IZVRŠNI SVET O STANOVANJSKI GRADNJI
Po novem drugače?
Cena, velikost stanovanjskih enot, lokacije, so le nekatera najpomembnejša vprašanja, ki zani-majo bodoče stanovalce in kupce stanovanj. Ne le, da jih ta vprašanja zanimajo, tudi svoj vpliv bi želeli imeti v okviru stanovanjske gradnje. Doslej ga niso imeli. Nekako so izvedeli, kje se predvide-va gradnja, kjc se že gradi, kje je še moč stanova-njc kupiti pa tudi, kolikšna je izhodiščna cena. To pa je bilo tudi vse. Cena pa je, sorazmerno z dograjevanjcm stavbe rasla in na koncu dosegla že astronomske višine.
Vsega tega sedaj, po novem, naj ne bi bilo več. Dve leti se je namreč rojeval razpis za vključeva-nje soinvestitorjev v družbcno usmerjeno stano-vanjsko gradnjo v Ljubljani, ki naj bi omogočil soodločanje soinvcstitorjev v vseh fazah gradnjc, začenši pri projcktiranju. Dve leti jc dolga doba za nastajanje takšnega dokumenta, še daljše se zdi, ker dokumcnt ni urcsničil vsch pričakovanj. V njem jc namreč vse prcvcč pomanjkljivosti.
Kot so poudarili na občinskem izvršncm svetu, bi moral razpis zagotoviti unotcn, celovit pristop k stanovanjski gradnji cclotncga mesta, namcsto tcga pa nam ponuja lc scštevck načrtov posamcz-nih samoupravnih stanovanjskih skupnosti, kar nosi za poslcdice tudi to, da Zavod za izgradnjo l.juhljanc nima funkcije, zaradi katcrc jc bil usta-novljen, namreč, da bi našel cnolna mcrila za vse, ki pri stanovanjski gradnji sodelujejo. Tako v razpisu niso oprcdcljcni kriteriji, s katcrimi bi izenačili dcnarnc obvcznosti pri komunalncm urcjanju zemljišč. Cc namrcč tcga nc homo dose-gli, bo vsc tcklo p<> starcm. Stanovanja bodo cencjša, če bodo zgrajena na ugodnih llch, naj-vcčkrat šc na dobrih kmctijskih zemljiščih, cena stanovanjskega kvadratnega mctra pa bo ncpri-merno višja v stanovanjih, ki so zgrajena na slabih zcmljiščih, ki zahtevajo zapleteno in drago komu-
nalno ureditev. In če bomo znali združena sred-stva razporediti pravilno, se_ seveda ne bo več pojavljalo, da bi bilo popolnoma enako stanova-nje v eni soseski kar nekaj milijonov dražje kot v drugi. Morda nam bi s tem uspelo tudi zajeziti gradnjo na rodovitnih kmetijskih površinah.
Posebnost omenjenega razpisa je tudi nova ka-tegorija-informativna cena. Izvršni svet se z nave-deno kategorijo ni strinjal. Informativna cena na-mreč pomeni željeno ceno izvajalcev, ki natn vse-kakor ne zagotavlja, da bi bila končna cena stano-vanjskcga kvadratnega metra realna. Razpis mora torej vsebovati realno, ne pa željeno ceno. Bistvo je namreč cena stanovanja, ki pa ga razpis, kakr-šen je sedaj, ne rešuje.
Tudi o stanovanjskih zadrugah v tem dokum<;n-tu ni bcsede, zato so sklenili člani izvršnega sveta, morajo samoupravne stanovanjske skupnosti sprožiti aktivnosti, da se vloga zadrug v teh razpi-sih dcfinira.
Dober namen s<> sestavljalci razpisa vsekakor imcli, dclno so pričakovanja tudi urcsničili, zato ga je izvršni svct s spreminjevalnimi prcdlogi tudi sprcjcl, saj lc nakazuje pozitiven korak na bolje.
Gradnjc stanovanj za trg nc bo več. Dclovni Ijudjc in občani bodo na osnovi svojih planov zagotavljali srcdstva za graditcv stanovanj prcko svojih organizacij združcncga dela, delovnih skupnosti in drugih organizacij (združcnja obrtni-kov, /družcnja svobodnih pokliccv in podobno) ter sc bodo vključcvali kot soinvcstitorji za druž-bcno najcmna stanovanja.
Nov način vključcvanja zagotavlja delavcem vpliv na dogajanja pri graditvi - na ccne, roke, Tcvaliteto, hkrati pa tcrja vcčjo odgovornost v smislu dokončnega usnosabljanja in za pravoča-sno invcstiranjc.
NINA I.EGAT ČOŽ