Pfj&tnžna pLa&ana v gptamni SKOVIK LETO I. LJUBLJANA, DNE 14. JULIJA 1928. ŠTEV. 13. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18. — Ček. račun št. to.ggs. Nesrečna hčerka, globoko si padla... Ali se ga nikakor nisi mogla ubraniti?» Ah, mamica, tako je bil lep, da sem kar pozabila, reči ,ne ‘...» 193 V ZNAMENJU RAKETNEGA POLETA. Opel iznašel je avto raketni, zdaj spremenil se potek 'bo prometni. Kmalu bo pešec od zadaj smrdel, ko bo raketno po cesti hitel! Aeroplani zdaj bodo grmeli, z blazno hitrostjo pod nebom brzeli. Pešec po mili bo volji v nebo planil, če bo zaželel si tako. Ko lepotica bo v zraku frlela, občudovalcev preveč bo imela, ako se moda ne bo spremenila, čarov dekliških zadosti zakrila. Bitje človeško kot vsako vozilo vzadaj se bo salamensko kadilo. Vse bo smrdelo in vse bo grmelo, z Marsom človeštvo bo zvezo imelo. Manjkalo v zraku ne bo se tatov, s sakom' bo lovec na ptičji šel lov. Mnogo trpela bo muk policija, ker se selila bo v zrak ravbarija. Stare device na Mars se možit, bodo hodile ljubezen hladit. V vojni raketnih bo pešcev število zmago na to in to plat odločilo. Divni ti časi, čitalec premili, bodo na svetu nam vse spremenili. Tudi zabavni prijatelj «Skovir» v zraku imel bo svoj glavni revir! Vedno več. Mlada gospodična stoji pred sodni¬ kom. «Koliko ste stari ?» vpraša sodnik. Gospodična pomišlja. «Nič ne premišljujte, z vsako sekundo bo več!» S. Vrnjena dobrota. Potnik je prišel v neko gostilno na de¬ želi ter je vprašal natakarico, s čim bi mu mogla polstreči. «Za vaš denar dobite, kar hočete«, mu je odgovorila. «Prav tako 1 sem si mislil«, je sogla¬ šal z njenim odgovorom. Naročil si je jedi in pijače, bil je točno postrežen in ko se je naužil dobrin, je vrgel na mizo desetdinarski bankovec za plačilo. «Vaš zapitek znaša 50 dinarjev«, mu je zračunala natakarica. «To je ves moj denar; saj ste rekli, da za svoj denar lahko dobim, kar ho¬ čem.« Natakarica je poklicala krčmarja ter mu je razložila tujčevo zvijačo. «Svojo ulogo ste izborno doigrali«, ga je pohvalil. «Odpustim vam vse, kar mi dolgujete na zapitku, razen tega pa vam podarim še deset dinarjev pod po¬ gojem, da greste v krčmo k mojemu konkurentu, kateremu napravite prav tako, kakor ste meni!« «Žal mi je, da vam ne morem ustreči«, se je prekanjenec porogljivo namuznil. «Vaš sosed je namreč istega mišljenja ter me je napotil k vam, da vas pozabavam.* K. Zlobno. Neka dama igra v družbi prav slabo klavir. Ko odigra komad in se nihče ne potrudi, da bi jo pohvalil, vpraša: «Ali morda motim?« «0, prosim, le vežbajte se dalje!« ji odvrne neki gospod. V jezi. Novi predstojnik (slugi, ki ga prvič sreča): «Enkrat za vselej Vam pravim, da me dostojno pozdravite, če me sre¬ čate.« Sluga: «Pro-prosim, gospod, Vas ni¬ sem spoznal.« Predstojnik: «No, nikar ne delajte ta¬ kega obraza, kakor da ne bi znali razlo¬ čevati vola od osla...» Dosleden. «Zakaj se ne smejete dovtipom gospoda Lokarja? Ali se vam ne zdijo smešni?» «Zelo mi ugajajo. Samo tega človeka jaz ne trpim in se dovtipom zavoljo tega sme¬ jem šele doma.» L. 194 MRZEL TUŠ. Možek (samozavestno): « Mislim, da je v našem kraju samo en srečen mož, kateremu je žena neomejeno zvesta.» Ženka (zamišljena): «Tega moža bi pa res rada poznala ...» Zaletelo se ji je. K starejši gospodični Valpurgi pride berač in jo poprosi za obnošeno' moško obleko. «Žal, v mojem stanovanju ni nobe¬ nega mo'škega», odvrne Valpurga, ki si pa hitro dotaisli, da bi berač lahko sku¬ šal ponoči vlomiti, ker zdaj ve, da je njeno stanovanje brez zaščite močnega spola; zato hitro dostavi: «Pomoči pa je vedno kakšen pri meni...» D. Smola. Pri Cmoku se je oglasila štorklja in pustila ljubkega dečka za družinsko da¬ rilo. Istočasno je svinja povrgla mla¬ diče, čijih eden je bil slaboten in se je bilo bati, d ! a bi poginil. Cmok ga 1 je ho¬ tel na vsak način ohraniti pri življenju, zato ga je zavil v plenico ter ga položil v zibelko', ker je bil dojenček tačas baš pri materi v naročju. Pa je prihitela soseda pogledat novo¬ rojenčka. Stopila je k zibelki, in da bi sc prikupila, je pričela gostoleti: «Jej, kako čednega fantka ste dobili! Ves je po¬ doben očetu ...» K- Pri telefonu. «Halo, gospodična Milica! Vi me boste torej posetili drevi na mojem domu?» «Ali boste dostojni?» «Na častno besedo, gospodična ...» «Ali se potem sploh izplača priti ?...» Tudi odgovor. Sinko: «Zakaj naša ura ne bije več kakor dvanajst udarcev.» Oče razmišljuje, kako bi otroku najpri¬ merneje odgovoril, in reče): «Zato, ker bi trinajst udarcev pomenilo nesrečo ...» Pri zdravniku. Zdravnik: «Koliko ur spite na dan?>: Kmet: «Na dan? Prav nič!» Zdravnik: «To je nemogoče!» Kmet: «Kaj, nemogoče! Ponoči spim vedno po 12 ur, podnevi pa za spanje ni časa...» S. Med otroci. Mimica (gleda razšvedran avto): »Za¬ kaj ima ta avto kolesa, tako na «o»? .lankec: «Najbrž so premladega učili voziti...» A.: ««Ločitev zakona je strašno nerodna stvar» B.: «Zakaj?« J.: «Ker se mora človek prej še — ože¬ niti ...» 195 Grozna dogodivščina z mačkom in psom Kot vila po polju se Micika vije ... Da zgodba bo naša imela kaj vica. Obraz od veselja kot solnce ji sije, po polju pred psom priletelo je mače ko s sabo prelepega vodi Matica. in skrilo se v modne Matičeve hlače. Koj pes je za mačkom ubral isto pot, in repek pesjanski ves jezen lovi. a maček nič manjši od psa ni falot: Pretkanost je mačja zadeva pribita, pri drugi že hlačnici ven se drži že gobec in repek se skupaj držita. 196 No, pes prav takisto ni rojen bedak, zato kar skozi hlače storil je korak. Zdaj pasji še gobec in mačji se rep spoprimeta kakor namočena v lep. Tako je nastal čudovit kolobar *• ' in hlače Matičeve čarni so bar. Pri hlačnici noter, pri drugi pa ven ... Matic je od groze ves bled in zelen. Da poleg prekunštna ne bila bi Mica, tragedija gratala iz tega bi vica. Po Micinem zgrabil nasvetu junak zbesnela je stvora in dvignil ju v zrak. 197 Ženskama krog čevljev, glej, zliva zdaj tekoči klej, ki prav hitro se hladi, v trdo snov se'spremeni. Dolge minute. Oče: «Milan, kam pa je šla mama?» Milan: «Pred dvema urama je šla za pet minut k teti na čaj!» S. Iz gimnazije. Profesor: «Vi, Smuk, če bi Ovid vedel, da ga boste kdaj Vi poskusili prevajati, bi si gotovo pridržal pravico prestave ...» Strah se loti žensk obeh, ker vkovani sta na tleh. Čevlje kar na tleh pustita, bosi zdaj domov hitita. Dober izgovor. Sodnik: «Janez Cepam, Vi ste kar na pokopališču ukradli kolo...» Obtoženec: «Motite se, gospod sod L nik! Res sem vzel tisto kolo tam na po¬ kopališču. Pa kaj bi ga ne vzel, ko je stalo tako osamljeno ob križu, da sem bil popolnoma prepričan, da njegov last¬ nik počiva že vi grobu_» MIHEC IN ASFALT. «Rega, rega», stari babi Urša, Neža kakor žabi govorita in regljata ter domov za peč ne znata. Dolgčas Mihca že drži: mame proč dobiti ni. Zajemalko Mihec vzame, po asfalt tekoč brž plane. 198 4 NE VERJAME MU. On: «Jaz mislim odpotovati k Jadranskemu morju. Kaj pravite, koliko bi to stalo ?» _ Ona: «Prav niči* On: «Prav nič? Kako?* Ona: «No, ker misliti prav nič ne stane...» Konkurenčna zavist. Turist (sedeč z gostilničarjem na te¬ rasi): «Solnčni zahod sem videl v oni gostilni tamle na virhu mnogo lepše ka¬ kor tukaj.» Gostilničar: «Jaz imam pa zato dosti boljšo telečjo pečenko.* Nedeljski lovec. Profesor (odhaja na lov): «Torej, za nedeljo bom ustrelil zajca.» Žena: «Saj ni treba. Mislim namreč v nedeljo pripraviti telečjo pečenkoU Profesor: «Dobro, bom pa teleta.* Grenko. Oče (sinu, kateremu je prejšnji dan pomagal pri nalogi): «No', Mirko, kaj je pa danes rekel učitelj k tvoji nalogi?* Sin: «Da sem jaz vsak dan bolj ne¬ umen.* Govor vojaškega kurata. Vojak Nace Kamilca je umrl za gri¬ žo in ko so ga pokopali, je imel vojaški kurat Ignac ob njegovem grobu na¬ govor: «Tu leži sedaj Nace Kamilca. To ima od tega, ker ljudje žro vsega vraga. Amen!» P. 199 RADIKAL DOL, RADIKAL GOR... Mislili smo,, da jc vlada radikalov in radikalskih satelitov utonila v krvi. toda, že zopet se neizogibna radikaiska nesreča vleče nad uboga deželo... slabe lastnosti ne razvile, če ne bi bilo krave. .. , > • Zadeva pa je romala še pred: tretjo instanco, ki je razsodila, da mora last- :aik krave plačati dve tretjini, lastnik bika pa eno tretjino škode, in to na oodlagi utemeljevanja, da je krava teptala po posodi s štirimi, bik pa le z dvema nogama... Pri naboru. Vojaški zdravnik 1 : «Imate kako na¬ pako'?* _ Janez: «Gs-s-sput, jrnam jo jmam, n ma-a-av jezik s-s-m zapleta ...» Zdravnik: «To ni nič, saj pri vojakih boste tako ali tako morali držati jezik za zobmi...» Modra razsodba. Bil je sejem. Sredi sejmišča je imela razpoloženo po tleh svoje blago lonča¬ rica. Nenadoma sta 'dva sejmarja pri¬ vedla vsak od svoje strani eden bika in drugi kravo baš proti lončeni po¬ sodi. Ko je bik ugledal kravo, je na¬ stal dirindaj in živali sta zdrobili vso posodo. Oškodovanka je tožila oba sejmarja in je prva instanca razsodila, da mora vso škodo poravnati lastnik bika, češ, da krava ni kazala nikakih slabih last¬ nosti. Stvar pa je šla naprej in je druga instanca obsodila na poravnavo škode (lastnika krave, češ, da bi se bikove 200 Galerija naših javnih delavcev v karikaturah Dr. Igo Gruden, pesnik. Pran Lipah, član ljubljanske drame. Trgovci morijo ... Sresko poglavarstvo je izdalo na županstva prepis vel i kož upa n skega od¬ loka, v katerem se naroča takojšnja revi¬ zija mer, uteži in tehtnic. Tiskarski škrat (odnosno škrateljček z bubi frizuro) pa je povzročil, da se en odstavek glasi takole: «TrgOvci in obrtniki tehtajo in mo¬ rijo z merili, ki niso bila že štiri db šest in tudi več let preizkušena in Žigo- sana ...» U. O letenju. Zaljubljenec: «0 Anica, ko bi jaz imel aeroplan, bi vsak dan priletel k Vam.» Gospodična: «Bodite mirni, da Vas ne sliši oče, sicer boste leteli tudi brez aeroplana.» 201 INDIJA-RAD1KALIJA. Radikalska matematika^ Osebe: Radikalski poglavarji: Alfa, Beta, Gama, Delta in tako naprej. Poglavarji ničel (z radikalskega sta¬ lišča): A, Be, Ce, Če in tak'oi naprej. Radikalska vlada pod Alfo. Pogla¬ varja A in Be, radikalska satelita, tvo¬ rita eno ničlo, ki se pripiše številu vzadaj. Ker ničla ne pomeni nič in je vrhu tega še vzadaj, pride dol besede šele takrat, ko je že Alfa storil svoje. Opozicija ostalih ničel je zato tu, da je nihče ne posluša, ko se huduje nad ko¬ rupcijo in balkanizmom. Krik opozicije izkoristi radikalski po L glavar Beta, ki se mu že zahoče ren¬ tabilnega oblastva. Torej vrže Beta Al- fovo vlado s pomočjo ničel. Sedaj vzame v roke vlado radikalski poglavar Beta in si poišče polglavarja Be in Ce, da ju pripiše k sebi vzadaj zopet kot eno ničlo. Radikalska poglavarja Gama in Delta sta huda, ker sta bila prezrta in se po časi spuntata, ker ju Beta ni zadosti na- Skrb in radovednost. «Oh, gospod župnik, od samih skrbi me bo konec!» je jadikovala vdova, Čmerika. «Verjamem, da imate križe po mo¬ ževi smrti, a zoper božjo voljo ne sme¬ mo godrnjati», jo je skušal tolažiti du¬ hovnik. «Žalost se že še prestoji, toda hujše so druge bolečine...» «Povejte mi, kaj imate na srcu.» Čmerika si je odkašljala in pričela: G’red smrtjo mi je naročil mož, naj ga mrtvega oblečem v novo platneno srajco...» «Pa ste mu izpolnili željo?» «Oh, saj to je, kar me neprestano pe¬ če. Pomislite, skopost me je zapeljala tako daleč, da sem srajco razdelila: v sprednji del smo ga oblekli, ko je umrl, zadnjega pa sem shranila za otroka. Zdaj me pa neprenehoma skrbi, kaj počne mož na onem svetu brez sraj¬ ce ...» «Čmerika, ali ste zavoljo tega prišli k meni?» gradil. Alfa jc tudi jezen. Okoristijo se iz praznih ničel, ki mečejo bob v steno, ko grme staro pesem o korupciji in tako naprej. Betova vlada pade in na vrsto pride radikalski poglavar Gama. Potem se po stari viži dokoplje do vlade Delta s pomočjo, recimo', ničel Ce in Če, nato sledi kdo drugi radikal- skih poglavarjev, nakar se začne znova od začetka ... Računanje je torej naslednje: Radi¬ kal dol, radikal gor. Ostali so ničle, s katerimi se radikali igrajo in ki jih vedno zopet, to ali ono, zvabijo k sebi, da si jo pb potrebi pripišejo. Z dhugimi beseda¬ mi: Jugoslavija je čarobna IndSja-Radi- kalija. No 1 , saj bi bilo res grozno, če bi usoda ne dala beograjski radikaliji tako bogate države in teh čudovitih ničel, ki se dado po vrstnem redu tako lepo pre¬ varati, da vedno zopet sproti pozabljajo, da bi lahko stopili na mesto Alfe, Bete in tovarišev. Žena se je spomnila, da ni varno sit¬ nariti okrog resnega gospoda, krenila je proti izhodu in vzdihnila: «Veste, skrbi me in radovedna sem, ali bo tam ha onem svetu kak zid ali stena, kamor se bo moj mož prislonil, da se mu ne bodo zaradi tega, ker mu manjka po¬ lovico srajce, preveč posmehovali.» Nehvaležnik. Zdravnik (svojemu bolnemu očetu): «Očc, kar je prav, piva pa res ne smete piti več.» Oče (vzroji): «Kaj praviš, nehvaležni sin? Ali sem te mar zato clal študirati, da mi pre¬ poveduješ sedaj piti pivo!» Vzgled potrpežljivosti. V vlaku proti Ljubljani stoji neki pot¬ nik neprestano pri vratih kupeja. Ko pride mimo sprevodnik, ga potnik vpra¬ ša: «Ali bo že kmalu Ljubljana ?» Sprevodnik: «V nekaj minutah. Kaj se Vam že zelo mudi?» Potnik: «No, seveda! Pri Vižmarjih ste mi namreč priprli roko in sedaj ča¬ kam, kdaj boste zopet odprli vrata ...» R. .202 Emil Godin: BORBA ZA UGRABLJENO NEVESTO Povest po zapiskih policijskega uradnika. Dosedanja vsebina: Na Dunaju sta bili ugrabljeni dve mladi de¬ klici Zora in Matilda. Ženin prve, policijski uradnik Janko Rojan, hoče priti neznanim zločincem na sled in rešiti nesrečnici. Po¬ magata mu Matildin brat Bruno in sorodnik Viktor. Zločincem so že Ua sledu. Vsi trije zavezniki, Janko, Bruno in Viktor, preže nanje. Med tem pa zločinska družba hipnotizerja Ben Ailija — lepega Frica pobegne s plenom na avtomobilu. Strel iz bežečega avta prevrta Viktorjev klobuk. IV. Mladi zavezniki so stali nekaj časa brez besed sredi ulice in gledali drug drugega, kakor da hočejo drug drugega vprašati, kaj se je zgodilo. Ves razbur¬ ljiv prizor je trajal samo dve do tri mi¬ nute, pa bi skoro stal življenje nesreč¬ nega Viktorja, ki je neprestano mečkal v roki prestreljeni klobuk, kakor da se hoče z vso gotovostjo uveriti, da je krogla šla res samo skozi klobuk. Vse tri je zaspanost popolnoma minila. Prvi je prekinil molk Janko, ki je me¬ nil: «Streljal je nedvomno Ben Aili — lepi Fric. V policijskih knjigah je možak opisan kot drzen lopov, ki se pri vsaki priliki poslužuje revolverja. Oprezni, tri¬ krat oprezni bomo morali biti...» «Kaj, ali imate še upanje, da ho prišel V past?» je vprašal Bruno. «Tako hitro pa ne smemo vreči puške v turščico! V past sam najbrže ne bo prišel, kakor je videti... Treba bo za¬ četi z njim pravcato vojno ...» «Kako to mislite?» «Z avtom ga bomo morali zasledo¬ vati ... in morda tudi z vlakom ...» «Kar tako na slepo srečo ?» se je za¬ čudil Bruno. «Morda celo na slepo srečo... Mislim pa, da bo parola ,Solun 1 držala ... V smeri proti Balkanu ... Morda bodo njega, njegovo družbo in dekleta prijeli že prej, preden bomo prestopili mejo ... Policija tudi ne miruje ...» «Seveda floram o ubrati pot proti Bal¬ kanu. Treba je storiti vse, da rešimo Matildo in Zoro. To je jasno», je pritrje¬ val Viktor, ki ga je razburjenost že za¬ puščala ter se mu je vračala zopet stara živahnost. «Naš vojni svet naj se spričo drago¬ cenosti časa vrši kar tukaj in naj kar na tem mestu sprejme sklepe glede nadalj¬ njih korakov... Jaz sem zadevo že pre¬ mislil ... Potrebne dokumente za even¬ tualni prehod v tuje države bom pre¬ skrbel jaz... Bruno, Vi boste prišli z avtom. Obleka čim enostavnejša! Orožje in dovolj municije! Ne pozabite na malo pudra in šminke! Morda bomo potrebo¬ vali tudi različna pokrivala... Drugače pa ne preveč prtljage!» Bruno in Viktor nista ugovarjala. «Sed:aj pa brez odloga na delo! Te¬ kom treh ur moramo biti vsi priprav¬ ljeni na domu Brunovega očeta. Čas je zlato.. .> Mladi možje, ki jih je tragedija dveh deklet napravila tekom par dni, odkar se poznajo, za dobre prijatelje, so se razšli. Med tem se je napravil dan, prijazen in topel pomladni dan. Janko je bil od vročine, a še bolj od nestrpnosti ves po¬ ten, ko je sedel na tramvaju, ki je vozil v smeri proti policiji. Na policiji je imel zopet mnogo povedati. Njegove podatke so zabeležili z zadovoljstvom in — kakor je imel Janko vtis — tudi z večjo vero, da so točni. Policijska preiskava je že tako daleč napredovala, da je že tudi ugotovila lepega Frica kot vodjo družbe trgovcev z dekleti. Prav tako je dognala na podlagi izpovedb nekega stražnika številko skrivnostnega avtomobila, ki je v zgodnjih jutranjih urah z divjo brzino drvel po ulicah sicer precej mirne du¬ najske periferije. Številko’ 23.500 si je Janko zapisal. 203 Pri nabavi potnih dokumentov zase in za svoja prijatelja mu niso delali tež- koč, ko je Janko povedal, zakaj jih brez odloga potrebuje. Ko je opravil vse potrebno, se je po¬ dal Janko v svoje stanovanje. Kakor vsak dan ga je pozdravila pri vstopu v sobo slika neveste Zore, pritrjena na Točno ob določenem času je prispel h Krennovim, kjer sta ga že čakala Bruno in Viktor z avtomobilom. Po kratki po¬ slovitvi od Krenna in njegove žene, ki se — kakor je bilo videti — ni prav za¬ vedala, na kako nevarno pot se poda¬ jajo mladi možje. * * * Prijatelji so izstopili in se s samokresi v rokah bližali mirno stoječemu skrivnost¬ nemu vozilu... malem stojalu, postavljenem na pisalni mizi. Ta slika mu je dajala moč in mu krepila vztrajnost v težavni borbi s pre¬ tkanimi zločinci. Legel je za nekaj minut na divan, da se spočije in da v miru preštudira ves načrt nadaljnjega zasledovanja dekličjih roparjev. Mnogo, zelo mnogo je delal zadnje dni... Veliko srečo je imel... Vendar mu je ostalo še nejasno, kako se je lepemu Fricu posrečil vlom v Zorino stanovanje in zakaj je lepi Fric ubral tako drzno in opasno pot, da se je po¬ lastil Zore ... Zakaj so umorili ubogo Zorino teto Katarino? Ta skrivnost je nedvomno v zvezi z Gerberjevimi... Dobre pol ure je polegaval na divanu. Tudi malo zadremal je. Nato je vstal, sporočil gospodinji, da bo dalje časa od¬ soten, natrpal mal kovčeg z najpotreb¬ nejšimi stvarmi in se odpravil z doma. Morda se niti ne vrne več ... Spotoma se je še poslovil od prijatelja Kastnerja, kateremu je obljubil, da ga bo sproti obveščal o uspehih avaturistič- nega zasledovanja trgovcev z dekleti. Avto je drdral brez konca in kraja po dolgih dunajskih ulicah, preden je pri¬ spel na veliko državno cesto izven me¬ sta, vodečo proti jugu. Bruno je gnal vozilo z bliskovito na¬ glico. Janko in Viktor sta sedela zadaj in govorila o eventualnosti, da zločinci morda vozijo po stranskih cestah, da za¬ brišejo za seboj vsako sled. ■{Sicer pa to ni zelo verjetno, ker bi bil prevoz prepočasen. Lepemu Fricu se gotovo zelo mudi. Fric je drzen lopov in hoče samo pridobiti na času... Jaz vsafj mislim, da bo to moje mišljenje držalo. Gotovo se tudi ne bo ves čas vozil z avto¬ mobilom, ker bržkone sluti, da so si stražniki zabeležili številko njegovega vozila, kar mu lahko povzroči neprilike, ker je dunajska policija telefonično opo¬ zorila na zločince in njihov avto vsa var¬ nostna oblastva širom Avstrije», je go¬ voril Janko. Avto je drdral in puščal za sabo trge in vasi. Vsi trije so napeto gledali pred sebe v nadi, da morda dohite zločinski avto. Prehiteli so mnoge avtomobile, ali 204 noben ni bil pravi. Sicer pa je biloJz- ključeno, tako hitro dohiteti lepega Frica. Pred Wiener Neustadtom je njihova pozornost nenadoma porasla. Od daleč so zagledali pred sabo na cesti stoječ avto, ki je bil nekoliko nagnjen v jarek. V primerni razdalji je Bruno ustavil avtomobil. Prijatelji so izstopili in se s samokresi ,v rokah bližali mirno stoje¬ čemu skrivnostnemu vozilu. cštevilka Ben Ailijevega avta», je tiho zašepetal Janko. Nikogar ni v njeno, je menil Viktor. «Avto se je ponesrečil; zadel je v brzojavni drog», je pripomnil Bruno ter stopil k vozilu, katerega eno kolo je bilo zvito. «Seveda, ptiči nas niso čakali, nego so odletili... skoro gotovo naravnost na postajo», je govoril Janko in pregledo¬ val polomljeni velikanski avtomobil. <;Tu notri je lahko sedelo najmanj deset oseb... Torej so imeli s seboj več nego dve dekleti... Morda je vmes nekaj prostovoljnih ptičic, ker ni verjetno, da bi Fric vso žensko družbo držal v šahu samo s hipnozo, odnosno s posthipnotič- nimi sugestijami... Mislim, da je sprem¬ ljalo nesrečnice več moških. ..» «Ali ni potem verjetno, da se je tudi družba razdelila v več delov in da sedaj ti deli ločeno potujejo, da bi otežkočili eventualno zasledovanje ?» je vprašal Viktor. Prav logično vprašanje! Nam je skoro gotovo računati s tem kot z dejstvoni», je poudaril Janko. «Umestno bo, da se pred odpotovanjehi informiramo na tu¬ kajšnji policiji, če nima morda kakšnih podatkov o zločincih.» Prijatelji so se vrnili, sedli zopet v svoj avto in se odpeljali v Wiener Neu- stadt, toda na tamošnji policiji niso zve¬ deli ničesar. Nato so mladi možje kre¬ nili z avtom h kolodvoru, kamor pa je šel Janko sam. Bruno in Viktor sta med tem čakala zunaj kolodvora. Janko je na peronu poiskal posamezne železniške uslužbence in jih izpraševal, ali niso morda videli vstopiti v kateri vlak tekom dneva kakšne sumljive osebe. Samo eden uslužbencev mu je povedal, da je ,v jutranji brzi vlak v smeri proti Gradcu stopil neki mlad go¬ spod z obvezano roko v spremstvu treh dam, ki so bile izredno mirne in tihe. Točnega osebnega popisa uslužbenec ni mogel dati, a že iz tistih par podatkov, ki jih je mogel izvleči iz možaka, je Janko sklepal, da je omenjena četvorica obstojala bržkone iz lepega Frica, Zore, Matilde' in Gerberjeve Fride. Frida torej potuje s Fricorti... Kak¬ šno opravilo neki ima v tej skrivnostni družbi?» je razmišljal Janko. cAli je ali ni zločinka? Ni izključeno, da je tudi ona žrtev lopova lepega Frica in da jo ta pod pretvezo, da je njegova ljubica, vede v inozemstvo, kjer jo bo enostavno prodal v kakšno javno hišo kakor vse ostale nesrečnice. Janko je že mislil zapustiti kolodvor in se vrniti k prijateljema, da bi se skupno porazgovorili, kaj naj sedaj store, ko mu je naenkrat padlo v glavo, da bi bilo dobro nekoliko izprašati tudi pro¬ dajalko voznih listkov, ki je bila zjutraj zaposlena .z izdajanjem voznih listkov za brzi vlak. Razgovor s prodajalko ni bil lahek, ker so običajno uslužbenke te vrste zelo nezaupljive. Po dolgih okoliščinah je iz¬ vlekel iz ženske to, da je res kupil neki gospod z obvezano roko več vofcnih list¬ kov — štiri do pet — menda za Gradec. «Da, da, se že spominjam, za Gradec jih je kupil», je dejala nazadnje usluž¬ benka. «Najlepša hvala», je hitro izustil Jan¬ ko ter se obrnil. «Recimo torej, da za štiri osebe Fri- cove družbe že vem, kje bodo nocoj pre¬ nočile, je dejal Janko, ko je bil zopet pri svojih prijateljih. «Točnega, seveda, ne vem ničesar, vendar ima moja domneva dobro podlago ... Nič obupavanja, nič oklevanja, nego zopet na slepo srečo na¬ prej! Če nam bo usoda naklonjena, bo¬ mo v Gradcu vso bando ujeli... Ako se ne motim v osebah, imam sled za lepim Fricom, ki se je pri avtomobilski nesreči malo potolkel in sedaj potuje po svetu z obvezano roko... V njegovi družbi so Zora, Matilda in Frida... O ostalih čla- 205 nih Fricove družbe nisem zvedel ni¬ česar ...» S. Napačno razumela. Stric: «Veš, Lizika, četudi je zašlo svetlo soince mladosti, vendar še sije prijazna luna starosti.* Nečakinja: «0, striček, gotovoi še ni nihče tako poetično govoril o svoji pleši.» Postrežljiva žena. A: «Ti ne veš, kako dbbro 1 in po¬ strežljiva ženo ima moj sosed! Še čevlje mu sezuva.* B: «To je že res, a samo takrat, kadar hoče iti v gostilno!* Preveč vlomov. Prvi blagajničar: «Res, grozno, vsak dan navrtajo vlomilci kako blagajno!» Drugi blagajničar: «Veš, jaz jo pa pu¬ stim kar odprto, da mi jo vlomilci vsaj ne pokvarijo!» S. 207 ROPARSKI NAPAD. Ona: «Qospod ropar, moj mož se mi tako smili.» Ropar: «Saj ga ne bomo ubili.» Ona: «Da, da, toda on bo moral meni zopet kupiti nove obleke in dragulje...« ORLI INI SOKOLSKI TABOR. Ko je bil zadnjič orlovski tabor v Ljubljani, so prihajali' z dežele v Ljub¬ ljano Orli in Orlice ter spraševali ljudi: «Kje pa je tabor?» No in so jim povedlali, da je Tabor tam in tam ... Ko je neki Orel na ta način prišel pred sokolski Tabor, ga niso pustili noter. Orlu so skušali dopovedati, da je to sokolski Tabor in ne orlovski ter da je razlika tudi v tem, da se piše prvi z veliko začetnico, drugi pa ne. Pa si Orel ni dal dopovedati, nego' je zagrozil: «Le čakte, le čakte, lberavc, vam bo: že naš ministr Korošc poka- zov...» Neprevidnež. Župnik (v • spovednici): «Dragi moji opozarjam te, da so ti odpuščeni tudi mali grehi, ki jih nisi povedal« Mežnar (godrnja pred • spovednico): «Če je tako, sem mu pa prav brez po¬ trebe izdal, da sem mu kradel klo¬ base ... Veljko. Čuden smeh. Na Savi so se kopali in eden kopal¬ cev, ki ni znal plavati, je zašel v glo¬ boko vodo. Takoj so bili pri rokah dobri ljudje, ki so siromaku vrgli vrv. Ponesrečenec se je oprijel vrvi in re¬ ševalci so ga vlekli in vlekli z največjo muko po visokem bregu navzgor. Ko so se reševalci tako potili, se je rešeni možak neprestano krohotal. «No, zakaj ste se pa tako režali? so vpraševali po končanem trudu rešenega moža. cVeste, mislil sem, kako bi Vi vsi po¬ čepali po tleh, če bi bil jaz spustil vrv ...». R, Bedak. A: «Ali že veš, da je občinski tajnik Črepnik ukradel iz občinske blagajne deset tisočakov? Ta salamenski bedak!« B: «Zakaj bedak? Zaradi tega, da se je polastil denarja, vendar ni bedak.« A: «Bed l ak je samb 1 zato, ker je mislil pobegniti s počasnim kamniškim vla¬ kom, tako da so ga že v Domžalah pri¬ jeli ...» Iidaja konzorcij »Skovirja« v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini. — Urejuj« Milko Bambič v Ljubljani.— Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav AmbroM).