Politiski pregletl. * Poslanska zbornica je uadaljevala proračunsko razpravo. Posl. Pagnini se je pritoževal zaradi zanemarjenja Trsta od kompetentne oblasti, zahteval izpopolnitev luke in železniške zveze ter se zavzemal tudi za laško vseučilišče. Finančni minister je predložil zakonski načrt o davku na žganje. Po tem načrtu se poviša davek s 1. septembrom t. 1. * Srbska cerkyena In šolska občina t Bosni je odposlala deputacijo na državuega finančnega ministra Buriana, da ji odpusti dolg občine v znesku 170.000 K. Deputacija, v kateri je bil tudi sarajevski raetropolit Evguen Letica, se je 2. t. m. vrnila z Dunaja. Baron Burian je prošnjo odklonil z obrazloženjem, da bi morala občina prej onienjeDi dolg pripoznati. Minister je baje svaril o tej priliki srbske voditelje zaradi njihovega agresivnega vedenja nasproti upravi in uradništvu, zlasti zaradi napadov na sekcijskega načelnika Hormanna. Minister bo vedno sprejemal opravičene pritožbe, sumničenja pa odločno zavračal. Naglašal je krivo razumevanje Srbov z ozirom na deželno pravo in o suvereniteti sultana. Bosna je bila osvojena z orožjem, in se jo bo, ako treba, branilo tudi z orožjem. * Promet tujcev in mistrstvo javnlb del. Delokrog novoustanovljenega avstrijskega miuistrstva za javna dela ima poleg drugega tudi sledeče delovanje: delovati ua to da se privabljajo tujei; podpiranje privatnib organizacij za povzdigo prometa tujcev; podpiranje raznih podjetij, kakor botelov, preuočišč, planinskib koč, prometnih sredstev (posebno avtomobilov), odkritje novih gorskih krasot, ohranjenje karakteristiških krajev in naravnih lepot, pospeševanje industrije raznih reči za tujce. Za te namene je v vladni predlogi še dodatni kredit 500.000 K. Ta se razdeli sledeče: 1. Dudatki za športna iu umetniška podjetja, za odkritje posebnih privlačuih točk glede turistike, za napravo razglednih stolpov, zavetišč, turistovskib potov, pospeševanje razvoja hotelov 350.000 K. 2. Subveneioniraaje deželnib zvez za tujski promet 50.000 K. 3. Eeklama iO.OOO K, pozvedovalne pisarne v iuostranstvu in doma 60.000 K. * Osrednja zvcza gasilnik društev na Češkem je skletiila pri občnem zboru na Binkoštni ponedeljek, da se člani vbodoče ne bodo več v paradi udeleževali raznib cerkvenib slavnosti, ker imajo taka društva samo skrbeti za varnost imetja iu življenja svojih soobčanov. * Ogrski kunctje za splošno volilno pravlco. V Bekesczabi se je vršil na binkoštne praznike kongres ogrskih kmetov, ki se ga je udeležilo 963 delegatov in štiristo občin. Kongres je sklenil proglasiti za en dan splošni štrajk, ako ue bo na jesen predložen načrt o splošni volilui pravici. * Srbija. Volitve v skupštino so končaoe. Izvoljenih je skupaj 81 vladnib in 71 opozicionalnih poslancev, potrebno je še 8.ožjih volitev, od katerih pripade polovica vladi, polovica opoziciji. Vladni položaj je po volitvah slabši nego je bil v stari skupštini, v kateri je bilo 91 vladnih pnstašev in 69 opozicionalcev. Ce upoštevamo oddane glasove, vidimo, da vlada nima večiue prebivalstva za seboj, zakaj pri baš zvršeuih volitvah je bilo oddanih 225.465 glasov za opozicijo in samo 175.444 glasov za vlado. Kako se bodo stvari nadalje razvijale, je težko reči. * Papež Leon XIII. — modernlst. Francoski jezuit Barbier je izdal knjigo pod naslovom ,,Naptedek francoskega liberalizma in Francija". Knjiga dolži pokojnega papeža Leona XIII., da je neposredni provzročitelj in razširjevalec liberalizma in katoliškcga modernizma v cerkvenih naukih. Dasi so se baje v Vatikanu strinjali že vnaprej z Barbierovimi nazori, vendar je bil papež Pij X. primoran, dati knjigo na indeks, ker vendar ni mogel odobravati, da bi se nezmotl.jivega papeža proglašalo za — krivoverca. * Raski car se je sešel v Eevalu z angleškim kraljera. Sprejem je bil presrčen. V napitnicah se je poudarjalo ožje zveze med obema državama. * Sibirskc zahteve v rnskl dnml. Zastopniki ruske dume iz Sibirije zahtevajo, da se v Sibiriji uvede zemstvo kakor je v Busiji, z nekimi neznatnimi modifikacijami, prirnernirai tamošnjim odaošajem. * PreblTalstvo Francije se krči. V kratkem izide statistika prebivalstva francoske države. Po tej statistiki je bilo v minolem letu le 773.000 rojstev a 793.000 smrtnih slučajev, prebivalstvo se je torej zmanjšalo na 20.000 duš.