- speva glasovanje publike, 30% komisi- ja) se bo uvrstila na nacionalni final- ni izbor, na katerem se bo 30 lokalnih zmagovalnih glasbenih skupin potego- valo za sedem mest za nastop na festi- valu Rock Otočec 2005. VKSBizBljsko referendum 3O.januarja 2005 bodo krajani KS Bi- zeljsko na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka za sofinancira- nje izgradnje nove osnovne sole na Bi- zeljskem. Zbrali naj bi 15-odstotni de- lež za plačilo celotne investicije ozi- roma nekaj več kot 139 milijonov SIT. Samoprispevek naj bi uvedli za petlet- no obdobje, in sicer od 1.5. 2005 do 30.4.2010 za sofinanciranje izgradnje nove osnovne sole, pridobivanja pro- jektne in tehnične dokumentacije, iz- vedbo nadzora gradnje, nakup šolske opreme in drugih stroškov, povezanih z izvedbo investicije. ObzorniK Januar 2OO5 5 trideset dni Za koneo 2004 deklica, prvi v 2005 deček V tetu 2004 se je kot zadnji no- vorojenček v Bolnišnici Brežice 30. decembra ob 8.24 mamici Jožici Germek z Malega Kam- na rodila Eva, težka 3,4 k§. V Jožica Germek z Evo Kerstin Kodrič z Jernejem letošnjem letu pa se je prvi v brežiški porodnišnici 1. januar- ja ob 3.23 mamici Kerstin Ko- drič iz Velike vasi rodil Jernej, težak 3,3 kg. WWW. , posav)e inio Skuter za Petra Od jeseni je v računalniški trgovini 1A internet računalniki v PC TA- BU potekala nagradna igra. Glavno nagrado - skuter yamaha pa je v žrebanju na starega leta dan dobil Peter Zupančič iz Krškega. Da je nagrada prišla v prave roke, nam je potrdila tudi Petrova ma- ma, ki je povedala, da je bilo veselje na silvestrovo pri njih doma nepopisno in da ga bo ona prva preizkusila. Peter je star 14 let in bo lahko že začel opravljati izpit za motor, ima pa tudi 17-letnega bra- ta, ki bo verjetno skuter preizkušal, dokler Peter ne naredi izpita. naročena objava V računalniški trgovini 1A internet računal- niki, kjer vam poleg prodaje računalnikov in kvalitetnega servisa nudijo tudi izdelavo spletnih strani, so po- leg skuterja izžrebali še ostale nagrajence: drugo nagrado - USB ključ je prejel Robert Žerjav iz Brežic; web kamero je prejel Aleš Čukajne iz Malenc pri Kostanjevid; 50 CD- jev Boštjan Kožuh iz Brestanice ter 25 CD- jev Denis Jankovič iz Krškega. Peter prejema slavno nagrado skuter JogR iz rok predstavnika trsovine 1A ra- čunalniki. Vstop v 2005 v Brežicah ... in v Krškem Žive jaslice na Šmarčni Člani Športno kulturnega društva Večno mladi Šmarčna so na božični večer ter na sam božič že peto leto zapored prikazali žive jaslice. Pr- vi dve leti so jih mladi Šmarčani pripravili na kmečkem vozu, ki je na- to potoval od hiše do hiše, leta 2002 pa so jaslice prestavili h koči ob gozdu. V naravno okolje so tokrat tretjič zapored postavili majhno me- sto Betlehem, votlino z jaslimi in hlevček za živali, pastirci so sc grc- li ob ognju, zraven so se pasle ovce, angelčki pa so prepevali božične pesmi... 40-minutno predstavo, ki je pričarala izvirno božično vzdušie, je pripravilo 25 nastopajočih in še 20 sodelavcev, edine žive jaslice v Posavju pa so pritegnile veliko obiskovalcev, kar dokazuje, da se je ta praznična prireditev dobro prijela. P.P. l baklami na Stari grad Krajani Podbočja in okoliških vasi so se na božični dan že tretje leto za- pored organizirano odpravili na pohod z baklami na Stari grad. V orga- nizaciji Kulturnega društva Stane Kerin in Turističnega društva se je to- krat pohoda udeležilo kar okoli 100 krajanov vseh starosti, da pa pohod ni bil prezahteven, so s pogostitvami na kar nekaj "postojankah" poskr- beli gostoljubni gospodarji in gospodinje vinogradniških zidanic ob poti. Pohodniki so ob križu na Starem gradu zapeli nekaj božičnih pesmi, nato pa se vrnili na izhodišče, k levu na trgu pred podboško cerkvijo. P. P. januar 2OO5 ObzorniK Novo v ponudbi Založništva NEVIODUNUM in TV KRŠKO KRONIKA LETA 2003 IN 2004 NA DVD-ju V Zavodu Neviodunum smo si zadali nalogo, da dogodke v lokalnem oko- Iju ne le sproti beležimo, temveč jih tudi trajneje dokumentiramo. Na to pot smo stopili z Almanahoma občine Krško 2003 in 2004 v knjižni obliki, ki sta nastala v sodelovanju z Občino Krško in sta že postala ta- ko rekoč nepogrešljivo domoznansko gradivo. Lokalno dogajanje pa že tri leta spremljamo tudi s kamero in mikrofonom ter ga predstavlja- mo v oddaji Od torka do torka na Televiziji Krško. V okviru uredništva te oddaje smo že drugo leto zapored pripravili kar obširen pregled do- godkov na območju, ki ga pokrivamo s televizijo (zlasti KS Krško, Lesko- vec pri Krškem, Brestanica, Senovo, Dolenja vas pa tudi Brežice, Sev- nico in pomembnejše dogodke v Posavju). Zaradi pomena, ki ga pripi- sujemo tovrstnim kronologijam, smo oba letna pregleda - polurnega za leto 2003 in skoraj enournega za leto 2004 - izdali tudi v DVD formatu. Menimo, da bosta DVD-ja zanimiva ne le tistim, ki si želijo imeti lokal- no dogajanje trajno zabeleženo, ampak tudi in predvsem številnim dru- štvom, klubom in organizacijam, katerih dogodki in prireditve so zaje- te v obeh kronikah. Gotovo pa bosta izdaji tudi primerno darilo za ro- jake, ki živijo izven rodnega okolja in želijo biti na tekočem, kaj se v njem dogaja. Cena posameznega DVD-ja: 3.000,00 SIT Komplet obeh DVD-jev: 4.800,00 SIT Narodla: osebno na upravi Zavoda Neviodunum, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško (hotel Sremič), po telefonu 07 49 05780, faksu 07 49 05781 ali elektronski pošti: neviodunum@volja. net V prejšnji številki smo v sklopu sedmega rojstnega dne Posavskega ob- zornika za naše bralce pripravili NAGRADNO IGRO. Na nagrad- no vprašanje (V katerem letu bo izšla stota številka mesečnika Posavski obzornik?) je odgovorilo lepo število bralcev. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili, da bo to leta 2006, smo izžrebali naslednje nagrajence: Lnagrada (darilni bon Krka zdravilišča v vrednosti 25.000 SIT) - Karolina Resnik, Bučerca 14, 8270 Krško 2.nagrada (darilni bon Krka zdravilišča v vrednosti 15.000 SIT) - Karel Kožuh, Pot na Zajčjo goro 10, 8290 Sevnica 3.nagrada (darilni bon Krka zdravilišča v vrednosti 10.000 SIT) - Ana Alegro, Gunte 3, 8270 Krško 4. do 13. nagrada (darilni bon Krka zdravilišča v vrednosti 5.000 SIT) 4.Bojan Galič, Brezje 34, 8261 Jesenice na Dol. 5.Vida Gole, Rožno 3a, 8280 Brestanica 6.Bine Zierer, Kajuhova 18, 8290 Sevnica 7.Stanka Smolič, Glavna cesta 54, 8233 Mima 8.Boštjan Belinc, CKŽ 48, 8270 Krško 9.Ljudmila Kosem, Šentjur na Polju 6, 1434 Loka pri Zidanem Mostu lO.Andreja Stevanovič, Zdolska ulica 26, 8270 Krško 11.Ana Nunič, Ravno 16, 8274 Raka 12.Hermina Slak, Dečno selo 30, 8253 Artiče 13.Jožica Udovč, Jelovec 7, 8294 Boštanj 14. do 16. nagrada (knjiga Krško in Krčani v darilni škatli) 14.Mira Pirc, Ulica Milke Kerin 12, 8270 Krško 15.Ida Križanec, Bizeljska cesta 9, 8250 Brežice 16.Tončka Lindič, Dol. Boštanj 99, 8294 Boštanj 17. do 20. nagrada (knjiga Zarjavela od vsakdanjosti) 17.Vesna Dime, Dobrava 21a, 8275 Škocjan 18.Frida Gabrič, Titova 103, 8281 Senovo 19.Nevenka Pavlič, Žigrski vrh 5, 8290 Sevnica 20.Luka Petelinc, Cankarjeva 13, 8250 Brežice 21. do 25. nagrada (majica z znakom Posavskega obzornika) 21.Boštjan Frelih, Cerina 10, 8250 Brežice 22.Sara Mravlja, Podlubnik 159, 4220 Škofja Loka 23.Betka Dimič, Seimiška 8, 8273 Leskovec 24.Franc in Anica Seško, NHM 21, 8290 Sevnica 25.Sanja Mačešic, Delavska 6, 8281 Senovo 26. do 30. nagrada (kapa z znakom posavje. info) 26.Rozika Jerak, Kajuhova 16, 8270 Krško 27.Anica Žibert, Račja vas 23, 8263 Cerklje ob Krki 28.Darinka Čučnik, Podulce 2, 8274 Raka 29.Aleš Stegenšek, Kompolje 19a, 8294 Boštanj 3O.Janez Vogrin, Laze 4, 8261 Jesenice na Dol. o POSAVSKI OBZORNIK je brezplačen mesečnik, ki izhaja v nakladi 15.000 izvodov za območje občin Krško, Brežice in Sevnica. V občini Krško ga prejemajo vsa gospodinjstva, v ostalih krajih pa ga razdeljujemo oseb- no v poštne predale in v trgovine, lokale, knjižnice, študentske servise itd. Prejema ga tudi več sto podjetij ter posameznikov v Posavju in iz- ven njega po.pošti na svoj naslov. Če bi želeli redno prejemati Posavski obzornik na svoje ime, še posebno, če niste iz občine Krško, vam pri- poročamo, da se nanj naročite s pomočjo priložene naročilnice. Pošlji- te nam izpolnjeno naročilnico ali pa pokličite uredništvo in poslali vam bomo položnico, s katero boste poravnali samo stroške pošiljanja 1.200 tolarjev za 12 številk in začeli prejemati Posavski obzornik. Naročilnica Ime ObzörniK želim(o) prejemati ulica Jzvodov Posavskega obzornika na svoj naslov: ______________________________ pošta: Stroške pošiljanja v višini 1.200,00 tolarjev za 12 številk bom(o) poravnal(i) najkasneje v 15 dneh po prejemu računa! /Naročilnico pošiljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško ali po faksu: 07 49 05 781 ali po elektronski pošti neviodunum@volja.net./ ObžorhiK januar 2005 7 portret Leeloojamais letijo v Evropo Še en petkov večer. Mraz, malo manjka pa bi zmrzovale tudi misli. S fotografom na križišču zavijeva levo za Boršt. Leeloojamais so že tarn: fantje nosijo opremo iz avta, Lara si smeje popravlja šal in vsakega pozdravlja na svoj način. Hihitanje. Dežujejo čestit- ke Roku za dokončani magisterij, studio bo zdaj zdaj nared. Spet so se zbrali v našem koncu in vsaj za nekaj časa, za te vaje, bodo kompletni - ustvarjalci in prijatelji. Svežina je blizu in ne postane ne- ka eksotika, če ti jo bend izkuše- nih glasbenikov servira po koma- dih, ki te vznemirjajo z ritmi in omamljajo z glasovi. Ekstazična eksplozija z Nextasy, za Vas, za nas, za vse, ki srkajo glasbo kot valove energije (pozitivnih to- nov), ki so odprti za sporočilo nji- hove glasbe: Imejte se radi! Leeloojamais (Ulužame izgovor- jeno, neverjetno, koliko različnih zvokov so sicer sposobni narediti ljudje iz teh črk!) mi najprej po- jasnijo, da imajo novega člana: "Jernej Trobentar, kitarist... iz znane slovesnke glasbene druži- ne." Potem pa so tu še vsi drugi, kate- rih obraze in glasbo sem slišala že na vseh mogočih koncih in v toli- ko pestrih oblikah: Lovro Ravbar je najpogosteje saksofonist, Rok Lopatič drsi po klaviaturah, Matej Hotko zbuja strune basa, Ivo Rimc Lara Šiljevinac izkušeno bobna, Lara Šiljevinac pa dodaja čarobnost z zapetimi toni in ščepcem prodorne sestavine - svojih ženskih čarov. Avtorska glasba očitno vse bolj prebuja v neke nove dimenzi- je progressive rhythm'n'blues- a poleg poslušalcev tudi glasbe- ne urednike in kritike, ki so al- bum Nextasy razglasili za naj- boljšo ploščo leta 2004 (in pre- kinili kraljevanje Siddharte z Rh- ). Ali sta jim prav glasbena izob- razba in kopica izkušenj iz različ- nih drugih zasedb, v katerih sode- lujejo, pomagali do tega bliskovi- tega vzpona? Rok za trenuetk umakne prste s tipk: "Mislim, da ti taka podla- Rok Lopatič ga predvsem pomaga pri boljšem razumevanju glasbe. Morda greš lahko še dlje v komadih. Sicer pa poznam veliko izvrstnih glasbeni- kov, ki so samouki, a imajo res do- ber cut za glasbo." Lovro in Rok študirata v tujini. Obema je glasba glavni življenjski sok in želita, da tako tudi ostane. Pravita, da se z različnimi oblika- mi ukvarjanja z glasbo da prežive- ti tudi materialno, potrebno pa je imeti vizijo, znotraj katere osta- jaš vedno svoboden. "Nikoli nismo ustvarjali zaradi materialnih sred- stev. Je pa spodbudno, če projekt, v katerega si vložil toliko truda, časa, energije, dušo in telo, tudi kaj "navrže"..." pravijo. Pri slovenskih avtorjih (op.a.: to velja za več nivojev slovenske- ga ustvarjanja, npr. tudi za nove oblike smuči) res večkrat izpade, kot da se ne znajo ali pa celo no- čejo "prodat". Kot da vidijo take prodore kot nekaj slabega. Rok: "Pri svojem proizvodu moraš bi- ti dosleden, narediti ga moraš po svojih najboljših močeh in ga zna- ti tudi prodati. Če si vložil toliko energije in moči, je Skoda, da ti stoji doma na polici, ne?" Ko jih vprašam, ali se torej zna- jo "prodati", se Lara namuzne in odgovori, da so razprodani. In to dejstvo, to povpraševanje po nji- hovih izdelkih, njihovi glasbi, jih veseli toliko bolj, ker so se lotili nečesa no- vega, česar v Sloveni- ji ni bilo. Nocoj bodo vadili za nastop, ki ga imajo 3O.januarja, ko bo- do 50.obletnico Ev- rosonga popestrili s svojo priredbo sklad- be Pridi, dala ti bom cvet (Eva Sršen). Ni- majo veliko priložno- sti vaditi skupaj, a ko jim to uspe, se pretopijo v tone, note, lestvice in besede. So tu- di dvakratni nominiranci Sloven- skega radijskega festivala 2004, kjer bodo 25.februarja tudi nasto- pili. Spremljali jih boste lahko ta- ko preko televizije kot preko šte- vilnih slovenskih radijev. Uspehi, uspehi. Je morda bilo ču- titi kaj zavidanja in nevoščljivosti med domačimi bendi? Matej: "Ne, jaz sem slišal same pohvale, morda le kak nasvet do- ločenih glasbenikov, da bi kaj še popravili." Posavje je napredno, ima veliko dobrih glasbenikov z dobro glas- bo. Glede občinstva pa se skoraj povsod že počutijo doma. Ivo po- stavi bobne do konca: "Slovenija rules! Glede drugih trgov pa na- meravamo kmalu posneti tudi no- vi CD v angleškem jeziku, mu do- dati še nekaj starejših komadov. Taka kompilacija, veš..." Sliši se zanimivo. Že na tern CD-ju najdemo kar nekaj angleških vlož- kov. Zaradi ustreznosti njihovih sporočil in očitne internacional- ne širine, jih to ne moti, sodelo- vanja s tujimi glasbeniki so super, Matej Hotko 8 januar 2005 ObzorniK portret Skupina LEELOOJAMAIS je kot trio nastala že proti koncu le- ta 1997, v petčlanski zasedbi s pevko Laro pa so se med dru- gim predstavili na 1. brežiških kulturnih dnevih leta 1999, ko so v studio Lopatič že posneli svoj prvi demo posnetek z enajstimi skladbami. Nekaj članov skupine se je od njene- ga nastanka zamenjalo. Danes Leeloojatnais sestavljajo: La- ra Šiljevinac - pevka, Lovro Ravbar - saksofonist, Rok Lopa- tič - kiaviature, Matej Hotko - basist, Jernej Trobentar - kita- rist in Ivo Rime -bobnar (to so njihove osrednje vloge v ben- du). Leta 2001 je izšel njihov prvenec Pod vplivom, s kate- rega je najbolj znana verjetno skladba in videospot Še en- krat. V skupini so glasbeniki, ki veliko sodelujejo tudi v dru- gih zasedbah, kot npr. Demolition Group, Shyam, Nuša De- renda, Tinkara Kovač, The Full Cool Jazz Orchestra, Big Band Krško itd. Leta 2004 izide album Nextasy, ki kmalu postane uspešnica (odmevno odprejo vrata novemu albumu s pesmi- jo Ne zameri mi), na plošči pa najdemo 12 avtorskih pesmi. Svojo glasbo na zadnjem albumu opredelijo kot progressive rhythm'n'blues. da malo razbijejo "plato". Zunaj naših meja se dela podobno kot pri nas, je pa glasbeni spekter sir- si. Leeloojamais so zanimivi tudi za evropski trg, kjer vlada prazni- na med vrstami bendov, ki bi igra- li to zvrst. Jamiroquai (Jay Kay), ki so tudi skupina, so v teh vodah. Zakaj imenujejo svojo glasbo pro- gressive rhythm'n'blues? To je bi- la najboljša opredelitev njihove- ga stila, ker gre za vse kaj dru- gega kot za fiksno matrico, ne gre za pretvarjanje, gre za žive bea- te, gre za njihovo najmočnejšo točko: za nastop, za live-act, za energijo. Besedila pa naj bi opiso- vala, kaj se dogaja mladem dekle- tu. Ljudje naj bi se ob tern spro- stili. Ivo se čez nekaj minut vrne s pi- vom. Laro vprašam po "stimulan- sih" za nastope: "Jaz se povežem z Bogom," odvrne in pohiti na sre- do studia za eno gasilsko fotko. Matej se zareži in pra- vi, da Lara to naredi kar za vse njih. Na- sploh se imajo v tern smislu za spiritualno skupino saj vsakega nekaj navdihuje. "Včasih ležim v sobi in komaj verjamem, da se mi to sploh doga- ja... Jaz imam bend! Izbrali so mene!" sim- patično komentira La- ra, ko fantje hodijo sem ter tja in se motajo med opremo. Če ima ona najljubšega glasbeni- ka? Da bi koga posnemala, idola, to ne... Je pa Sting njen četrti mo- ski... Seveda sem morala izvedeti še za prve tri! Odgovor je bil kar ganljiv: "Prvi je ati, drugi je Bog, tretji je Tadej (fant), četrti pa Sting." In smehu ni konca. Fant- je odidejo iz studia. Laro malo bo- li grlo, zunaj pa je prava ledeni- ca, zato vztrajno zapirava vrata. "Moji me vsi nodpirajo, mi stoji- jo ob strani, nimam pa želje po- stati solo pevka, čeprav vem, da bi me ati rad videl'peti tudi na Ev- rosongu..." Zakaj ne "tekmujejo" na Emi? Ker jih to pač ne zanima. Ema je super stvar, npr. za klasični pop, držati pa se moraš kar nekaj pravil (dol- žina, število refrenov) in bi svojo glasbo težko omejili na takšen na- čin. Kako na Emi komisija pogo- sto ne spregleda, da je neka pe- sem plagiat, je pa že druga zgod- ba. "Veš, vsi vidijo Emo kot ta- ko odskočno desko. Ampak, zakaj bi bilo temu tako, a ne?" Češ, da se da tudi drugače. In njim uspe- va: z novim, z drugačnim, s talen- tom in voljo. Obstajajo tudi ljudje, ki čakajo na njihove napake. Podrezam jih z oceno Mladine, ki jim je očitala mtv-jevsko praznino in slišanost. Hja, o slovenskih glasbenih kriti- kih imajo svoje mnenje. Mnogi od njih v svojih kritikah ne ponudijo ničesar oprijemljivega. Včasih ce- lo izgleda, kot da naši kritiki pre- ko takih in drugačnih komentarjev pravzaprav zdravijo svoje kom- plekse in lastne neuspehe. Če pa je kritika že zanimiva, se večkrat izkaže, da je skoraj prepisana iz kakšnega močnejšega, morda tudi tujega medija. Glede mtv-jevske praznine, pa je odgovor enosta- ven: MTV scena je najboljša scena na svetu! Kar je na MTV, je dobro, seveda zaigra svojo vlogo občasno tudi denar, ki kupi marsikaj, am- pak, če je na MTV-ju kaj slabega, je to splošna lastnost vseh stvari, stalnica vseh televizij. Najboljši so na MTV-ju. Ko stojijo zunaj, se jim med no- gami vije muc Nextasy. Njegovo mačje življenje je le malo dalj- še kot življenje njihovega Nexta- sy-a. Kaj naprej? "Future is now." Fe- bruarja bodo začeli s snemanjem novega videospota v režiji Vena Jemeršiča. Gibljive slike za sklad- bo Povej mi bo stilsko zaznamova- la modna ustvarjalka Cheryl Da- vis. Z do zdaj rojenimi komadi že- lijo preigrati Slovenijo vsaj dva- krat, hkrati pa oživljati nove ide- je, nove skladbe. Ko sem prav na začetku najine- ga obiska Laro vprašala, kaj jim pomeni "najboljša plošča leta 2004", so se ji kar zaiskrile oči: "Leto2005 jenašeleto!" Vrata so se tako še bolj široko od- prla in še drsijo in nihee ne more predvideti, kako in kam natanč- no bodo vstopili. In ta nedoreče- nost se prilega njihovi glasbi, ki ima dovolj široka, gibčna, barvno prelivajoča se krila, da zamahne- jo vedno znova - skozi zvezdne vi- šave - nazaj k sebi. Maruša Mavsar Foto: Gregor Borošak Jernej Trobentar Ivo Rime Lovro Ravbar ObzöfhiK januar 2005 9 gospodarstvo Avtomatizacija hidroelektrarne Boštanj Časi, ko je elektrarno preko številnih gumbov in stikal upravljala množica za to posebej usposobljenih ljudi, so mimo. To ne pomeni, da upravljanje tovrstnih objektov ne zahteva več usposobljenih ljudi, le način tega dela se je spremenil, saj so stikala in gumbe za- menjali računalniki, ki marsikaj postorijo sami, povsem brez človeškega nadzora pa seveda še vedno ne gre. 0 tern, kako bo poteka- la avtomatizacija oziroma opremljanje HE Boštanj z "možgani", smo se pogovarjali z Matjažem Lampetom, direktorjem poslovnega področja Avtomatizacija v energetiki in industriji v podjetju Iskra Sistemi, ki je prevzelo to nalogo. Kako bi opisali vlogo podjetja Iskra Sistemi pri gradnji hidroe- lektrarne Boštanj? Poslanstvo družbe Iskra Sistemi d.d. je v prvi vrsti avtomatiza- cija procesov. Zaradi razvejano- sti in različnosti procesov, ki jih obvladujemo, smo organizirani v več poslovnih področij in eno iz- med njih je tudi poslovno podro- čje za Avtomatizacijo v industri- ji in energetiki. Lahko rečem, da je med vsemi procesi, ki jih ob- vladujemo v našem področju, naj- bolj pomemben segment avtoma- tizacije elektram. Našo vlogo pri gradnji elektrarne najlažje opišem takole. Ko so do- ločena vsa gradbena, mehanska in električna dela ter oprema, nasto- pamo mi kot povezovalni člen, ki omogoča nadzor in celotno uprav- ljanje elektrarne. V elektrarno se vgradi sistem krmilnikov, to je na- prav, ki zajemajo vse ključne po- datke o stanju, obratovanju elek- trarne in seveda podatkov, ki spo- ročajo morebitne napake v proce- su ali v vgrajeni opremi. Prav tako te naprave omogočajo izdajo uka- zov v proces, kot na primer zagon agregata ali premikanje zapomic. Da bi vse našteto delovalo, je se- veda potrebno dobro poznati pro- ces delovanja hidroelektrarne. In tu se začne naša vloga pri izdelavi programske opreme in celovitega sistema vodenja elektrarne z upo- rabo najbolj naprednih tehnologij in znanja s področja avtomatiza- cije procesov. Naša vloga ni pove- zovalna samo v smislu tehnologi- je, ampak tudi gospodarstva. Pro- jekti, kot je izgradnja elektrarn na spodnji Savi, so tudi priložnost za vključevanje in razvoj podjetij iz posavske regije. Kaj - laično povedano - sploh po- meni "software elektrarne"? Včasih, ko računalnikov še niso poznali, je za brezhibno delova- nje elektrane skrbela ekipa uprav- Ijalcev in vzdrževalcev. Zaposleni so morali natančno spremljati ko- pico signalnih svetilk in merilne instrumente ter preko gumbov ali stikal krmiliti elektrarno. Z nasto- pom računalniške dobe so veliko večino ročnega dela prevzeli raču- nalniki. Seveda pa računalnik za- enkrat še ni tako "pameten", da bi ga samo priključili ter zagna- li in bi sistem samodejno deloval, zato morajo naši strokovnjaki iz- delati primerno programsko opre- mo (software), ki jo nato krmilni- ki in računalniki izvajajo in posta- nejo t. i. »možgani elektrarne«. Ti »možgani« sprejemajo ukaze obratovalcev, oddaljenega centra vodenja ali pa jih izvajajo samo- stojno v skladu z vnaprej določe- nimi pravili, ki jih programer spre- meni v programsko kodo. Signalne svetilke, instrumente in komand- na stikala sedaj zamenjajo raču- nalniki, kjer operaterji na ekra- nih spremljajo delovanje elektra- ne na prijazen način. Sistem vode- nja tako spremlja in prikazuje sta- nje naprav elektrarne, krmili ven- tile, upravlja agregate in zaporni- ce pretočnih polj, skratka skrbi za pravilno obratovanje elektrarne. Kdaj se je vaš projekt na HE Bo- štanj začel, v kateri fazi je zdaj in kako bo potekal naprej, koliko ljudi pri tern sodeluje? Z odločitvijo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) o gradnji hid- roelektrarn na spodnji Savi in z ustanovitvijo projekta Skupni po- dvig smo v podjetju Iskra Sistemi v drugi polovici leta 2004 dobi- li zaupano nalogo dobave opreme sistema vodenja elektrarne in pri- padajoče programske opreme. V sklopu istega projekta sodeluje- mo tudi pri dobavi električnih za- ščitnih naprav za HE Boštanj. Po- spešena gradnja elektrarne je na- rekovala takojšnje izvajanje pro- jekta, zato smo del opreme že do- bavili konec lanskega leta, v celoti pa bo oprema dobavljena že maja 2005. Istočasno pa se je že začel izvajati cikel izdelave programske opreme in izdelava opreme elek- trične zaščite. Da bi celoten pro- jekt potekal v naprej predvidenih terminskih planih, sodeluje pri iz- vedbi vseh treh sklopov od deset do petnajst strokovnjakov, odvis- no od faze projekta. In nenazadnje, kakšne so refe- rence Iskre Sistemov na tern po- dročju? Razvoj in izdelava aplikacij na po- dročju avtomatiziranja elektrarn ima v podjetju Iskra Sistemi že dolgo tradicijo. Če omenim sa- mo projekte v zadnjih nekaj letih: projekt sistema vodenja in elek- tričnih zaščit za HE Medvode na reki Savi (Savske elektrarne Ljub- ljana), za HE Vuhred in HE Ožbalt na reki Dravi (Dravske elektrarne Maribor), največja hidroelektrar- na, ki smo jo avtomatizirali, pa je HE Ghazi Barotha v Pakistanu, kjer je vgrajenih pet agregatov s skup- no močjo 1500 MVA. Pri navedenih projektih so bile naše pogodbe- ne obveznosti izdelava in dobava opreme vodenja skupaj z zahteva- no programsko opremo, dobava si- stema električnih zaščit, izdelava projektne dokumentacije, nadzor ter spuščanje opreme v pogon. Za hidroelektrarne ni pomembno le veliko betona in ielezja, ampak tudi avtomatizacija upravljanja. Operaterjev nadzor nad delovanjem agregata 10 januar 2OO5 ObzörniK gospodarstvo Gradnja zbirnega centra Borst ustavljena Civilna iniciativa Boršt, ki nasprotuje gradnji zbirno reciklažne- ga centra za odpadke v bližini omenjene vasi, je dosegla razve- Ijavitev gradbenega dovoljenja za sporni objekt. Tako je gradnja - vsaj začasno - ustavljena. Gradbeno dovoljenje, ki ga je Občini Brežice kot investitorju izda- la Upravna enota Brežice, je na predlog civilne iniciative Boršt ozi- roma Krajevne skupnosti Cer- ktje ob Krki razveljavilo Ministr- stvo za okolje in prostor. Ugoto- vili so namreč, da vloga za dovo- ljenje ni vsebovala tehnološkega načrta objekta in iz tega izhaja- joče presoje vpliva na okolje. Kot pravi vodja civilnikov Branka Pirc, so takšno odločitev pričako- vali, saj gre po njihovem mnenju za strokovno neustrezno priprav- Ijen projekt, ki je do sedaj "po- žrl" že več kot 50 mio SIT. Poob- laščeni svetnik za vodenje Obči- ne Brežice Ivan Molan je pove- dal, da je Občino odločitev minis- trstva sicer presenetila in bo vlo- go za gradbeno dovoljenje dopol- nila, vendar meni, da se bo grad- nja lahko nadaljevala šele v drugi polovici leta. Do sedaj neformal- no organizirani civilniki pa se na- meravajo kot ekološko društvo še naprej boriti proti zbirališču od- padkov na Borštu, kot zatrjuje Pirčeva, pa bodo bedeli tudi nad drugimi nepravilnostmi v okolici Boršta, kot so množica črnih od- lagališč in peskokopov in sporna asfaltna baza. P.P. Gradnja HE Krsko eno leto prej? Hidroelektrarna Boštanj bo zgrajena v predvidenem roku, to je do spomladi 2006, je na prednovoletni novinarski konferenci Holdinga Slovenske elektrarne zatrdil generalni direktor mag. Drago Fabijan. Povedal je še, da za HE Bianca poteka izved- ba državnega lokacijskega načrta, ki naj bi ga sprejeli konec prve polovice leta 2005, za HE Krško pa se izdelujejo študije, potrebne za državni lokacijski načrt in za projektno do- kumentacijo. Zaradi zahtevne in predvidoma daljše gradnje HE Krško proučujejo možnost pričetka gradnje že leta 2007 namesto 2008. Pomembna naloga bo tudi uskladitev z Nukle- arno elektrarno Krško. Skupina HSE je tretje aktivno leto poslovanja zaključila z 18 milijardami tolarjev čistega do- bička (10 milijard krovna družba, ostalo hčerinske). Mag. Fabijan (na fotosrafiji) ocenjuje, da so usmeritve ministrstva za gospodarstvo, ka- nior po novem sodi tudi energetika, usklajene s cilji skupine HSE in da je v programu ministrstva energetiki dana primerna teža. P. P. Ifizjak in Booovič v meddržavni komisiji za NEK Vlada RS je konec decembra sprejela kadrovske spremembe v meddr- žavni komisiji za spremljanje pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Z me- sta predsednika komisije je razrešila Janeza Kopača, z mesta člana pa Branka Janca ter namesto njiju za predsednika komisije imenovala mi- nistra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, za člana pa župana občine Kr- ško Francija Bogoviča. P. P. Napol dokončana gradnja zbirno reciklažnega centra za odpadke Borst je zdaj ustavljena. TERMOELEKTRARNA B R E STA N ICA PROIZVODNJA - DECEMBER 2004 HoUmgSkwnskeelekuariwdoo VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLÖK 1 ,_ 0 kWh 0 0 PLINSKI BLÖK 2 65.260 kWh 3 2 PLINSKI BLÖK 3 900 KWh 0 3 PLINSKI BLÖK 4 679.000 kWh 7 2 PLINSKI BLÖK 5 344.000 kWh 4 1 PARNATURBINA1 0 kWh 0 0 PARNATURBINA2 9.779 kWh 1 1 MERITVE EMISIJ - DECEMBER 2004 Proizv. sox mq/m3 NO, mg/m1 CO mq/m3 Dimno število Bacharach izmerjeno dovoljeno Izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB1 KOEL 201 1700 385 450 16 100 5 6 PB3 KOEL 261 1700 375 450 23 100 4-5 6 ZP 0 35 217 350 12 100 0 2 PB4 ZP 0 35 83 100 1 100 0 2 PB5 ZP 0 35 87,3 100 1 100 0 2 KOEL - kurilno olje ekstra lahko ZP - zemeljski plin ObzörniK Januar 2OO5 11 gospodarstvo Poslovne cone - nove razvojne priložnosti za Posavje? Namen poslovnih con, ki so jih vse tri posavske Občine že začele ali pa jih še bodo gradile, je poleg novih razvojnih priložnosti in no- vih, potrebnih delovnih mest tudi ta, da se razbremeni okolje oziroma, da se loči bivalno okolje, kjer občani živijo, in območja po- slovnih con, kjer se dela. V občini Krško so pričeli z izgradnjo poslovne cone v Vrbini, za investitorje so na voljo tudi zemljišča na Drnovem, v Leskovcu, Kostanjevici, obrtna cona naj bi zrasla tudi na Senovem. V sevniški občini so z boštanjsko obrtno cono prido- bili sedem novih lokacij za poslovno dejavnost, v brežiški občini pa poleg dobovske in poslovne cone v Slovenski vasi načrtujejo tu- di poslovno cono v Brezini. V občini Krško v ospredju Vrbina Občina Krško je v skladu s svojim dolgoročnim prostorskim planom pričela z izgradnjo Poslovne cone (PC) Vrbina v velikosti 70 ha. Ob- močje Vrbine na levem bregu Save na severu omejuje železniška proga Zidani most - Dobova, na vzhodu se približa naselju Spodnji Stari grad, na jugu ga omejuje cesta proti Sta- remu Gradu, na zahodni strani pa meji na kmetijske površine. Na Ob- čini Krško so prepričani, da PC Vr- bina odlikuje ugodna lega, saj je povsem blizu regionalne ceste Kr- ško - Brežice in ob omenjeni želez- niški progi (na območju cone že ob- staja železniški industrijski tir), se- dem kilometrov je do avtoceste, mednarodni mejni prehod Obre- žje je oddaljen 20 km, do hrvaške prestolnice je 40 km. Z izgradnjo predvidenega novega mostu čez Sa- vo na jugu Krškega in novo cestno povezavo med Krškim in Brežica- mi pa bo dostop do Vrbine še lažji. V okviru PC Vrbina načrtuje Občina tudi izgradnjo Podjetniškega inku- batorja Krško na sedmih ha površin v zahodnem delu Vrbine (pod vasjo Vrbina). V tern delu Vrbine (ločnica med vzhodnim in zahodnim delom cone je industrijski železniški tir) je Občina že odkupila 35 ha zem- Ijišč, ki jih bo letos in prihodnje le- to komunalno opremila, za kar bo porabila kar 1,7 milijarde tolarjev, pri tern pa računa tudi na sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot pravi Franc Češnovar, vodja projektne skupine PC Vrbina pri Občini Krško, so resnično opti- mistični, da bodo zemljišča po kon- kurenčnih cenah šla dobro v pro- met in da bo posledično dovolj no- vih delovnih mest. "Želimo si pred- vsem domačih podjetnikov, ki bodo tu ostali dlje časa in zagotavljali delovna mesta", poudarja. Tudi Drnovo, MDB, Kostanjevica... Ob Vrbini pa krška Občina inve- stitorjem ponuja tudi zemljišča v Poslovni coni Drnovo v bližini av- toceste, ki so jo v lanskih spre- membah prostorskega plana iz obstoječih 37 ha povečali še za 38 ha. V to območje Občina si- cer ne bo vlagala toliko kot v Vr- bino, kot pravi Češnovar, pa inter- es za PC Drnovo kažejo predvsem logistična podjetja. S sprememba- mi prostorskega plana je Občina z 12 ha pod daljnovodi razširila tu- di sicer že zapolnjeno obrtno cono MDB v Leskovcu, na skupno šest ha pa je razširjena tudi obrtna co- na v Kostanjevici na Krki. Obrtna cona naj bi zrasla tudi na Seno- vem nasproti Metalne, obstaja po- buda za cono poslovnih dejavno- sti ob izvozu z avtoceste na Smed- niku ali v opuščenem kopu na Kre- menu pri Raki, potencialnim inve- stitorjem pa je na voljo še 19 ha komunalno opremljenega zemljiš- ča ob Vipapu. Zboštanjsko obrtno cono pridobili sedem novih lokacij K celoviti ureditvi območja Obrt- ne cone (OC) Boštanj, ki obsega 3, V občini Krsko naj bi največja postovna cona nastala v bliiini NEK v Vrbini... Danska kamona volna namosto češke caluloze? Občina Krško intenzivno išče investitorja, ki bi zagotovil prepotreb- na nova delovna mesta po prenehanju proizvodnje celuloze v Kr- škem (predvidoma se bo to zgodilo oktobra 2006, brez dela naj bi ostalo približno 500 ljudi). Lani spomladi se je za gradnjo tovame v Krškem začel zanimati danski proizvajalec kamene volne Rockwool, ki v 22 tovarnah v 14 državah zaposluje preko 7000 ljudi. Občina Kr- sko je Dancem najprej ponudila lokacijo v Vrbini, ko pa je vlada za- ostrila pogoje za izrabo prostora v okolici Nuklearne elektrarne, so jim ponudili 19 ha z vsem potrebnim opremljenega zemljišča ob Vi- papu. Kot konkurenca lokaciji v Krškem se je pojavila ponudba hrva- škega Pazina, kjer naj bi Dancem zemljišče ponujali po precej niž- ji ceni kot v Krškem, a so dogovori še vedno v teku. Kot pravi vod- ja Projektne skupine PC Vrbina pri Občini Krško Franc Češnovar, gre v primeru Rockwoola za kapitalsko intenzivno investicijo, ki bi delo- vna mesta zagotavljala za vsaj 30 do 40 let. Da bo 70 milijonov ev- rov vredna prišla v Krško, je po Češnovarjevih besedah ključnega po- mena državna pomoč. "Mi pričakujemo, da bo država spodbudila ta- ko investicijo, saj gre za trajna delovna mesta in bo država ta sred- stva sčasoma dobila povrnjena", pravi. Poudarja pa še, da, bo nova tovarna morala izpolnjevati okoljske predpise ter dobiti soglasje lo- kalne skupnosti. V začetku bi Danci zaposlovali okrog 250 ljudi, če bi se širili, pa še dodatnih 200, potrebovali pa bodo podobne kadre, kot jih sedaj zaposluje celuloza. ...v občini Sevnica ie raste obrtna cona v Boštanju... 12 januar 2OO5 ObzörniK gospodarstvo 67 ha, je Občina Sevnica pristopi- la na osnovi Odioka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica, ki je v podrobnih merilih definiral pogoje za grad- njo. Po sprejemu Odloka so priče- li s projektom ureditve, ki je ob- segal prestavitev in razširitev lo- kalne ceste, razširitev javne po- ti proti Boštanju, izvedbo nove prečne ceste, novega rondoja ter ureditev pločnikov. Celotni stroški opremljanja so bili ovrednoteni na 117, 3 milijonov SIT. V sklopu ce- lovitega urejanja pa so bile, kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Sevnica Roman Perčič, predvidene lokacije še za sedem novih objektov. Julija lani je Občina Sevnica mo- rala odkupiti zemljišče za izgrad- njo rondoja, nove prečne ceste in za prestavljeno ter razširjeno lo- kalno cesto proti Boštanju, pro- dala pa je lahko del stare lokal- ne ceste. Ob celovitem urejanju obrtne cone Boštanj pa je bilo po- trebno izvesti tudi prestavitve ko- munalnih in telekomunikacijskih vodov. Celotna vrednost investici- je z že upoštevanjem dodatnih del v pogodbi tako znaša 116, 6 mili- jonov SIT. S celovito ureditvijo OC Boštanj je občina Sevnica po besedah Perči- ča pridobila sedem novih komu- nalno opremljenih lokacij za po- slovno dejavnost, novo prestav- ljeno in razširjeno lokalno cesto, ki se bo navezala na novo krožišče na glavni cesti, ustrezne komu- nalne in telekomunikacijske vode, na katere se bo lahko navezalo ob- močje nove poslovne cone Boštanj proti Petrolu, in kvalitetno uredi- tev vseh komunalnih in telekomu- nikacijskih vodov, ki so bili v sla- bem stanju. V Brežicah v načrtu Poslovna cona Brezina Poleg Poslovne cone Dobova kot trgovsko-proizvodnega komplek- sa, ki se razteza na petih hektar- jih, Poslovnih con Slovenska vas I in II v skupni izmeri 15 hektarjev, kjer iščejo potencialne interesen- te, ter manjših poslovnih con v Kr- ški vasi in na Bizeljskem, je v bre- žiški občini predvidena tudi indu- strijsko-poslovna cone Brezina v skupni izmeri 36 hektarjev. Kot pravi vodja oddelka za pros- torsko načrtovanje in razvoj Bran- ko Blaževič, je na tern območju že nekaj obstoječih dejavnosti, sicer pa načrtujejo revitalizacijo starih objektov in dozidavo novih. V izdelavi je projektna dokumen- tacija za komunalno opremljanje, za kar bodo dobili sredstva iz re- gionalnih spodbud. V tern letu naj bi po Blaževičevih besedah bila iz- delana projektna dokumentaci- ja, iskali bodo investitorje, v letu 2006 pa načrtujejo začetek del. Peter Pavlovič Lidija Petrišič ... v občini Brežice je poslovni coni namenjeno območje v Brezini. infra izvajanje investicijske de- javnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica ADRIAPLINOV KOTICEK SPLOŠNO O ZEMELJSKEM PLINU Začetki oskrbe s plinom v Sloveniji segajo že desetletja nazaj, ven- dar je plin za široko potrošnjo postal zanimiv šele v zadnjih dese- tih letih. V zadnjem času poteka intenzivna plinifikacija z zemelj- skim plinom v vseh večjih slovenskih mestih in krajih. Tarn, kjer iz ekonomskih razlogov izgradnja plinovodnega omrežja za oskrbo z ze- meljskim ptinom ni upravičena, pa se širi uporaba utekočinjenega naftnega plina. Glavne prednosti, ki jihprinaša uporaba plina, so: • manjše onesnaževanje okolja, • visoki izkoristki plinskih naprav, • konkurenčna cena, • veliko udobje. Plin je znan kot čisto gorivo, saj pri zgorevanju plina nastaja okolju najmanj škodljivih snovi. Manjša je predvsem emisija žveplovega di- oksida, ogljikovega monoksida in trdnih delcev, pri sodobnih plinskih napravah, kot so nizkotemperatumi in kondenzacijski kotli, pa tu- di emisija NOx. Delež C02 v dimnih plinih je pri zgorevanju plina res- da manjši kot pri zgorevanju drugih goriv. Zaradi omenjenih predno- sti, ki jih prinaša uporaba plina, se je povečala njegova potrošnja in s tern emisija ogljikovega dioksida, ki je posredno nevaren okolju, saj povzroča t.i. efekt tople grede. Enostavnost uporabe plina je na- mreč povzročila, da se ob zamenjavah ogrevalnih sistemov v starej- ših zgradbah lastniki odločajo za zamenjavo lokalnega ogrevanja s centralnim ogrevanjem. To pomeni, da ogrevajo več prostorov in s tern porabijo na stanovanjsko enoto več goriva. Visoki izkoristki sodobnih plinskih naprav (od 96 do 108 %) so raz- log za učinkovito rabo energije in manjše stroške za porabljeno go- rivo, kar je poleg čistega zgorevanja odločujoč faktor pri izbiri plin- skih ogrevalnih naprav. Cena plina je primerljiva s ceno ostalih fosil- nih goriv, zato je uporaba plina kljub včasih nekoliko višjim investi- cijskim stroškom konkurenčno. Največ pomislekov, ki se pojavljajo ob širjenju uporabe ptina, se na- naša na varnost uporabe in zanesljivost preskrbe s plinastimi gori- vi. Velja, da je uporaba plina ob upoštevanju vseh varnostnih in teh- ničnih ukrepov pri izvedbi plinske instalacije in uporabi plinskih tro- šil popolnoma zanesljiva in varna. Tudi bojazen o nezanesljivi oskrbi je zaman, saj je slovensko plinovodno omrežje napajano iz dveh ne- odvisnih virov, na jugozahodnem delu iz Alžirije in na severovzhod- nem delu iz Rusije. Zemeljski plin je odličen, izkoristimo ga. 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adnaDlin.siol.net. E-mail: adnaptin@siol.net VAS DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA ObzorriiK januar 2005 13 gospodarstvo Iz Posavja hitreje in udobneje V letu 2004 je tudi Posavje dobilo prve kilometre prave avtoceste. Nekdanja hitra cesta H-1 tako postaja sodobna štiripasovna pro- metnica, po kateri bo vožnja hitrejša in udobnejša, ob upoštevanju veljavnih predpisov pa tudi varnejša. Prometu je bil najprej pre- dan odsek avtoceste od Kronovega do Smednika, nato pa še odsek od Krške vasi do Obrežja. Tik pred novim letom je promet stekel tudi po večini odseka od Smednika do Krške vasi, promet pa poteka dvosmerno po eni polovici avtoceste le po 4 kilometre dolgem odseku, kjer zaradi dolgega pritožbenega postopka neizbranega izvajalca, ki je bil na koncu zavrnjen, ni bilo mogoče izvesti vseh potrebnih del. Omenjeni odsek delno sofinancira tudi Evropska unija preko Kohezijskega sklada in tako zmanjšuje razvojne razlike med regijami. Hkrati z dokončanjem avtoceste sta začeli delovati tudi cestninski po- staji Drnovo in Krško. Slovenija sicer sodi v skupino evropskih držav, kjer se za uporabo avtocest plačuje cestnina. Tako je že vse od leta 1972, ko je bila prometu predana naša prva avtocesta od Vrhnike do Postojne. Na naših avtocestah sta trenutno v uporabi dva sistema pobiranja cest- nine. Zaprti cestninski sistem se uporablja na primorski avtocesti, nje- gova značilnost pa je, da vozniki plačajo cestnino za vsak prevožen od- sek avtoceste. Odprt cestninski sistem je v veljavi na vseh drugih av- tocestnih krakih, vključno z dolenjsko avtocesto. V tern sistemu vozni- ki plačajo prehod cestninske postaje, višina plačanega zneska pa je od- visna od dolžine odseka, ki se cestnini na posamezni cestninski postaji. Enako velja tudi za cestninski postaji Drnovo in Krško, ki sta postavljeni na dolenjskem avtocestnem kraku med Novim mestom in Obrežjem. Osebna vozila lahko cestnino najhitreje in najbolj udobno plačujejo s sistemom ABC, kjer se za plačevanje cestnine ni potrebno ustavljati. Imetniki elektronskih tablic lahko nanje naložijo dobroimetje, ki ga po- tem porabljajo za plačevanje cestnine. Pri tern.lahko dobijo do 10% po- pusta. Vsa ostala vozila lahko uporabljajo DARS kartice, voznikom to- vornih vozil in avtobusov pa je namenjena DARS kartica Transporter, ki ob nalaganju dobroimetja ponuja do 15% popusta. Od lanskega leta naprej je mogoče cestnino plačevati tudi za nazaj. Vozniki osebnih vozil lahko to storijo tako, da svojo elektronsko tablico sistema ABC povežejo s kreditno kartico Diners. Tako prehode cestnin- skih postaj zgolj evidentirajo v sistemu ABC, cestnino pa plačajo enkrat mesečno za nazaj in se jim na cestninskih postajah tako ni potrebno več ustavljati. Trenutno že potekajo pogovori o enaki storitvi tudi z drugimi izdajatelji kreditnih kartic. Zavezanci za plačilo DDV lahko z DARS sklenejo posebno po- godbo-o odloženem plačevanju cestnine. V okviru te pogodbe navedejo elektronske tablice sistema ABC, DARS kartice ali DARS kartice Transporter, ki jih potem uporabljajo vozniki njihovih vozil, DARS pa jim za vrednost vseh prehodov cest- ninskih postaj enkrat mesečno izda zbirni račun, kar precej olajša knjigovodstvo v podjetju. Sicer pa je bilo lani pobranih dobrih 32 milijard tolarjev cestnine. Oko- li polovico teh sredstev se porabi za redno vzdrževanje avtocest (zim- ska služba, redno vzdrževanje, pregledniška služba, zagotavljanje delo- vanja sistema za klic v sili, nadzor prometa, obveščanje o stanju na av- tocestah in drugo), preostala sredstva pa DARS nakaže kot koncesijsko dajatev za plačilo zapadlih obveznosti iz naslova kreditov in izdanih ob- veznic za gradnjo avtocest. Stroške, ki so nastali z gradnjo avtocest in ki nastajajo ob njihovem obratovanju, tako v čim večji možni meri pla- čajo dejanski uporabniki in ne pavšalno vsi davkoplačevalci, ne glede na to, ali in koliko avtoceste dejansko uporabljajo. Jure Krajnc, DARS d.d. 14 januar 2005 ObzorniK gospodarstvo Lani izpolnili načrte Predsednik in clan uprave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman in Hrvoje Perharič sta na tradicionalnem srečanju z novinarji izrazi- la zadovoljstvo z obratovanjem elektrarne v letu 2004, v katerem je NEK proizvedla načrtovano količino električne energije, ob tern pa tudi pozitivno poslovala. Kot dober obet za prihodnja leta sta izpostavila sprejeta poslovna na- črta za leto in za obdobje naslednjih petih let, v skladu s katerim bodo za številne izboljšave letno namenili od 10 do 15 milijonov evrov. Rož- man je med drugim povedal, da odločitev o morebitnem podaljšanju Prva človeka nuklearke Stane Roiman in Hrvoje Perharic življenjske dobe nuklearke pričakuje šele v zadnjem desetletju njenega predvidenega obratovanja (to se izteče leta 2023), Perharic pa, da bo tudi Hrvaška v kratkem oblikovala poseben sklad, v katerem mora zbra- ti svojo polovico sredstev za razgradnjo NEK. Glede nizko in srednje ra- dioaktivnih odpadkov je Rožman ponovil, da je v začasnem skladišču na tokaciji nuklearke zanje prostora do leta 2010. P. P. Letos v ospredju izbor lokacije za odlagaHšče Med ključnimi projekti Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) v preteklem letu so bili priprava programa razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) ter izrabljenega je- drskega goriva (IJG), zaključek rekonstrukcije Centralnega skladišča RAO v Brinju, prva prostorska konferenca, ki jo je organiziralo Minis- trstvo za okolje in prostor za umeščanje odlagališča NSRAO v prostor, ter povabilo slovenskim občinam, da sodelujejo pri iskanju lokacije za odlagališče. ARAO je do konca lanskega leta izdelala tudi strokovne podlage za pripravo nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG. Letos bo najpomembnejša naloga agencije ravno na področju izbo- ra lokacije za odlagališče NSRAO, kjer bo v začetku aprila zaključila z zbiranjem prijav zainteresiranih občin ter pričela z ocenjevanjem pri- mernosti prijav. ARAO bo še naprej sodelovala pri izdelavi omenjene- ga nacionatnega programa, zasnovala pa bo tudi obseg vseh potreb- nih dokumentov za novo revizijo programa razgradnje NEK. Za ne- moteno delovanje javne službe ravnanja z RAO malih proizvajalcev bo ARAO podrobno karakterizirala in uredila že uskladiščene odpad- ke ter pridobila poskusno dovoljenje za obratovanje centralnega skla- dišča RAO. P.P. zajemna... VZAJEMNA Zd^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hlio asisienco v tujtni v sodelovanju s partnerjem Elvia. munn SINCE 1925 Posebno stalna ponudbo Murinih izdelkov iz prejšnjih sezon po ugodnih tovarniskih cenoh. MOSK€ OBUKC Ž€ OD 24.000,00 SIT MOŠKISUKNJIČI Z€ OD 17.000,00 SIT Ž6NSKI KOSTIMI Ž€ OD 18.000,00 SIT MURn €FD, TRGOVINn ZRAKIC CKŽ 120, Krško, tcl.: 07/49 21 400 ObzofiiiK januar 2005 15 kultura NOVICE ob robu Fool cool jazz orchestra navdušil V organizaciji Glasbene sole Krško in krškega mladinskega centra se je 16. januarja v krškem kultumem domu predstavil The Fool Cool Jazz Orchestra z gostom Ericom Vloeimansom. Zasedbo mladih slovenskih glasbenikov in najboljših študentov priznanih jazz akademij po svetu, ki pod taktirko mednarodno pri- znanega dirigenta Izidorja Leitnigerja izvajajo pro- jekte na domačih in tujih odrih, sestavljajo tudi do- mači jazzisti Janez Ga- brič, Aleš Suša, Rok Lo- patič, Matej Hotko, Bojan Zupančič in Lovro Ravbar. Glasba iz repertoarja The fool cool jazz orchestra za- jema širok spekter glasbe- nih zvrsti, od swingovske kompozicije do novodobnih skladb z vplivom rapa, rnb-ja ali bassa. Tokratni gost Eric Vloeimans iz Nizozemske je ve- lika zvezda na evropski jazz sceni in je sodeloval z različnimi glasbeniki svetovnega slovesa, prejel pa je tudi najpomembnejše nizozemsko jazz priznanje Boy Edgar Prize. L.P. V Koprivnici spot pojejo V Kultumem društvu Antona Aškerca iz Koprivnice je po skoraj 30 le- tih s svojim prvim koncertom ponovno zaživel 25-članski mešani pevski zbor, ki je v tamkajšnji farni cerkvi pripravil božični koncert. Pod vod- Posavski muzej Brežice Cesta prvih borcev 1 / 8250 Brežice tel: /07/466-05-17 fax: /07 /466-05 - 16 Internet: www.posavski-muzei.si Odprto: PO - PE 8 - 14.30; SO, NE in prazniki 10-14. Ogled izven urnika je mogoč po predhodnem dogovoru. Zaprto: 1.' 1., 1. 11., 25. 12. Vstopnina: otroci 250 SIT; odrasli 500 SIT. Informacije in najave obiskov: Aleksander Gregorič Kustos pedagog: Ivan Kastelic naslov elektronske pošte: ivan.kastelic@west.arnes.5i Viteška dvorana: nepozaben prostor za vrhunske prireditve in pre- stižne poroke. Baročno freskani prostor (35 x 10 x 8m) sprejme 280 sedežev in je po lepoti in svoji akustiki enkraten okvir za glasbene dogodke ali za slovesnosti ob različnih pomembnih mejnikih v življe- nju posameznika, podjetja ali orga.nizacije. Stalne zbirke: arheološka zbirka, etnološka zbirka, puntarija, umetnostno zgo- dovinska zbirka, zbirka novejše zgodovine, spominska razstava slikarja in grafika Franje Stiplovška stvom zborovodkinje Anje Radko- vič iz Krškega so koprivniški pev- ci prikazali repertoar svojih pes- mi in napolnili farno cerkev. Na koncertu se je kot solistka pred- stavila tudi sopranistka in zdajš- nja zborovodkinja Anja, ki se so- lo petja uči v Glasbeni šoli Brežice pri prof. Marjetki Podgoršek-Hor- žen. Pri solo petju jo je spremlja- la altistka Irena Simončič ob glas- beni spremljavi Lucijana Cetina na klavirju, Jerneje Žarn na violi- ni in Katje Glas na violončelu. Po prebitem ledu si člani zbora že- lijo, da bi se število glasov v pri- hodnje pomnožilo. Medtem so na- stopili tudi že v gasilskem domu na Gori, kjer je kot gostja zape- la Mihaela Komočar, 30. januar- ja ob 14. uri pa jih bo moč sliša- ti vrerkvi v Dobovi, kjer se jim bo prav tako pridružila omenjena pri- znana pevka. P.P. Mednarodni uspeM filmov Luksuz produkcije V okviru Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško je ze- lo aktivna filmska sekcija. V letu 2004 je nastalo 48 igranih, doku- mentamih, eksperimentalnih in animiranih filmov. Po uspehih na festivalih po Sloveniji se ti na- daljujejo tudi na tujem. Doku- mentarno-animirani film Zid se je na Festivalu Alternative film- video v Beogradu uvrstil na listo bistvenih dosežkov leta 2004, za kar sta avtorici Dženi Rostohar in Meta Habinc pridobili pravi- co realizacije naslednjega fil- ma v okviru Akademskega film- skega centra Beograd, s pravico koriščenja produkcijske opreme in enomesečnega bivanja v Do- mu kulture - Studentski grad. Film Zid je bil 23. decembra pri- kazan tudi v okviru najpomemb- nejše oddaje o kulturi "Metropo- lis" na nacionalni televiziji Srbi- je. Na 2. Vojvodanskem festiva- lu filma in videa v Novem Sadu je igrano-dokumentarni film EU- forija prejel posebno nagrado. V glavni vlogi nastopa Tomaž Pav- kovič, film pa je refleksija na slavnostne dogodke ob vključe- vanju Slovenije v EU. Drugi samostojni koncert Članice Ženskega oevskega zbora Prepe- lice, ki deluje v okviru Kulturnega dru- štva Žarek, so se v Gasilskem domu v Do- lenji vasi predstavile na drugem samo- stojnem koncertu, na katerem je sode- loval tudi prijateljski Moški pevski zbor Kapele. Koncert vbaziliki V brestaniški baziliki so se domači zbo- ri predstavili na že tradicionalnem bo- žičnem koncertu. Predvsem z božični- mi pesmimi so se predstavili moški pev- ski zbor Svoboda pod vodstvom Janka Av- senaka, otroški pevski zbor osnovne so- le Adama Bohoriča in osnovne sole Ko- privnica ter mladinski pevski zbor osnov- ne sole Adama Bohoriča Brestanica, oba pod vodstvom Stanke Macur, in cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Monike Habinc Rostohar. Na orglah jih je sprem- Ijal Lucijan Cetin. Večer glasbe z Niko in Nino Podjetje Kostak je v krški dvorani v par- ku pripravil večer glasbe, na katerem sta obiskovalce v svet glasbe popelja- li Nika Tkalec na klavirju in Nina Pirc na violini. Sims onija realizma Jožeta Barachinija V sevniški Lekos galeriji Ana se je z raz- stavo z naslovom Simfonija realizma predstavil Jože Barachini iz Radeč, ki se s slikarstvom in oblikovalstvom ukvar- ja že dvanajst let. Svoj pogled na svet predstavlja v razumljivem jeziku, pol- nem svetlobe in tihožitja, motive pa jemlje iz narave. Zaradi realističnosti so njegovi motivi večkrat uporabljeni na koledarjih, tiskajo pa jih tudi za voš- čilnice. Ob tern je svoje ročno izdelane prtičke na ogled postavila tudi njegova mama Ivanka Barachini - Štravs. Ljudski pevci v Podbočju Kulturno društvo Stane Kerin Podboč- je vabi ljubitelje lepe domače glasbe v soboto, 29. januarja ob 19. uri, na sre- čanje ljudskih pevcev v Kultumem do- mu Podbočje. Nastopili bodo ženski pev- ski zbor AKŽ Pod Gorjanci, Fanfje z vasi iz Škocjana, Ajda iz Dolenje vasi, Tercet Domima Prevorje, Dušice iz Podbočja in gostitelji Koledniki iz Bušeče vasi. studio 16 januar 2005 kultura PRIREDITVE V FEBRUARJU 5. 2. - "Žive naj vsi narodi" Kulturno umetniško društvo Slovenija ob 18. uri v Kultur- nem domu Veliki Tm organizi- ra proslavo "Žive naj vsi naro- di" ob slovenskem kulturnem prazniku. 5. 2. - Pustni karneval Društvo Trg Sevnica v novem delu Sevnice organizira pust- ni karneval. 5. 2. - Otroško pustno rajanje Zveza prijateljev mladine Kr- ško in DPM levi breg v sobo- to, 5. februarja, med 11. in 15. uro v hotelu Sremič v Kr- škem organizirata 6. tradicio- nalno otroško pustno rajanje. 6.2. - Kulturni praznik v Sevnici Osrednja slovesnost ob kul- turnem prazniku bo ob 18. uri potekala v Kulturni dvo- rani Sevnica. 6. 2. - Pustna nedelja Planinsko društvo Lisca organi- zira pustno nedeljo na Lisci. 6. 2. - "Spoznajmo Janeza Jalna" Župnija Leskovec pri Krškem ob 16. uri v Jožefovi dvorani v Leskovcu organizira literar- no-glasbeni recital Spoznaj- mo Janeza Jalna. Ob tern si bodo obiskovalci lahko ogle- dali fotografsko razstavo Jan- ka Božiča. 11.2.- Proslava ob kulturnem prazniku Osrednja proslava ob sloven- skem kulturnem prazniku bo ob 18. uri v Domu XIV. divizi- je na Senovem. 23. 2. - Ustvarjalnica za otroke V Galeriji Božidar Jakac bo- do pripravili Ustvarjalnico, ki jo bo v sredo, 23. 2., med 11. in 13. uro, vodila absolventka likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Urška Kuplenik. KRŠKO, CKZ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.; 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 alvasorjeva knjižnica Krško > dO let dela Valvasorjeve knpžii» Krško Ob jubilejih se radi ozremo nazaj, na prehojeno pot in dosežene cilje, istočasno pa že razmišljamo o no- vih ciljih. Valvasorjeva knjižnica Krško je bila ustanovljena 9. aprila 1964. leta, svečana otvoritev knjižnice je bila na predvečer kultumega praznika 1965. leta in 8. fe- bruarja istega leta je knjižnica začela s svojim delom. Ob ustanovitvi je imela 2150 enot gradiva, ki ga je večina dobila od bivše Okrajne ljudske knjižnice. V prvem letu delovanja je imela knjižnica 416 bralcev, 3372 obiskov in 7311 izposojenih enot gradiva, temelj- na zaloga pa je v prvem letu narasla za 847 enot. Splošno knjižničarstvo je v tern času temeljilo še na ljubiteljstvu in peščici profesionalnih strokovnih de- lavcev, ki pa so postavili dovolj trdne temelje, da je na njih kasneje zrasla trdna zgradba, ki počasi razvija mrežo profesionalnega knjižničarstva. V osemdesetih letih se je knjižnica že spopadala na eni strani s pomanjkanjem gradiva, na drugi strani pa s prostorsko ter kadrovsko problematiko, vendar smo v tern času strokovno obdelali vso zalogo društvenih knjižnic ter s pomočjo naših občanov pridobili veli- ko število knjižničarskega gradiva in odprli izposoje- vališče na Vidmu. Devetdeseta leta so bila predvsem v znamenju hitrih sprememb, računatniškega opremljanja in komunika- cijskega povezovanja, saj smo želeli vsem našim ob- čanom, tudi tistim najbolj oddaljenim od mestnega središča približati naše storitve. V zadnjem desetletju smo začeli razvijati mrežo izpo- sojevališč po občini. Leta 2000 smo odprli izposojeva- lišče v Kostanjevici in takoj pričeli s pripravami na pri- dobitev prostorov za izposojevališče na Senovem. V 40. letih delovanja je VK dosegla velik napredek, saj se je z repa lestvice, na kateri se meri opremlje- nost in usposobljenost slovenskih splošnih knjižnic z vestnim delom vseh delavcev knjižnice ter ob razu- mevajoči podpori okolja krepko povzpela navzgor. Pri- dobila je položaj osrednje knjižnice, ter tudi krep- ko presegla občinske meje. Iz neprimernih prostorov se je leta 1988 preselila v adaptirane prostore kapu- cinskega samostana, izboljšala je tehnično opremlje- nost, močno povečala temeljno knjižno zalogo, ven- dar se po sedemnajstih letih gostovanja v novih pros- torih spet otepamo s prostorsko stisko. Knjižnica je že od leta 1990 avtomatizirana in vključe- na tudi v enotni informacijski sistem COBISS, ki omo- goča celovit pregled zalog slovenskih knjižnic ter vpo- gled v številne tuje podatkovne baze. Naši uporabni- ki si lahko preko Interneta 24 ur dnevno sami podaljšu- jejo izposojevalni rok za izposojeno gradivo, si ga re- zervirajo in pregledujejo baze naše in drugih knjižnic v sistemu. Knjižnica se je razvila v informacijsko središče, ki lah- ko ustreže uporabnikom vseh starosti in najrazličnej- ših zahtev. Tu lahko najmtajši prisluhnejo pravljici in si izposodijo kvalitetne slikanice, šolarji dobijo čtivo in priročnike za pomoč pri referatih in seminarskih na- logah, mladostnikom lahko poleg obveznega čtiva po- nudimo še najrazličnejše informacije o vprašanjih, ki jih tarejo, študentje bodo našli marsikatero strokovno knjigo za študij, vsi ostali pa mnogo zanimivega, p'ou- čnega in razvedrilnega branja. Uporabnikom pa je na voljo kar nekaj računalnikov za pregledovanje različ- nih podatkovnih baz in pisanje raznih tekstov. Danes v knjižnici nabavimo in obdelamo preko 7.000 enot gradiva na leto, naša temeljna zaloga prese- ga 110.000 enot gradiva na različnih medijih, ima- mo okrog 7.000 rednih članov, letno nas obišče pre- ko 110.000 obiskovalcev, ki si na leto izposodijo preko 355.000 enot gradiva. Trudimo se čimbolj slediti novostim v stroki, prisluhni- ti željam in potrebam naših uporabnikov, uvajati ved- no nove vsebine in medije. Nova vloga knjižnice se kaže v velikem porastu izpo- sojenega gradiva ter naraščanju števila informacij, ki jih uporabniki pričakujejo in zahtevajo od knjiž- ničarjev. Če bi naše občane vprašali, kako so zadovoljni s svo- jo knjižnico, bi verjetno odgovorili pritrdilno, saj bolj- še ne poznajo in verjetno tudi ne vseh možnosti, ki bi jim jih večja, sodobnejša knjižnica še lahko nudi- la, zato smo odgovorni knjižničarji, da povemo, kakš- na naj bo dobra knjižnica in naš ustanovitelj, da nam to omogoča. 40 let delovanja neke kulturne institucije pa pomeni veliko več kot lahko povedo številke - v njej se preple- ta veliko intuziazma, naporov, idej, sanj, življenj. Ob vsem razvoju tehnologije, namreč ne smemo pozabi- ti, da obiskovalci v knjižnici poleg gradiva in informa- cij pričakujejo predvsem prijaznega knjižničarja, ki zna prisluhniti in svetovati. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so kdaj delali v Valvasorjevi knjižnici. Tistim, ki so zgradi- li trdne temelje za naš bodoči razvoj in vsem, ki da- nes razvijajo mrežo profesionalnega knjižničarstva v naši občini. V tern jubilejnem letu pa si štejemo kot izreden uspeh prav pridobitev izposojevališča na Senovem, zato prijazno povabim vse ljubitelje pisane besede na otvoritev novega izposojevališča Valvasorjeve knjižni- ce na Titovi 106 na Senovem v petek, 13. februarja 2005 ob 17. uri. Ida Merhar ObzorriiK januar 2OO5 17 KAMNITI VRTOVI POSAVJA piše: Polona Brenčič ARTICE Mrzlo sneieno popoldne, ki ni prav pri- merno za odkrivanje in raziskovanje ne- znank o kamnitih vrtovih, a vendor se odpravimo na pot. Prav sneg, ki nežno prekriva spomenike in srebrna tišina, ki leii nad vasjo, dajeta čarobnost in nav- dih za nova odkrivanja. Čeprav iz Ar- tie ie desetletja prihajajo zvoki petja in tamburic, je danes Ie zvok padajočih sriežink tisti, ki počasi in lahkotno spre- minja pokrajino. Prihajamo v osrčje ofa- cestne središčne vasi, kjer leii tudi cer- kev svetega Duha, na zemljišču desno od cerkve pa se na visečem pobočju nahaja artiško pokopališče. Leta 1787, ko je bila ustanovljena župnija v Artičah, je bila tu Ie majhna kapela, ki se je nahajala na starem pokopališču in v kateri so tudi opravljali »službo božjo«. Z ustanovitvijo župnije se pojavi potreba po župnijski cerkvi. Današnjo cerkev sv. Duha, ki mogočno stoji v vasi, so začeli graditi Ie desetletje po ustano- vitvi artiške župnije in so jo gradili vse do leta 1824. Stari in novi del pokopališča se zdru- žujeta in tvorita površinsko celoto. Delno sta obdana z zidom iz 20. stoletja, ki ju na enem delu celo ločuje, v večji meri pa z živo me- jo in drevjem. Obdanost z zelenjem skladno vključuje pokopališče v naravno okolje. Vsak del ima svoj vhod, prav vhod pa simbolično oznanja, da prihajamo na posvečeno zemljo, v svet miru in počitka. Pokopališče je namenjeno predvsem za po- kope Krajevne skupnosti Artiče, vendor tudi za krajane iz Dolenje vasi, Pesja, Šentlenarta in Malega vrha. Obsega okoli petsto grobnih mest, letno opravijo od 15 do 25 pokopov. Stari del pokopališča Stari del pokopališča se je prvotno širil okoli »totenkamre«, ki je stala za osrednjim poko- pališkim križem in je bila okoli leta 1983 zaradi prostorske sti- ske odstranjena. Ko- nec šestdesetih oz. v sedemdesetih le- tih 20. stoletja se je pokopališče razširilo v smeri proti cerkvi. Stari del pokopališ- ča obsega večje šte- vilo grobnih mest, ki so razporejena levo in desno od osred- nje poti vzdolž po- kopališča. Spomeni- ki so obrnjeni pro- ti središčnemu kri- žu, ki se nahaja na spodnjem delu in je Pokopališče s cerkvijo sv. Duha bil leta 2003 obnovljen. Središčni križ z obeh strani obdajata dva stara obnovljena, bela spomenika, ki sta postavljena v spomin arti- škim duhovnikom. Pred nekaj leti se je KS Ar- tiče temeljito lotila obnove starega dela po- kopališča, odstranili so zapuščene grobove, poravnali vrste med grobovi, uredili poti, na njihovo pobudo so bili obnovljeni in očiščeni tudi posamezni stari spomeniki. Večje število je enojnih grobov, manj je dvojnih. Novi del pokopališča Novi del pokopališča je manjši in v celoti še ni zaseden, nekaj je že pripravljenih no- vih grobnih mest. Na tern delu se nahaja tu- di mrliška vežica, ki jo je projektiral arhitekt Franc Filipčič in je bila zgrajena leta 1984 kot prva sodobna mrliška vežica v brežiški obči- ni. Prvi pokop na novem delu pokopališča je bil opravljen istega leta. Grobovi so urejeni v več vrstah, med njimi so poti, ki jih povezu- jejo. Večina je dvojnih grobov. Poseben del tvori v devetdesetih letih 20. stoletja polkrož- no urejen prostor, kjer je pripravljenih okoli petdeset grobnih mest, pokritih z granitnimi ploščami in namenjenih za žarne pokope. Pestrost med nagrobniki Nagrobni spomeniki na artiškem pokopa- lišču so zanimivi, razgibani in kažejo različ- nost ter pestrost. Očitno tu skušajo ohraniti del pokopališke kulturne dediščine, ki prak- tično izginja z naših pokopališč, včasih tudi z zelo grobimi posegi in odstranitvijo starih na- grobnikov. Se vedno je čutiti pridih starih na- grobnikov, tako kamnitih, kovinskih in najti je celo lesenega. Nekaj je tudi nenavadno obli- kovanih marmornih. Raznolikih nagrobnikov je kar nekaj: kamniti nagrobnik sestavljen iz temelja in piramide (družina Cizel, Volčan- šek), primer, da sta na istem grobnem mestu stari kamniti nagrobnik in novejša marmor- na plošča (družini Hotko - Lipej), nagrob- nik z rahlo poudarjenim kamnitim križem, iz- oblikovanim v kamniti masi, potem zanimiv kamniti spomenik z osrednjo ploščo, stran- skima stebroma in temeljem (družina Ponde- lak, Levak - Oražen), črni mar- morni nagrobnik z belim križem na vrhu (zadnji dorn artiških du- hovnikov). Zanimiv je nagrobnik družine Levak, na katerem se na- hajata kar dva simbola, vinska tr- ta kot simbol rodovitnosti in živ- Ijenjske žetve, na drugi strani pa glava Kristusa. Več je nagrobni- kov z osrednjo marmorno ploščo in temeljem ter obodom iz kam- na, na katerem je simbolni križ (družina Dernač, Gerjevič). Leseni križi so večino novejši in Ie začasni, saj jih običajno za- menjajo pravi spomeniki. Tu pa je še ohranjen lesen hrastov na- grobnik, zaščiten s kovinsko strehico (družina Vahčič). Leseni nagrobniki so sicer značilni za pokopališča naselij, ki se nahajajo na gozd- natih obmoejih, kjer je les osnovni material v življenju človeka. V Artičah naletimo tudi na železne križe, med katerimi so nekateri tudi obnovljeni. Novejši nagrobniki so iz sivega, črnega marmorja, opaziti pa je nekaj barvi- Eden redkih ohranjenih ieleznih nagrob- nikov tejših nagrobnikov v rdeče-rjavi barvi. Grob- nica, ki pripada družini Koprivc - Cerjak, ima reliefno izdelan nagrobnik s simbolnim kri- žem in vinsko trto. V bližini cerkve izven po- kopališča se nahaja spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Počivajo v svojih zadnjih domovih Na artiškem pokopališču se večkrat pojavlja- jo priimki Volčanšek, Ivanšek, Cizel, Hotko, Lapuh, Cerjak, Zorko, Švajger, Haler, Glo- govšek in drugi. Svoj zadnji poätek je tu na- šel tudi Rado Dernač, zaveden Slovenec, kul- turni delavec, uätelj, ravnatelj in ustanovitelj telovadnega društva Sokol v Artičah. Posluh za pokopališko kulturo je tukaj odtno prisoten, kar se vidi tako po izgledu nagrob- nikov in grobov kot po ohranjanju starih na- grobnikov. Krajani in KS Artiče dobro skrbi- jo za urejenost grobov, pokopališča in okoli- ce, zapuščenih grobov pa praktieno ni. To je prostor, kjer se krajani tudi družijo, obujajo spomine ali morda le postanejo, položijo šo- pek evetja in tako ohranjajo smiselnost lepo- te, ki je vpeta v večnost spomenikov in odnos do umrlih, ki tako traja. liški krii z nagrob- niki 18 Januar 2005 ObzörhiK mladi mšaio je po pükotih _ Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane smo izdelovali piškote s testomatom, teden kasneje pa smo delali medenjake, tako da smo te- sto razvaljali z valjarjem. Piškote smo začeli pripravljati v gospodinjski učilnici peto šolsko uro in nadaljevali v šesto. H kuharici smo v kuhinjo odšli po tehtnice in razne sestavine. Pri učiteljici Olgi Lužar, ki uči gospodinjstvo in še druge pred- mete, smo dobili posode, kjer smo zamesili testo, ga razvaljali in z mo- delčki izrezovali razne oblike. Razdelili smo se v tri skupine. Dobili smo seznam sestavin, ki smo jih morali zmešati. Vmešali smo sladkor, ostro in mehko moko, margarino, jajca, vanüijev sladkor in pecilni prašek ter malo naribane limonine lupinice. Gnetli smo, dokler se ni naredila kro- gla. Malo smo jo posipali z moko in valjar prav tako. Kroglo smo posta- vili na prt in jo razvaljali na 3 mm debelo plast. Potem smo z modelčki izrezali razne oblike, kot so zajec srca, raca, zvezda, deteljice... Nalo- žili smo jih na pladenj in ga dali v pečico. Stali smo pred njo in čakali, kdaj se bodo keksi spekli. Težko smo čakali, da jih poskusimo, če smo jih dobro naredili. Končno so bili piškoti pečeni in že je v pečico romal drugi pladenj... V drugi skupini so izdelovali medenjake. Nato je ta sku- pina stala pred štedilnikom in čakala, da se medenjaki spečejo. Za nji- mi so prišli na vrsto učenci iz tretje skupine, ki so uporabljali drugač- ne modelčke kot mi. Vse skupine, vendar vsak zase, smo piškote dale v steklene posode. Nekaj pladnjev piškotov smo odnesli tudi h kuharici, da jih je spekla v svoji kuhinji. Tako je šlo veliko hitreje. Ko je bilo vse spečeno in mase ni bilo več, je nastopil čas za pospravljanje učilnice in pomivanje posode, Najprej smo vse prte z miz stepli in jih dali v pral- ni stroj. Nato smo s krpo poästili mize ter pometli uälnico. Bilo je kar veliko drobtin, surovega testa ter drugih smeti. Pomisli smo vse model- čke, posodo, nože ter pladnje. Spekli smo kar nekaj pladnjev piškotov in jih precej tudi pojedli. Osta- lo smo razdelili po mizah v jedilnici in se z njimi sladkali po malici do konca decembrskih šolskih dni. Mislim, da smo vsi uživali v peki piško- tov. Vsi smo bili odlično razpoloženi za peko, saj je bilo pred nami praz- novanje božiča in novega leta. Upam, da bomo še kdaj pekli piškote in še kdaj kaj dobrega skuhali. Tadej STROJANŠEK, 7.19. razred, OS BLANCA Učiteljica nam je povedala, da bomo drugi teden v decembru pri izbir- nem predmetu Sodobna priprava hrane začeli s peko piškotov. Tega sem se zelo razveselila, saj v šoli še nikoli nismo pekli. Zbrali smo se v učil- nici za gospodinjstvo in učiteljica nam je povedala,kaj in kako bomo de- lali. Ta učilnica mi je zelo všeč, saj je zelo dobro opremljena. Zavezali smo si predpasnike, se razdelili v tri skupine in si umili roke ter začeli z detom. Na začetku nam je šlo slabo, ker smo se prepirali, kaj in kdo bo kaj delal in tudi tehtati je bilo težko. A na koncu nam je le uspe- lo narediti dobro testo. Napolnili smo testomat s testom in naredili ču- dovite piškote. Pekač s piškoti smo dali v pečico. Nadaljevali smo z de- lom, toda drugi pekač je bil pokrit s papirjem za peko in piškoti s testo- matom niso uspeli. Nekako nam je uspelo narediti tudi preostale. Ko so bili pečeni, smo jih dekleta še okrasila z barvami in bunkicami. Vonj po peki piškotov je privabim tudi učitelje, ki so bili nad našim de- lom navdušeni. Meni je bila peka piškotov zelo všeč in upam, da bomo naslednjič pekli še kaj bolj zahtevnega. Ina KLANŠEK, 7.19. razred, OŠ BLANCA WbsoI december na 0Š Bianca Drobne lučke in vonj sladkega peciva so tudi učence OŠ Bianca spod- budile k novoletnemu ustvarjanju. le na začetku decembra smo pri- čeli z izdelovanjem novoletnih okraskov. Šolo so preplavili številni bo- žički, snežaki, snežinke in novoletne jelke, ki so nam pričarali praznič- no vzdušje. Na šoli smo imeli tudi smrečico želja, na katero smo učen- ci izobesili svoje želje za leto 2005. S svojimi najlepšimi spomini na leto- 2004 pa smo v avli okrasili smrečico spominov. Učenci nižje stopnje smo v veselem decembru pripravili tudi glasbeno-plesni program za invalide v Sevnici in jim tako polepšali praznične dni. V torek, 28.12., pa je na- so šolo obiskal sam dedek mraz, ki je bogato obdaril predšolske otroke z Blance in okolice. Praznični dnevi so kar prehitro minili, zato komaj ča- kamo naslednje leto in nove, vesele dogodivščine z njim. Urlka Ribič Nina Kranjec Anamarija Klauzar 4. razred, OS Bianca Mlatfi partanwntara oUskai Državni zbor Že na prvi delovrii dan v novem letu so si peto leto zapored mladi par- lamentarci iz osnovnih šol krške občine v organizaciji Zveze prijate- Ijev mladine Krško ogledali Državni zbor Republike Slovenije v Ljublja- ni. V teh petih letih je Zveza prijateljev mladine Krško omogočila ogled zgradbe zakonodajne veje oblasti v Sloveniji preko tristo mladim iz ce- lotnega Posavja, tokrat pa se je ogleda udeležilo 36 otrok, vključenih v program otroški parlamenti pri Zvezi prijateljev mladine Krško, in 9 mentorjev iz osnovnih šol Krško, Leskovec, Brestanica, Senovo, Kopriv- nica, Podbočje, Kostanjevica in Raka. V državnem zboru je obiskovalce najprej sprejel novoizvoljeni poslanec iz Krškega Stane Pajk, nato pa še predsednik državnega zbora France Cuk- jati. Po uvodnem pozdravu je vodja ogleda skupini opisal zgradbo parla- menta in predvsem znano fresko v predverju pred veliko parlamentarno dvorano, nato pa so si udeleženci z balkona nad parlamentarno dvora- no lahko ogledali še slednjo. Tu so novoizvoljenemu poslancu iz Posavja zastavili vrsto vprašanj o njegovem sedanjem delu in o tern, zakaj se je sploh odločil za politiko. Po številnih vprašanjih mladih parlamentarcev in njihovih mentorjev je Pajk povedal, da bo v kratkem v Krškem odprl tudi poslansko pisarno, s katero se bo poizkušal še bolj povezati z lokal- nim okoljem, ki ga je nenazadnje tudi izvolilo v Državni zbor. Po pogovoru s krškim poslancem so si udeleženci ogledali še dvorano Državnega sveta Republike Slovenije, kjer pa se je obisk zanje tudi zaključil. R.S. l šport in rekreacija Spektakel ob začetku 50 letnice rokometa v Krškem Letos mineva 50 let, odkar se v Krškem igra rokomet. Praznovanje te lepe obletnice se je začelo 14. januarja s pripravljalno tekmo za sve- tovno prvenstvo med reprezentancama Slovenije in (nekoliko nepopol- ne) Nemčije. Ponovitev finala lanskega evropskega prvenstva v Ljublja- Zvezda večera je bil Gorazd Škof, ki so ga bodrili številni navijači. ni je telovadnico Srednje sole Krško napolnila do zadnjega kotička, saj se takšno tekmo lahko le redko vidi v živo. Številni Ijubitelji rokometa pa niso videli le kopice zvezdnikov na igrišču, ampak tudi prepričljivo zmago Slovencev s 27:19, med katerimi je najbolj blestel Pišečan Go- razd Škof. Najprej že ob predstavitvi, ko ga je publika bučno pozdravi- la, nato pa še z odličnimi obrambami v zadnjih 20 minutah tekme, ki jih je prebil na igrišču. Vsekakor se 50-letnica krškega rokometa ne bi mo- gla začeti na bolj spektakulären način. Marija Jeler karateistka leta Karate zveza Slovenije je za najboljšo karateistko v letu 2004 med ka- detinjami razglasila članico Kluba borilnih športov Rajhenburg Marijo Jeler. Marija je lani osvojila naslov državne prvakinje pri kadetinjah, tretje mesto na državnem prvenstvu za članice, zlato medaljo na no- vembrskem tekmovanju za po- kal Slovenije, za državno repre- zentanco pa je nastopila skupno na 10 tekmovanjih, na katerih je osvojila kar osem medalj. Najbolj odmevna je medalja s tekmovanja v Milanu, ki šteje za enega izmed štirih tekmovanj za zlato ligo. Ma- rija in njena klubska kolegica Jas- mina Grilc sta bili tudi kot prvo- rangirani v reprezentanci kadetinj in mladink predlagani za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo potekalo od 12. do 15. februarja v Solunu v Grčiji. Marija Jeler ob razglasitvi za karateisko leta v Žalcu Sevniški tekači na najvisjih mestih Na tekaškem tekmovanju v Murski Soboti 16. januarja je nastopilo tu- di pet mladih atletov Atletskega kluba Sevnica. Najbolj sta se odre- zala Maja Teraž z zmago med mlajšimi mladinkami na 3000 m in Vid Zevnik, ki je osvojil tretje mesto med člani na 8000 m. Tretji je bil tudi Tadej Mirt na 4000 m med mlajšimi mladinci, pri starejših pionirjih pa sta Miha Povšič in Lucijan Sinkovič v teku na 3000 m osvojila drugo oziroma četrto mesto. Uspesna vrnitev Vesne Kržan Brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan se je po dvomesečnem premoru zaradi operativnega posega na zapestju desne roke uspešno vrnila na tekmovališče. Na močnem mednarodnem turnirju v Rušah se ji je v svojem prvem nastopu v članski kategoriji s 373 krogi kot edini Slo- venki uspelo uvrstiti v finale, kjer je končala na sedmem mestu. Zmaga- la je večkratna svetovna in olimpijska prvakinja Jasna Šekarič iz Srbije in Črne gore. Z novim osebnim rekordom 358 krogov je presenetila naj- mlajša tekmovalka turnirja, komaj 15-letna Gabrijela Pešec. V absolut- ni konkurenci je zasedla 17. mesto in še drugič letos ugnala vse pre- ostale slovenske mladinke. 17. mesto je v moški konkurenci s 555 kro- gi pripadlo tudi mlademu Brežičanu Srečku Vidmarju. Z zračno puško je posavsko strelstvo zastopala Leskovčanka Jelica Majstorovič. Čeprav še mladinka, je bila v konkurenci članic s 387 krogi najprej 14., nato pa s krogom manj 20. Tri kršks tenisacice mod 16 Januar je mesec državnih prvenstev v tenisu. Kar tri tenisačice Teniškega ktuba Krško so se letos uvrstile v dru- gi krog, to je med 16 najboljših v drža- vi: Živa Založnik med članicami, Mire- la Šušterič v kategotiji do 16 let in Ha- na Umek v kategoriji do 14 let. Živo in Hano čakata še državni prvenstvi v nju- nih stardstnih kategorijah do 18 oziro- ma do 12 let. Ninazmagalazrekordom mitinga V Celju je 16. januarja potekal medna- rodni plavalni miting, na katerem so v absolutni konkurenci na 1500 m prosto med dekleti prva tri mesta osvojile Kr- čanke. Nina Mandl je zmagala z novim rekordom mitinga 19:29,88 in svoj lan- skoletni rekord izboljšala kar za dobri dve minuti, prav tako pa je tudi zma- gala na 400 m prosto. Dolores Žičkar je bila s časom 20:29,77 druga, Maja Marušič pa s časom 20:40,56 tretja. Uspeh deklet sta z nehvaležnim četr- tim mestom dopolnila Jaka Kramaršič pri mladincih in Rok Vegelj pri članih. Poffbočjani zmagujejo Košarkarji iz Podbočja so sredi meseca začeli drugi del v tretji slovenski košar- karskt tigi - center. V svoji deveti tek- mi v prvenstvu so gostovali v Kamniku pri ekipi Calcit Mavrica in po zelo dobri igri dosegli sedmo zmago s 94:77 (Bo- žič 24, Hočevar 22 točk). V naslednjem krogu so si doma - težje od pričakova- nega - priigrali še osmo zmago, tokrat so bili z 92:82 boljši od ekipe Lastovka Smlednik (Božič 24, Hočevar 23, Simič 18 točk). Z osmimi zmagami in dvema porazoma je Podbočje še vedno v vr- hu lestvice. 10 let Katane V Društvu borilnih veš- čin Katana so 22. ja- nuarja obeležili deset let delovanja. Društvo se je razvilo iz skupi- ne športnih navdušen- cev, ki so leta 1994 na krški policijski upra- vi ustanovili Športno društvo Policist, v ok- viru katerega je de- lovala tudi sekcija za borilne veščine ju-jit- su z vadbenimi centri v Globokem, Sevnici in Boštanju. Štiri leta kasneje so ustanovili Levo Vita Preskar - rjavi pas 1. kyu, na sredini Vanja Preskar - mojstrica črni pas 2. dan in desno Dejan Kink - moj- ster 3. dan ju-jitsu. 20 januar 2005 Obzorni sport in rekreacija Rok Vegelj 12. na olimpijadi gluhih Clan Plavalnega kluba Celulozar Krško je v začetku januarja nastopil na 20. olim- pijskih igrah gluhih v Melbournu v Avstra- liji, ki se jih je udeležilo 3600 športnikov iz 90 držav. Najprej je nastopil v disciplini 400 m prosto in se uvrstil v polfinale, kjer je s časom 4:37,14 končal kot 15. Na 100 m prosto je bil z osebnim rekordom 59,69 med 42 tekmovalci 27., svoje nastope pa je sklenil v disciplini 200 m prosto, v kate- ri se je z osebnim rekordom 2:07,83 uvr- stil v B finale, kjer je osvojil končno 12. mesto. Ob srebru košarkarjev in osmem mestu kolesarja Petrača je bila to tret- ja najboljša slovenska uvrstitev na olim- pijadi. Rok Vegelj Gimnastični turnip v spomin na Štuklja Gimnastično društvo Rain Krško je v telovadnici krške osnovne Sole 15. januarja organiziralo sedmi novoletni gimnastični turnir v ženski šport - ni gimnastiki v spomin na olimpionika Leona Štuklja, na katerem so so- delovale cicibanke iz Maribora, Ljubljane in Krškega. V ekip- nem delu tekovanja je domača ekipa Rain I v postavi Žibert, Mo- čivnik in Ašič osvoji- la drugo mesto, ekipa Rain II v postavi Meh, Metelko in Krošelj pa je bila četrta. Med do- mačimi telovadkami se je v posamičnem mnogoboju najbolje odrezala Lara Žibert s četrtim mestom, šesta je bila Vita Močivnik, sedma Urška Ašič, enajsta Lana Meh, 13. Maruša Metelko in 14. Ana Krošelj. V posa- mični konkurenci je Lara Žibert osvojila tretje mesto na bradlji in drugo mesto na parterju, Vita Močivnik pa je bila tretja na preskoku. Udeleženke novoletnega simnastičnega tur- nir ja v Krškem Dva atletska mitinga v Brežicah Ob zaključku lanskega in ob začetku letošnjega leta je brežiško atletsko društvo FIT organiziralo dva skakalna mitinga. Prvega mitinga skakalcev s palico in v skoku v višino 29. decembra se je udeležilo okoli 30 tekmo- valcev iz slovenskih in hrvaških klubov, podobno število tudi drugega mi- tinga 8. januarja. Obakrat so bile domačinke Mateja Drobnič, Tamara Rožman in Tjaša Hojnik najboljše v skoku s palico, pri moških je bil to seveda Jure Rovan. V ženskem skoku v višinu je na obeh tekmovanjih zmagala Barbara Tomše. Fitovci pripravljajo v februarju tri mitinge za najmlajše tekmovalce, udeleženci atletskih šol iz Slovenije, 20. in 27. februarja pa bodo organizirali še državno zimsko prvenstvo v metih, ki se ga bosta udeležila tudi Primož Kozmus in Miran Vodovnik. Priznanja za Špriklo Na tradicionalni razglasitvi najboljših kolesar- jev v Sloveniji v Šenčurju so člani Kolo kluba Šprikla Krško dobili lepa priznanja. V katego- riji Masters F je Alojz Levičar (na foto$rafiji) osvojil prvo, Ouro Kovač pa peto mesto, v ka- tegoriji Masters A pa je bil Slavko Petrič 14. V državnem prvenstvu in pokalu Slovenije je sodelovalo 62 klubov, med katerimi je krška Šprikla zasedla odlično 11. mesto. Prvaki StroüL Mesojedec ii P0VŠ8 Na zadnjem lanskem šahovskem turnirju za veterane nad 50 let v organi- zaciji Šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica je zmagal Dušan Strojin (ŠK Triglav Krško), ki je postal tudi prvak za leto 2004, sledila pa sta mu klub- ska kolega Janko Keše in Franc Rožman. Decembrski turnir v pospešenem šahu je dobil Marjan Božič (ŠK Triglav), prvak pa je postal Zvonko Mesoje- dec pred Borisom'in Milanom Mitrovičem, vsi ŠK Sevnica. Tudi hitropotez- ni decembrski turnir je dobil Marjan Božič, prvak leta pa je mostrski kandi- dat Martin Povše (ŠK Sevnica), za njim pa sta se uvrstila Milan in Boris Mi- trovič. Tudi v letu 2005 bodo turnirji za veterane, v pospešenem in hitro- poteznem šahu potekali v enakem tempu, vsak prvi ponedeljek, drugo sredo in tretjo nedeljo v mesecu. RADIO t3flMcVg89.3FN0 K R Š K O DBV Katana s sedežem v Glo- bokem, v desetih letih pa je v društvu delovalo, treniralo in tekmovalo preko 200 članov. Izostali niso niti rezultati, ki so prerasli občinske, držav- ne in evropske meje, saj so na nedavnem svetovnem pr- venstvu v Madridu štirje čla- ni društva, hkrati tudi držav- ni reprezentanti, priborili šti- ri odliqa za Slovenijo. Ob ju- bileju so se v društvu s pla- ketami zahvalili tekmovalce- ma Vanji Preskar in Gorazdu Kostevcu ter trenerjema Jo- žetu Ferenčaku in Stanetu Preskarja, ki sta ob trener- ju Damirju Ureku prejela tu- di jubilejne skulpture. DBV Ka- tana se lahko med drugim po- hvali s sedmimi mojstricami in mojstri borilnih veščin, s šesti- mi trenerji z licenco, s 16 ka- tegoriziranimi Sportniki OKS in s 60 člani in članicami. KrškB šahistke druge, šahisti tratji v drža vi Šahistke in šahisti Šahovskega kluba Triglava Krško so lahko ponosni na se- zono 2004. Končali so državna prven- stva v Super (premier) ligi tako v žen- ski kot v moški konkurenci. Ženska ekipa ŠK Triglav Krško v postavi Sve- tlana Prudnikova, Karmen Mar in Mi- rela Ahmatovič je zaostala le za eki- po Metalka trgovina Ljubljana in osvo- jila drugo mesto. Moška ekipa ŠK Tri- glava iz Krškega se je brez velemoj- stra Gorana Dizdarja vseeno sijajno odrezala. Postava Predrag Nikolič, Dražen Sermek, Dinko Brumen, Zvoni- mir Meštrovic, Toni Kos, Gorazd Novak in Samo Štajner je osvojila tretje me- sto za ekipama iz Ljubljane in iz Ma- ribora.V obeh ekipah so nosilci igre v klubu vzgojeni mladi igralci (Mar, Ah- matovič, Kos, Novak in Štajner). Te- mu velja dodati še, da sta letos v mla- dinski ženski ligi Mar Karmen in Mirela Ahmatovič postali državni prvakinji. Na posamičnih mladinskih prvenstvih sta Mirela Ahmatovič in Samo Štajner postala mladinska državna prvaka do 20 let, prav tako v pionirski konkuren- ci do 12 let Nataša Bučar in do 10 let Maks Pečar. B -FIT - ffitnes CGOTGR mm Obrtna cona Leskovec nad vulkanizerstvom Unetič - hujsanje Inf. 041-762 001, www.bfit-glaser.si »e 0=rr smtcf •=«L«»_ tm«= oirFGRence ObzüfniK januar 2005 21 PORAVNAVA, D.O.O., ODPRLA PISARNO TUDI V KRŠKEM PORÄ/NAVA d.o.ix • Ste bili poškodovani v prometni nezgodi in želite primerno denarno odškodnino? To je eden od reklamnih sloganov, s katerim Poravnava, d.o.o., opozarja nase. Uänkovito in hitro zastopanje in posredovanje pri izpiaälu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode, nezgode na delovnem mestu ali javnem prostoru je giavna dejavnost družbe Poravnava, d.o.o. Ustanovitelja in lastnika podjetja Rok Snežc, univ. dipt, prav., in mag. Nenad Bukič, MBA, sta ktefo o odprtju pravnih pisam pri nas dobila med krajšim bivanjem v ZDA. Tovrstne pravne pisame detajo v Ameriki že vrsto let. Odškodninsko pravo je na zavkJjrvi ravni, Američani pa so s svojimi pravicami pri odškodninskih zahtevkih neprimemo boije seznanjerri kot Stovend. Prav zato podjetje Poravnava poskuša med drugim tudi ozaveščati širšo javnost. Stovend namenjamo kar precej denarja za vsakovrstna zavarovanja, manj poučeni, spretni in vzbajni pa smo pri izteqavi odškodnine, do katere smo upraviceni popoškodbi. Podjetje Poravnava ponuja strankam pomoč v svojih 12 pravnih pisarnah: Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Murski Soboti, Kranju, Velenju, Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Kočevju in Trebnjem. Svoja vrata je odprla tudi pisarna v Krškem, ki se nahaja na CESTI KRŠKIH ŽRTEV 135c (JOB CENTER). Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, saj so večinoma diplomirani pravniki in magistri. • Strokovnost je najpomembnejša Zavedajoč se, da je na tern obcutifivem področju nadvse pomembna strokovnost; podjetje gradi in razvija svojo ponudbo oz. storitve prav na njej. Čeprav so vse pisame zasute z zahtevki. je prav vsaka stranka posamiöen primer. Zaposleni pravnik se ji posveti, si vzame cas za pogovor in dejansko rešuje primer od nezgode pa vse do izptačSa zavarovahie odškodnine. Svojemu cüju, da postane vodMno podjetje na tern področju, se Poravnava, d.o.o., ne bo odrekla. Trenutno imajo največ odškodninskih zahtevkov, vtoženih na vse zavarovalnice v Stovenqi. V najkrajšem času do najvisje dename odškodnine za tetesne poškodbe v primeru nezgodec je slogan, ki ga spoštujejo. Najboljši dokaz za to so številne zadovotjne stranke. Nezgode v prometu, na delovnem mestu in v prostem času so, ial, pogoste. So nepredvklljive, lahko se zgodijo vsakomur. Zavarovalnice so od nekdaj urejate zavarovanja, bodisi avtomobMska bodisi nezgodna. V zadnjih letih je njinova ponudba zeto pestra, mreža z zavarovalnimi agenti pa dobro stkana. Če oškodovand še pred letom niso prav vedefi. pri kom poiskati pornoc, da jim bo uspeto od zavarovalnice dobrti primerno denarno odškodnino za utrpljene telesne poškodbe. so sedaj v neprimemo bopem položaju. Končno imamo tudi v Stovenqi tovrstno pomoč. Ponuja jo podjetje Poravnava, d.o.o., ki se ukvarja izključno z odškodninami v primeru tetesruh poškodb, in to poskodb, ki so posledka prometne nezgode, nesrece na delovnem mestu au v javntti prostonh. • Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov Poravnava in njen kdektiv poskrbita, da stranke v am krajsem času pridobqo primerno denarno odškodnino. Za svoje storitve podjeQe zaračuna 10 odstotkov provizqe. a šete ob izptacäu odškodnine stranki oz. hkrati z njim. to je tedaj. to dobi stranka izplačano odškodnino. Če je za odškodninski zahtevek treba izdeiati izvedensko mnenje, ki ga lahfco poda te zapriseženi izvedenec medicinske stroke, denar zanj zatoži Poravnava, d.o.o. Skratka, stranka do izplaöla odškodnine ntrna nikakršnih stroskov. Vse Poravnavine pisame ponujajo tudi pravno svetovanje, ki je brezplačno na telefonski Bnqi 08013 14 au v vseh postovnh enotah po Stovenqi. Ker se v Poravnavinii pisarnah oglasi največ strank, ki so utrpeie poškodbe v prometnih nesrečah, ni odveč, če je vsak voznik seznanjen, da je upjavičen do dename odškodnine. če je nezgodo zakrivi on. ko ima sktenjeno zavarovanje voznika za tetesne poškodbe (AO) plus. Če je kriva tretja oseba, se odšfcodnma za oškodovanca črpa« iz obveznega zavarovanja povzročrtelja In kako je pri sopotnikih? Ti so po zakonu vedno zavarovani v avtomobäu, v katerem so utrpeti poškodbo, zato zanje odškodnina ni nikdar vpraSpva. • Le z enim poškodbenim listom Pri avtomobilskih nezgodah se največkrat srečujerho s poškodbo vralnega dela hrbtenice. Ob tem je treba opozoriti, da so oškodovand upravičeni do dename odškodnine za telesne in dusevne boieäne tudi takrat, ko niso nosM oz. dob* vratne opomice. Poravnava za svoje stranke pridobi ustrezno denarno odskodnmo že s poskodbenim listom iz boWsntce. Seveda je višina odvisna od stopnje poskodbe, njenega trajanfa in poznejah posiedK oz. stopnje invahdnosJi Za nateg vratnega deia hrbtenice se odškodnina gibfje od 300 bsočakov do dveh milijonov toiarjev. Podje^e se lahko ponvaH. da je uspešno v 95 odstotkih odskodninskih zahtevkov. Stranko. ki nima ustreznega zavarovanja afi je bia ob nezgodi ugotovljena attohoiziranost voznika, seveda odktonimo že na zacetku. Pokljčite brezplačno: 080 13 14 mag. Nenad Dukič, MBA Rok Snežič, univ. dipt. prav. nagradna križanka p I» «nun ^ "¦»nuilC" Vam nudi svoje usluge na: **tedved CKŽ 21, Krško, tel./fax: 07/49-22-433 del. čas: vsak delavnik od 8.00 -12.00 in 13.00 -16.00 ob sobotah od 8.00 -12.00 ob četrtkih je čistilnica zaprta etova 19, Krško (Videm), tel.: 07/49-22-406 is: vsak delavnik od 8.00 -12.00 in 13.30 -18.00 aotah od 8.00 -12.00 dah je čistilnica zaprta A z AVTOR: MATJA2 HLADNIK ZUNANJI. OBROBNI DELCESA SVICARSKA SMUCARKA ROTEN OSKAR LANGE IP»' ORGAN VIDA POLETNO OBUVALO TRDA MAGNETNA KOVINA(Co) PUC, VSTAJA TRZNICA ZELEZOV i OKSID Sovr ROBERT REDFORD PROZOREN BLEStEČ PAPIR del. č« ob so ob sre ) NOUTEN POMENIK NEUGODEN TELESNI OBCUTEK ; POVZROČITEvi GORUIV NASA PI-SATEUICA PEROCI PERZIJA PEVKA FALK SMRTI cloveka ZEMEUSKI PUN RIJEKA PREBIVALEC ASIRUE GLASBENA OPREMAZ ZVOČNIKI ) KAREL oStir UTU RUSKA SAHI8TKA KUŠNIR MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB DELANJE GRIMAS VISOK MC KAMNIT S REŽA, ŠPRANJA JANEZ TRDINA vpaduivmlajši moSki LAOJEVJE SNEG NA DREVJU PLO&ČATO PECIVOZ NADEVOM, SKLADANEC ZBODUAJ VZREJA, OSKRBA DURI NAOCNIKI IZGOVARJA-NJEGLASUA NAMESTO 0 ODTENEK ANTON ČEHOV IZUMITELJ DINAMITA (ALFRED) STRÖKOV-NJAK SMUČARSKA TEKA&ICA UZlVANJE HRANE POSLEDICE RAZDRAZENE ZUZELKE PLESZ UOARJANJEM S CEVLJI OB TLA AMERIŠKI TENISAČ COURIER SOCIALNI DEMOKRAT PRITOK SAVE VMEDVODAH •MERISKI REZISER RUSSELL KULTURNA RASTLINA SREDlSCE VRTENJA PROVINCA VKANADI VOZILO ZENIM SEOEŽEM TEDANJI CAS_ ŽENSKA OBLIKAIME-NAZORAN OBMOČJE, PODROČJE NEKDANJI AVSTRIJSKI ZDRUŽITEV KOČNIK JEMANJE UGLEDA. BLATENJE OVOJ, PAKET EDENOD ČUTOV DIRKAČ F1 UUDA MANJSE PLOVILO ) RAHUANJE ZEMUE S PLUGOM SMUfil REZISER VESNE JFRANTIŠEKJ AM. IGRALKA (SANDRA) SINGAPUR-SKA TOVARNA OROZJA NAZIV NAGON, STRAST AUAZ PEGAN JOHN ADAMS AMERISKA IGRALKA IN PEVKADAY ZDENKO ROTER I JACQUES TATI STRUMNA HOJA RASTUNA ZZELENIM STEBLOM IVAN tavCar GUSAR TEZJE BESEDE: AKANJE, MOLAR, SAR I-RANCOSKI SLIKAR. GRAFIK IN KIPAR (AUGUSTE) Geslo križanke pošljite do 20. februarja 2005 na naslov: Po- savski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Čistilnica Medved: 1. bon v vrednosti 5.000,00 SIT 2. bon v vrednosti 3.000,00 SIT 3. bon v vrednosti 2.000,00 SIT Nagrajenci 85. številke: 1. Ivan Pavlovič, Kocbekova 13, 8250Brežice 2. Nevenka Žnidaršič, Lukovec 6A, 8294 Boštanj 3. Jadranka Barbaroša, Kre- garjeva 3, 8250 Brežice Geslo 85. številke: MODNI KLOBUKI ZAVSEDNI VLETU ObBrniK januar 2005 23 okoljB in prostor agencija 6arao Geološki kriteriji pri iskanju lokacije za odlagališče Pri izboru lokacije odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) imajo zelo pomembno vlogo geološki dejavniki, ki v bistvu določajo varnost odlagališča. Ravno varnostna merila imajo - seveda ob soglasju lokalne skupnosti - pri umeščanju takšne- ga objekta v prostor glavno vlogo. Osnovna ideja odložitve radioaktivnih odpadkov (RAO) v bolj ali manj stabilna in stabo prepustna geološka okolja je shraniti odpadke v oko- Ije, kjer naravni procesi, ki lahko vplivajo na te odpadke, potekajo zelo upočasnjeno. Geološko okolje odlagališča omogoča dolgoročno izolaci- jo odpadkov od biosfere oziroma od ljudi in okolja. Geološki dejavniki, značilni za neko lokacijo odlagališča, so tako v neposredni zvezi z dol- goročno vamostjo odlagališča, saj zagotavljajo fizikalno zaščito odlaga- lišča pred naravnimi in človeškimi vplivi, omejujejo prehod radioaktiv- nih snovi iz odlagališča v okolico ter jih zadržujejo v geološkem okolju v širši oklici odlagališča oziroma v kamnini, ki ga obdaja. Zaradi naštetega mora vsako načrtovanje takšnega odlagališča vsebo- vati obsežne geološke raziskave, vendar pa je pomembno tudi, da ge- ološkim dejavnikom ne pripišemo prepotencirane vloge glede na vrsto odpadkov, ki jih želimo odlo- žiti. V primeru Slovenije, kjer iščemo lokacijo za odložitev kratkoživih NSRAO, so geološki dejavni- ki seveda manj pomembni kot v primeru odložit- ve dolgoživih RAO. V našem primeru mora geolo- ška bariera zagotavljati dolgoročno varnost le ne- kaj sto let, precej dlje pa bi jo morala v drugem primeru. Slednje nikakor ne zmanjšuje pomemb- nosti geologije pri iskanju lokacije. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je že le- ta 1999 začela zbirati in obdelovati prostorske po- datke, na podlagi katerih je oblikovala karto po- tencialnih izhodiščnih območij za iskanje lokacije odlagališča NSRAO, znotraj katerih se išče prista- nek lokalnih skupnosti za odlagališče. Pri izdelavi te karte so upoštevali naslednje kriterije: • Prostornina geološke formacije: okolje odlaga- lišča zagotavlja njegovo izolacijo od biosfere in od ljudi, zato naj bo njegova prostornina čim večja. • Enostavnost strukture geološke formacije: Že- leni pogoj je preprosto in predvidljivo geološko okolje , v katerem je lažje modelirati naravne procese v njem, izvesti njegovo karakterizaci- jo in potrditi primemost za odlaganje NSRAO. • Vrsta kamnine: Iščemo predvsem kamnine, ki so zaradi svoje mineralne sestave slabo pre- pustne za vodo (npr. gline). • Geokemične lastnosti geološke bariere: Pri- mernejsla so okolja, ki zaradi svojih kemijskih lastnosti in procesov upočasnjujejo ali preprečujejo prenos radioaktivnih snovi skozi geo- loško okolje. • Podzemna voda: Le z vodo bi lahko prišlo do širjenja radioaktivnih snovi iz odlagališča, zato iščemo okolja z majhno izdatnostjo pod- zemne vode. • Seizmična aktivnost: Zaradi možnih negativnih posledic močnejšega potresa na odlagališče želimo le-tega umestiti v območju z manjšo verjetnostjo pojavljanja takšnih potresov. • Tektonske značilnosti: Premiki zemeljske skorje pri tektonskem de- lovanju bi lahko zmanjšali učinkovitost geološke pregrade, zato so za odlagališče ugodnejša območja izven pričakovanih močnejših tek- tonskih aktivnosti. Stabilnost kamnin: Za izgradnjo površinskega odlagališča so primer- nejša območja brez plazenja in z manjšim naklonom pobočij, za pod- zemno odlagališče pa je pomembna trdnost kamnine. Poplave in erozija: Potrebno se je izogniti poplavnim območjem in območjem, kjer je močna površinska erozija. Klimatske razmere: Ekstremne klimatske razmere imajo lahko ne- želene posledice na obratovanje odlagališča, zato se želimo izogniti območjem s takšnimi razmerami. Morfologija terena: Odlagališče bi bilo težje zgraditi na strmih po- bočjih, grapah ali izpostavljenih grebenih, zato takšen teren ne pri- de v poštev. Karta izhodiščnih potencialnih območij za iskanje odlagališča NSRAO na območju Posav- ja. Na območju občine Krško, ki obsega 345 km2, je geoioško potencialno primernih za lokacijo odlagališča dobrih 235 km2, od 268 km2 občine Breiice jih je za ta namen pri- mernih slabih 192 km2, od 272 km2 obäne Sevnica pa dobrih 188 km2. Več informacij o načinu in pogojih izdelave karte je na voljo na spletnih straneh Agencije za radioaktiv- ne odpadke (www.gov.si/arao/model/g_index.htm). Na osnovi opravljenih analiz ARAO ocenjuje, da na skoraj polovici ozem- Ija Slovenije razpolagamo z območji, perspektivnimi za iskanje loka- cij za odlaganje NSRAO. Karto enostavneje razlagamo kot prikaz obmo-, čij z za vodo nizkoprepustnim geološkim okoljem, ki omogoča učinko- vito izolacijo odlagališča od ljudi in okolja. Kombiniran postopek izbo- ra lokacije za odlagališče NSRAO poleg geoloških in drugih strokovnih kriterijev seveda predvideva tudi soglasje in sodelovanje izbrane lokal- ne skupnosti Vir: Peter Tomše: Iskanje lokacije se (vedno) začne z geologijo. Raopis 12, december 2002.__________________________________________ 24 Januar 2005 ObzofüiK okolje in prostor Kako smo uspešni pri looenem zbiranju odpadkov? \ 50 Id kostak Veseli nas, da vam lahko poročamo o uspehu pri ločenem zbiranju odpadkov v letu 2004, za katerega ste zaslužni tudi vi, občanke in občani Krškega, predvsem tisti, ki se iskreno in skrbno trudite odpadke ločevati. Pozivamo vse ostale, ki odpadke doma še ne loču- jete, naj vam ne bo vseeno za okolje, v katerem živimo, in naj bo vaš odnos do narave ekološko ozaveščen ter gospodaren. Kot je znano, v krški občini že nekaj let ločeno zbiramo odpad- ke. Naj vam predstavimo nekaj osnovnih podatkov iz preteklega leta 2004. Kosovnih odpadkov se je nabralo kar za 2.645 m3 v spo- mladanski in jesenski akciji. Za itustracijo: to je po velikosti tak kup, kot štiri enodružinske hiše skupaj. Tudi akcija zbiranja ne- varnih odpadkov je bila uspeš- na. Zbranih je bilo 12 ton. Na ekoloških otokih, ki jih je v ob- čini Krško 118, ste v letu 2004 odložili kar precejšnje količine, in sicer: papirja 102 ton, stekla 97 ton in plastike 55 ton. Daleč največ se je zbralo bioloških od- padkov, kar 472 ton. Zadovoljni smo, da se količine iz leta v le- to povečujejo, saj so to odpad- ki, ki predstavljajo največji ne- varnostni potencial za okolje. Vse ločeno zbrane odpadke, ra- zen nevarnih, najprej pripelje- mo na Zbirni center v Spodnjem Starem Gradu, kjer jih po potre- bi še dodatno presortiramo, od- stranimo nečistoče, stisnemo v bale ali drugače pripravimo za transport do odjemalcev. Nevar- ne odpadke zbira podjetje, ki ima z nami sklenjeno pogodbo, ter na ta način zagotavlja stro- kovno ravnanje, prevoz in unič- enje tovrstnega odpada. Biolo- ške odpadke stresamo v vrste, nato jih zdrobimo in razvrstimo, kjer začnejo zoreti v kompost. Kompostne vrste so dolge 50 m. Dnevno merimo temperaturo, vlago in nadzorujemo zorenje. Vrste redno mešamo s posebnim mešalcem za kompost. Opozori- ti velja na velik problem odpad- kov v posodah za biološke od- padke pred stanovanjskimi blo- ki, kjer je odloženih tudi do 80 % nečistoč. Odpadki so tako po- polnoma neprimerni za kompo- stiranje. Na naši spletni strani www, ko- stak.si lahko redno spremljate količine ločeno zbranih odpad- kov iz gospodinjstev. Svetujemo vam, da si ogledate tudi osta- le rubrike, kjer boste pridobili nasvete, kako odpadke še bolj- še ločevati na izvoru in kaj od- lagati v posamezno posodo. Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na sedežu družbe Kostak d.d., Leskovška cesta 2/a, Kr- ško ali na telefonski številki 07 4817 229. Ker želimo biti vedno boljši, vas kot uporabnike naših storitev vljudno prosimo, da iz- polnite anketo o ugotavljanju zadovoljstva uporabnikov, ki je objavljena na zgoraj omenjeni spletni strani, v rubriki Ankete. Z rezultati ankete želimo prido- biti povratne informacije o va- šem zadovoljstvu glede izvaja- nja naših storitev in predloge za izboljšanje našega dela. Nevarne, kosovne in ločeno zbra- ne odpadke je možno skozi vse leto oddajati na zbirni cen- ter Spodnji Stari Grad, ki v ča- su delovnih dni obratuje od 7. do 21. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Obveščamo vas, da v mesecu ja- nuarju in februarju 2005 izva- jamo odvoz bioloških odpadkov in odvoz ostalih ločeno zbranih frakcij vsakih štirinajst dni. Ur- nike odvoza smo objavili na vi- deostraneh TV Krško. Napredek odlaganja v namenske posode je viden iz leta v leto. Veseli nas, da je tudi črnih od- lagališč vedno manj. Zaradi vse dražjega deponijskega prostora moramo v prihodnosti poveče- vati količine ločeno zbranih od- padkov. Upamo, da bomo v letu 2005 poročali o še boljših rezul- tatih na področju sortiranja od- padkov, za kar pa v veliki meri potrebujemo pomoč uporabni- kov smetarskih storitev. Ločeno zbrani odpadki iz gospodinjstev v letih 2003 in 2004 (vse količine so predstavljene v tonah): PAPIR STEKLO PLASTIKA BIOLOŠKI KOSOVNI NEVARNI PREOSTANEK leto 2004 102 97 55 472 338 12 5808 leto 2003 61 83 27 1 324 12 5154 50 lei Kostak ObzofriiK januar 2OO5 25 iz občine Krško Priložnost novih študijskih in razvojnih možnosti Krško, 7. januar 2005 - Občina Krško, ena od treh partneric Fakultete za logistiko, je v kristalni dvorani Motela Pacific v Krškem pripra- vila delovno srečanje vodstva in senata Fakultete za logistiko, gospodarstvenikov, predstavnikov državnih inštitucij in srednjih šol. Predstavili so dosedanje najpomembnejše ustanovitvene aktivnosti, izpostavili prednosti za regijo in govorili o sodelovanju znan- stvene institucije s stroko. Univerza v Mariboru, Mestna občina Celje in Občina Krško so k skupne- mu prizadevanju za ustanovitev fakultete pristopile 26. 4. 2002 s pod- pisom Pisma o dobri nameri za ustanovitev Fakultete za logistiko in raz- voju študijev in raziskav na interdisciplinamem podroqu logistike. Part- nerice, ki so maja 2002 podpisale še pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje fakultete, so soglašale, da se Fakulteta za logistiko usta- novi kdt potnopravna članica Univerze v Mariboru, ki bo imela sedež v Celju in Center za univerzitetne in visoke strokovne študije in znanstve- ne raziskave v Krškem. Najpomembnejša med aktivnostmi v postopku ustanavljanja in delova- nja Fakultete za logistiko je bila potrditev študijskih programov, ki jih je Svet RS za visoko šolstvo potrdil 24. 12. 2004. Potrditev programov omogoča, da bo s študijskim procesom ter vpisom prvih študentov (red- nih in izrednih) na obeh lokacijah mogoče začeti z novim akademskim letom 2005/2006, to je 1. 10. 2005. Svet RS za visoko šolstvo je na svoji zadnji seji Fakulteti za logistiko odobril prvostopenjski triletni univerzi- tetni program Logistika sistemov in prvostopenjski triletni visokošolski program Gospodarska logistika. V teku pa je tudi postopek za potrditev podiplomskih programov. Programi se bodo izvajali na območju regij severovzhodne in jugovz- hodne Slovenije, kjer obstaja velika potreba za zagotovitev kakovost- nega razvoja visoko strokovnega in univerzitetnega izobraževanja. Na navedenih območjih je razvita mreža srednjih šol s preko štirideset ti- soč dijaki oz. srednješolci, katerim je potrebno omogočiti tudi lokacij- sko ustreznejšo dostopnost do univerzitetnega in visoko strokovnega iz- obraževanja in študija. \ Fakulteta za logistiko s študijskim programom Logistika sistemov bo v Celju sprejela 120, v Krškem pa 100 študentov. Fakulteta ima od ok- tobra tudi svoje vodstvo. Ustanovljen je akademski zbor, ki ga vodijo predsednik prof. dr. Peter Umek, dekan prof. dr. Martin Lipičnik in pro- dekan izr. prof. dr. Janez Usenik. Fakulteta bo imela 49 predmetov, iz- birni predmeti pa so združeni v vsebinsko zaokrožene skupine predme- tov - module. Posebni cilji fakultete za logistiko so usposabljanje štu- dentov za nadaljnji študij, za poglobljeno znanstveno raziskovalno delo na interdisciplinamem področju logistike ter razvoj sposobnosti za iska- nje optimalnih strokovnih odločitev z uporabo modemih strokovnih in znanstvenih metod. Novo fakulteto so na novinarski konferenci predstavili (z (eve) pro- dekan izr. prof. dr. Janez Usenik, dekan Fakultete za logistiko prof, dr. Martin Lipičnik, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Roz- man, župan občine Krško Franc Bogovič in direktor Regionalne raz- vojne asencije Celje Boris Klančnik. Sedež fakultete bo v Celju na Kidričevi ulici, enota v Krškem pa na Ho- čevarjevem trgu. Občina Celje bo študentom Fakultete za logistiko v študentskem domu zagotovila 80 ležišč, Občina Krško pa bo v študentski dorn s 60 ležišči preuredila dijaški dorn na Cesti krških žrtev. Ob tern je tudi že podpisan dogovor z Valvasorjevo knjižnico, ki bo opravljala tu- di naloge fakultetne knjižnice ter zagotavljala dostop do vseh baz po- datkov Nadaljnji cilji občin Celje in Krško v letu 2005 so izvajanje promocijskih aktivnosti za uveljavitev fakultete in zagotovitev vpisa študentov, po- vezovanje raziskovalnih inštitucij in gospodarstva, prehod v državni si- stem financiranja ter nadaljevanje aktivnosti za ustanovitev Visoke so- le za tehnologijo oskrbovalnih sistemov, ki ponuja razvojne možnosti na področju človeških virov predvsem v Posavju, kot največjem energet- skem bazenu v Sloveniji. Studenec, 12.Januar 2005 - V gostišču Jane na Studencu je poteka- lo tradicionalno srečanje z novinarji, ki so ga letos drugič zapored, družno pripravile vse tri posavske občine. Povabilu so se odzvali predstavniki različnih medijev, predvsem dopis- niki iz Posavja. Skozi vse leto obveščajo javnost o dogajanju v regiji, zato je bilo omenjeno druženje način zahvale za tvorno sodelovanje. Prišel je tudi nekdanji brežiški župan, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je skupaj s sevniškim županom Kristjanom Jancem in krškim Francem Bogovičem predstavil najpomembnejše projekte mi- nulega leta. Vsi trije pa so se še enkrat zavezali k sodelovanju v kori- sti celotnega Posavja, predvsem kar zadeva gradnjo ästilnih naprav in kanalizacijskih sistemov, turističnega projekta »Biseri Save in Krke« in Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (CeROD). V nadaljevanju so vsi skupaj nazdravili, z željo, da bi tudi v prihodnje dobro sodelovali, hkrati pa bili v službi resnice, človeka in družbe. 26 januar 2005 Ob'zorniK iz občine Krško Občinski otroški parlament in obisk predstavnika EU Krško, 14. januar 2005 - V prostorih Občine Krško je potekal občinski otroški parlament, ki ga že petnajsto leto zapovrstjo pripravlja Zveza prijateljev mladine Krško. Petinsedemdeset sodelujočih učencev iz vseh osnovnih šol v občini sta nagovorila vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere in župan Občine Krško Franc Bogovič. Predstavnik Evropske komisije je udeležencem otroškega parlamenta predstavil možnosti mladih v Evropi ter poudaril pomembnost izobraže- vanja za demokracijo, ki se odraža tudi v obliki otroških parlamentov. Na letošnjem zasedanju občinskega otroškega parlamenta so učenci po posameznih delavnicah razpravljali o Konvenciji o otrokovih pravicah, o revščini, diskriminaciji in netolerantnosti, o demokraciji in državljan- stvu ter globalizaciji. Porazpravi in sprejemu končnih sklepov so izvolili predstavnika za 15. nacionalni otroški parlament, sprejeta izhodišča pa bodo posredovali na verifikacijsko komisijo, jih obravnavali na komisiji za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije ter jih nato posredovali vsem pristojnim organom. Pred začetkom otroškega parlamenta so župan Bogovič in predstavniki vseh treh posavskih občin vodjo delegacije Evropske komisije seznani- li s potekom evropskih projektov, predvsem s projektom gradnje kanali- zacijskih sistemov in čistilnih naprav v Posavju ter s Centrom za ravna- nje z odpadki Dolenjske. Regijski projekt ISPA, v katerem sodelujejo vse tri posavske občine, je predstavila medobčinska koordinatorica projekta Janja Špiler. Z denar- jem iz omenjenega evropskega programa, naj bi pokrili približno polo- vico vrednosti projekta gradnje in priključitve kanalizacijskih omrežij ter graditve čistilnih naprav. Vrednost celotnega projekta znaša 25 mio EUR, od tega je iz ISPA evropskega sklada odobrenih 10 mio EUR. Sredstva so bila odobrena decembra 2002, januarja 2003 pa podpisan fi- nančni memurandum. Aprila 2004 sta bila objavljena mednarodna raz- pisa za izbiro izvajalca za občini Krško in Sevnica, ki pa sta bila septem- bra razveljavljena. Prehod Slovenije v EU je namreč pomenil tudi nova pravila za koriščenje sredstev (ISPA skladi postajajo za Slovenijo kohe- zijski skladi), navodila za izvedbo postopkov so prihajala z zamudo, ne- katerih še sedaj ni. Postopki se uvajajo na novo, pri tern pa se pojavlja veliko nejasnosti glede vsebin. Fouere se je strinjal, da so spreminja- joče se okoliščine pri delu neugodne in nadaljeval, da upa, da bo vsem trem občinam uspelo slediti časovnemu načrtu in pravočasno izpeljati vse aktivnosti v zvezi s projektom. Za Krško in Sevnico razveljavitev razpisov pomeni tudi pripravo nove razpisne dokumentacije, in sicer zaradi novih navodil. V tem trenutku jo že pripravljajo vse tri občine. Razpisno dokumentacijo za ponovne Sročanje z duhovniki Krško, 19. januar 2005 - Župan občine Krško Franc Bogovič je na vsakoletno srečanje povabil duhovnike leskovške in videmske de- kanije. Tokrat so se sešli v gostišču Radej na Sremiču. Župan je predstavil projekte, ki jih je Občina Krško izvedla v minu- lem letu, hkrati pa je vsem skupaj zaželel dobrega sodelovanja tudi v naprej. Za dosedanje delo in sodelovanje se je zahvalil dekan le- skovške dekanije Anton Trpin, dekan videmske dekanije Milan Kšela pa je poudaril ohranjanje kulturne dediščine v cerkvah. Še posebej pomembno bo letošnje leto, ko se župnija Videm pripravlja na praz- novanje 850-letnice. Duhovniki so srečanje izkoristili tudi za pogovor z ostalimi predstav- niki občine, saj so se srečanja udeležili tudi vodja oddelka za gospo- darske dejavnosti Franc Černelič, vodja oddelka za družbene dejav- nosti Jadranka Gabrič ter Vida Fritz svetovalka za kulturo, tehnično kulturo in delo z mladimi. razpise bodo še v tem mesecu poslale v pregled na Ministrstvo za okolje in prostor, takoj po potrditvi pa bodo ponovno objavljeni mednarodni razpisi. Začetek del oziroma projektiranje je tako prestavljeno v drugo polovico leta 2005, z gradnjo pa oaj bi končali konec leta 2007. Iz evropskih sredstev je sofinanciran tudi projekt regijske deponije, in sicer Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki je lociran v Dolenjem Leskovcu v bližini Novega mesta. Ta projekt zajema zapiranje in sanaci- jo obstoječe deponije ter izgradnjo novega odlagališča ostankov odpad- kov na isti lokaciji, ki bo služilo dvanajstim občinam (Novo mesto, biv- še novomeške občine, Posavje in Bela krajina). Medobčinska pogodba o sodelovanju pri izgradnji je bila podpisana konec leta 2002, za zapira- nje in širitev pa so odobrena tudi ISPA sredstva. Posvet so sodelujoči zaključili s predstavitvijo Poslovne cone Vrbina in širitve obstoječe obrtne cone Leskovec, pri čemer je vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere poudaril pomembnost majh- nih in srednje velikih podjetij. Dejal je, da v tem vidi slovensko prihod- nost in poudaril, da bo o tem govoril tudi na prihodnjem sestanku z mi- nistrom za regionalni razvoj Republike Slovenije. ObzorniK januar 2005 27 iz občine Krško Pomoč prizadetim v Aziji Rdeči križ Slovenije se je takoj odzval pozivu Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in začel z zbiranjem sred- stev za pomoč prizadetim ob katastrofatnem potresu v jugovzhodni Azi- ji. Sklep glavnega pdbora Rdečega križa Slovenije je bil izoblikovan na podlagi skupnih sklepov Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca o zbiranju prostovoljnih denarnih prispevkov. Vsi zbrani denarni prispevki se nakazujejo mednarodni federaciji, ki koor- dinira delitev ustrezne pomoči posameznim prizadetim državam, in si- cer glede nä njihove trenutne potrebe. Več o tem lahko preberete na spletnih straneh www.rks.si Rdeči križ Slovenije pospešeno na- daljuje akcijo zbiranja prostovolj- nih denarnih prispevkov, saj obseg posledic vsak dan dobiva večje razsežnosti, zato vas prosimo, da po svojih močeh pomagate priza- detim ob katastrofalnem potresu. Hkrati vas obveščamo, da je uve- den embargo na vso materialno pomoč, vključno z zdravili, zato Rdeči križ Slovenije po dogovoru z mednarodno federacijo ne zbira materialne pomoči. V primeru, da želite podariti ma- terialno pomoč (še posebej otro- ška oblačila ter ostalo opremo, odeje, posteljnino,...) le-to lahko oddate vsak prvi četrtek v mese- Svoje prostovoljne denarne prispevke lahko podahte na naslednje načine: . RKS, Mirje 19, 1000 Ljubljana, TRR: 02922-0019831742 sklic 4014 (namen plačila: »POTRESJVAZIJA«), • s sporočilom preko GSM na številko 1919 s ključno besedo CUNAMI, • v Nakupovalnem centru Mercator Krško z darovanim prispevkom na označenih mestih, kjer bo od 15. 1. 2005 do 15. 2. 2005 potekala akcija zbiranja prostovoljnih denarnih prispevkov. cu v našem centralnem skladišču, ki se nahaja na Gradu v Brestanici, od 8. do 10. in od 12. do 15.30. ure, ali v naših prostorih, na CKŽ 15, vsak dan od 8. do 12. ure. Zaradi lažje koordinacije vas vljudno prosimo, da nas predhodno pokličete na našo telefonsko številko: 07/49 05 365 ali gsm: 041/730 192. Zbrano materi- alno pomoč bomo namenili v okviru naših programov invalidnim, bolnim ter socialno šibkim, ki so potrebni takšne oblike pomoči. Za pomoč žrtvam azijske katastrofe je Občina Krško na transakcijski račun Rdečega križa Slovenije nakazala 250.000,00 tolarjev. Za vso darovano pomoč se vam najlepše zahvaljujemo ter vas še enkrat prosimo, da po svojih močeh z denarnimi prispevki po- magate prizadetim v jugovzhod- ni Aziji. RK Slovenije, 01 Krško v sodelovanju z Občino Krško Januarska seja občinskega sveta Krško, 27. januar2O05 - Občinski svetniki bodo zasedali na 25. redni seji. Na dnevnem redu je predlog programa dela komunale za leto 2005 in predlo- gi sklepov o izdaji soglasja k povišanju cen za vzdrževanje tržnice Krško, za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter za ravnanje z odpadki. Ob tem je na dnev- ni red uvrscen tudi predlog sklepa o načinu obračunavanja vodnega povrači- la. Svetniki bodo obravhavali še osnutek odloka o spremembah in dopolnit- vah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško, osnu- tek odloka o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Krško, osnutek odloka o opravljanju lokalne gospodarske jav- ne službe vzdrževanje javne razsvetljave in okraševanje v naseljih ter osnu- tek pravilnika o trinem redu na tržnici v Krškem in drugih dogovorjenih jav- nih mestih, Za sprejem je občinskemu svetu predlagan tudi sklep o začetku uporabe digitaliziranih prostorskih sestavin planskih aktov Občine Krško. Obdna Krško Krajevna skupnost Senovo Valvasorjeva knjižnica Zveza kulturnih društev Krško VABILO Vljudno vas vabimo na prireditvi ob slovenskem kultumem prazniku in prazniku Krajevne skupnosti Senovo v petek, 11. februarja 2005 ob 17. uri odprtje izposojevališča Valvasorjeve knjižnice na Senovem ob 18.00 uri osrednja proslava v Domu XIV. divizije na Senovem Slavnostni govornik bo pisatelj Tone Partljič. Nä slovesnosti bodo podeljene Prešernove plakete. V kulturnem programu bosta sodelovala Osnovna sola Senovo in DKD Svoboda Senovo Vabimo vas na prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku in prazniku KS Senovo Prireditve v počastitev praznika KS Senovo: • Sobota, 5. februar 2005, ob 8. uri TD Senovo - pohod po poteh XIV. divizije Senovo - Bohor, zbirno mesto pred spomenikom NOB na Senovem • Sobota, 5. februar 2005, ob 10. uri Društvo za praktično streljanje Senovo - dan odprtih vrat na strelišču v Zaklu • Sreda, 9. februar 2005, ob 18. uri Dom XIV. divizije Senovo - slavnostna seja sveta Krajevne skupnosti Senovo • Sobota, 12. februar 2005, ob 10. uri Športna ŠD NK Senovo - tradicionalni humanitarni turnir v malem nogometu za nakup igral WE Senovo • Nedelja, 13. februar 2005, ob 19. uri Dom XIV. divizije Senovo (Oaza) - DU Senovo - memorialni hitroptezni šahovski turnir v spomin Andreju Strnadu 28 januar 2OO5 ObzorniK iz občine Krško Javna razgmitav sprememb in dopohiitev ureditvenega načrta staro mastno Jadro H - Krška Zaradi načrtovane gradnje poslovnega objekta CKŽ 15a bo od 22. ja- nuarja potekala javna razgmitev predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Staro mestno jedro II - Krško in bo trajala naj- manj 15 dni. Predlog sprememb in dopotnitev ureditvenega načrta bo v času urad- nih ur javno razgrnjen v prostorih Občine Krško ter v prostorih Kra- jevne skupnosti Krško. V času javne razgrnitve se lahko k dokumentu podajo pisne pripombe in predlogi ter se posredujejo Občini Krško, Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja. Javna obravnava predlpga bo v torek, 1. 2. 2005, ob 18.00 uri, v sejni sobi A Občine Krško. Na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ( Ur. list RS, št. 14/2004), II. javnega razpisa za dodelitev nepro- fitnih stanovanj v najem, z dne 1. 12. 2004 in sklepa komisije za prou- čitev utemeljenosti vlog na podlagi prejetih listin potrebnih za obliko- vanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in iz- polnitev obrazcev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev, z dne 14.01.2005, ob- javljamo PREDNOSTNO LISTO ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Zap. St. Priimek in ime Naslov št. druž. čl. št. točk 1. Premužič Vida zač. Trška gora 1, Krško 1 300 2. Žnideršič Planinc Ksenija Papirniška 13, Krško 3 210 3. Pi re Alojzija MDB 14, Leskovec 1 140 Vsem udeležencem javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bodo, glede na njihovo uvrstitev na prednostno listo in zbranem številu točk, izdane odločbe. Zoper odločitev pristojnega organa naje- modajalca je dopustna pritožba županu občine Krško. Odločitev župa- na o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb se objavi seznam upravi- čencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, ki so bila objavljena v jav- nem razpisu. Franc Černelič, Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti V skladu z javnim razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj, z dne 28.06.2004, Občina Krško objavlja seznam udeležencem, ki jim bo- do dodeljena neprofitna stanovanja v najem. Zap. št. Priimek in ime Naslov bivališča 1. ZORKO Bojana Grajska pot 20, Leskovec 2. MORESE Anica Titova 95, Senovo 3. VOGLAR Milena Ul. 11. novembra 11, Leskovec 4. RADKOVIC Marija Hmeljska 7, Kostanjevica na Krki 6. ZUPANCIC Vladislava C. 4. julija 40, Krško 7. KONCILJA Franc Ravno 21, Raka 8. BRAJDIČ Zofija Lokve 20, Leskovec 9. KOPINA Zdenka Velika vas 32, Leskovec 10. KOSANOVIC Djuro Sremiška 13, Krško 11. KARIMANI Skender CKŽ31, Krško 12. PALJUG Marica Ulica talcev 1, Kostanjevica na Krki 13. PINTAR Marjeta Cesta 4. julija 66, Krško 14. KOVACIC PUNTAR Roman Grajska pot 20, Leskovec 15. OMERZEL Ivan Grajska pot 20, Leskovec 16. LONCAR Franjo Trška gora 21, Krško 17. BON Jože Grajska pot 20, Leskovec V skladu z javnim razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj v naj- em, ki ga je Občina Krško objavi la 1.12. 2004, sporočamo, da so še vedno prosta naslednja stanovanja na Kovinarski ulici v Krškem, last Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljan- ska 31, Ljubljana: 1. stanovanje St. 2 v pritličju stanovanje stavbe Kovinarska 11B, Krško, v izmeri 81,00 m2, 2. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 9, Krško, v izmeri 89,51 m2, 3. stanovanje St. 2 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11 A, Krško, v izmeri 81,00 m2, 4. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11 A, Krško, v izmeri 85,30 m2, 5. stanovanje St. 2 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11, Krško, v izmeri 81,00 m2, 6. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11, Krško, v izmeri 85,30 m2, 7. stanovanje St. 10 v mansardi stanovanjske stavbe Kovinarska 11B, Krško, v izmeri 44,15 m2. Vse dodatne informacije dobite na Občini Krško, soba št. 406 ali na te- lefonu št. 07 49 81 279. ObHrniK januar 2OO5 29 oglasi V PROSTORIH CEK3NA ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA ANDREJ - TUTO ml. in r NATAŠA - TAŠA DELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12 ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 8270 Krško Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302 STORITVE IN SVETOVANJE PODR0ČJE BELOVNSH RAZÜESU r=s> pogodbe o zaposlitvi «=s» dokumenti za nastop na delo in prenehanje delovnega razmerja =s> podjetniške pogodbe «=*> akt o sistematizaciji in ostali akti v@peeue pmumm m$i®, roaiEraiiiw© Anlca Kbprtvnflcs.p., Cesta krtkti žrtev 132/b 8270 Krško Tel.: 07/ 490 48 00, GSM: 041 481 608 TPR RUNOVEC , Kmetijsko vrtnarska trgovina ^Vmetijski materfaT ^|Ä - gradbeni material ^iH[_____________ - VSe Za VrtiČkarStVO (okrasno gS^K^^KSi - gospodinjski plin «HI IVAN IN MARTA d.n.o., Ob potoku 9, 8270 Krško, Tel.: 07 49 26 60S Tel/fax: 07 49 01 60S, el. pošta: tprrunovec@car.si u,. . ¦¦¦¦ ¦¦'¦ ¦ Htdbno vara nasvet PvaSnajboljiiiigted. Ksjti radovoljna strank« : on nas nikoli ni odv«L. FRIZEKSKI ||ATELJE Bojana Černoga s|H CKZ 135c. TC JOB Krl^ tel.:07/488-1-614 GSM:041/950-529 Dei čas:POmJ///gi 7.30 do 20. ure, SOBÖTA od 7. do 14. ure DPTIKA Stdjan Bautin s.p. OKULISTIČNI PREGLEDI KDNTAKTNE LEČE BDNČNA DČALA DALMATINDVA 1 TEL.:O7 49 22 B 1 2 SEVNICA TRG SVDBODE 1 4A TEL.: D7 B 1 62 62D VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET,. BAR, RDČNAAVTOPRALNICA CKŽ 132 B, B27D KRŠKO Tel.: 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71, gsm: 041/697 B39 f. .¦¦ HHHr »Ion FRIZERSTVO PODALJŠEVANJE LAS UTRJEVANJE NOHTOV , MODNO LIČENJE I «07496^33 ^M-SMS: 031 428 258 1 I IZKORISTITE KUPON -10% prviobisk NEPREM1CN1NE Agencija za prormet z nepremičninami, posredovanje, zastopanje in svetovanje pri nakupu, prodaji, najemu in oddaji nepremičnin, ureditev dokumentacije. ------------— POSLOVNE STORITVEX jJetenä Hovelja s.p., Golek 6/a, 8270 Krško I ...... ! ! I f ] Tel. in Fax: 07/ 4$2-78Y40, gsm: 041-B88-0H ________e-mail: j(*lf>nahnvelja(d)^(^i