6. januar 2000
številka 1 letnik XXXI
Časopis občine LOGATEC
novice
novice
www.mali.si
Alovi začetki
'dnjič sem srečala svojega ljubljanskega prijatelja, ki mi je ves navdušen pripovedoval o naši glasbeni šoli. "To je nekaj neverjetnega! Pa saj pri vas vsi otroei hodijo v glasbeno šolo!" Ganilo me je to njegovo navdušenje. In me spomnilo, da že dolgo nismo nič napisali o glasbeni šoli. Pa bi bil čas, kajti v glasbeni šoli so uredili nov snemalni studio. To je njihov začetek, začetek, ki ga bodo predstavili vsej Sloveniji. Začetek sanacije ekološke rane, ki jo povzroča peskokop Smolevec je, kot boste lahko prebrali, še daleč. Ce sploh kdaj bo. Tokrat lahko preberete začetek zgodbe, ki kar kliče po nadaljevanju.
Začetki so ponavadi spodbudni. So pa tudi začetki, za katere bi želeli, da se ne bi zgodili nikoli. Taki so gotovo začetki omamljanja. Prizadelo me je pismo, ki nam, ga je poslala mlada bralka iz Rovt in nas spomnila, da nadaljujemo zgodbo, ki smo jo načeli. Zgodbo o mladinskih dejavnostih, ki bodo mladim omogočile aktivno preživljanje prostega časa. Se nekaj začetkov boste našli v tokratnih novicah, začetek glasovanja za zdravnika leta 2000.
In na koncu je tu še en začetek. Začetek našega druženja z vami, dragi bralci. Peto številko berete, med četrto in peto pa se je zgodila tiskovna konferenca, na kateri je naš urednik predstavil dosedanje delo uredniškega odbora ter načrte in poglede o umestitvi Logaških novic v občinski medijski prostor. Veliko pohval smo slišali. Dobro dene kakšna prijazna misel in prav všeč nam je bilo, čeprav sami mislimo, da še nismo najboljši in imamo v rokavu še veliko idej. Morda prav kmalu srečam spet kakšnega Ljubljanskega prijatelja in če bo pohvalil naš časopis, tako kot je tale glasbeno šolo, bom zares zadovoljna. In vi tudi, ker boste brali zares dobre Novice. V imenu uredništva,
P.S.: Skoraj bi pozabila na še en začetek. Logaške novice lahko zdaj berete tudi na spletu. Se bolj pogosto kot v tiskani obliki.
MOJ ZDRAVNIK 2000
Logaške novice so se vključile v vseslovensko akcijo MOJ ZDRAVNIK 2000, ki jo organizira revija VIV A. Več o načinu iu poteku akcije in glasovanju preberite na drugi strani.
Pihalni orkester Logatec
prireja
NOVOLETNI KONCERT,
ki bo v nedeljo, 9. januarja ob 111. uri
v Narodnem domu v Logatcu.
Dirigiral bo Marjan Grdadotnik.
Občane obveščamo, da bo od 1. januarja 2000 izpostava notarske pisarne v Logatcu, Tržaška c. 13, II. nadstropje, delovala vsak TOREK in ČETRTEK
od 14. do 16. ure notar Andrej ROZMAN
VESELO V LETO 2000
Pa smo ga dočakali. Bučno, slovesno in s toliko pričakovanji in željami kot še nikoli. Polnočne zabave so bile na skoraj vsaki večji slovenski ulici (letos prvič tudi v Rovtah) in v zrak smo spustili na milijone cekinov. Precej cekinčkov so državljani porabili tudi za razsvetljevanje domačih ambientov. Prižgali smo vse lučke in lučice in drug drugemu dokazovali, da je naše drevo bolj bleščeče od sosedovega. Zdaj prihaja čas treznitve, čas brez dedkov Mrazov, brez pisanih lučk, čas, ko bo dobre želje z voščilnic potrebno uresničevati. Cas, ko bomo hoteli, da na naši ulici gorijo vsaj ulične svetilke... Bo šlo, ali bomo tudi letos ugotavljali, da se zarečenega kruha največ poje?
Prišel, prišel je med nas
Kdo? Stari, dobri dedek Mraz vendar. Dedek Mraz je zadnji dobri mož, ki v decembru prinaša darila. Ne poznajo ga v vseh deželah, saj se je "rodil'' v Sibiriji, v času po oktobrski revoluciji, k nam pa je prvič prišel leta 1948. Tisti, ki niso praznovali božiča, so darila pod jelko postavili na Silvestrov©, 31. decembra. Ta navada se je globoko vkoreninila. Na najboljšem so otroci iz katoliških družin iz bivših socialističnih držav, saj jim decembra darila prinese najprej sveti Miklavž, nato Božiček, nazadnje pa še dedek Mraz.
V naši občini (in seveda tudi drugje po Sloveniji) že dolgo potekajo novoletni; obdaritve, ki jih zadnjih osem let organizira Naklo d.o.o. Sredstva za obdarovanje otrok svojih zaposlenih daje večina logaških delovnih organizacij. Direktor Nakla Ante Vladič pravi, da je njihov vsakoletni interes velik. Zadnja leta je vse več tudi posameznikov, ki bi na ta način radi obdarili svoje otroke.
Vsako leto darila dobijo otroci od dveh let starosti do vstopa v šolo; letos jih je dedek Mraz obdaril 285. Darila zanje in celotni program izbere poseben pripravljalni odbor. Se pred leti je bilo v Logatcu pred novim letom živahno tudi za otroke, saj je po ulicah potekal prednovoletni sprevod. Ko sprevodov ni bilo več, se je nekaj ljudi, ki so jim otroci in zimski čas še posebno pri srcu. odločilo, da bodo logaške otroke obdarili z novoletno igrico. Preden jim dedek Mraz prinese darila, si v zadnjih desetih letih otroci s starši ogledajo igrico, ki jo odigrajo otroci od 3. do 5. razreda, ki sicer pojejo v Mlajšem mladinskem zboru ((snovne šole Tabor. Do novoletnih igric imajo poseben pristop, saj imajo vzgojno vsebino in vsako leto izberejo drugo temo - med drugim so obravnavali ekologijo in prijateljstvo. Letošnja igrica je imela naslov Igrače imajo rade otroke in je že deveta, ki
jo je napisala Bojana Levinger, učiteljica na OŠ Tabor. Z Zavodom za šolstvo se že dogovarja, da bi teh devet in še eno igrico izdali v obliki didaktičnega priročnika za vrtce in šole, saj ni veliko igric, ki bi jih lahko igrali tako majhni otroci. Za glasbeno opremo in zborovske skladbe poskrbi Zdravko Novak, vlogo režiserke pa prevzame Branka Novak. Otroci intenzivno vadijo ves december, igrico pa po novem letu odigrajo tudi za osnovne šole.
Petra Trček
foto: Franjo Bogotoi
Veliko dejanje
S temi besedami je logaški župan Janez Nagode čestital Tugomerju Kušlanu iz Laz za svojevrsten dosežek, gospod Kušlan je že 103 krat daroval kri ali plazmo, in mu izročil priznanje Rdečega križa Slovenije ter se mu zahvalil v imenu vseh, ki jim je že pomagal. Kot nam je povedal gospod Kušlan. je nekajkrat sodeloval na občinskih akcijah, največkrat pa jc odšel kar na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani. Velikokrat so ga tudi poklicali, da je s svojo krvjo pomagal bolnikom, ki so morali na srčno operacijo.
Po besedah Nade Sajovec, predsednice Območnega združenja Rdečega križa Logatec, število krvodajalcev v naši občini v zadnjem času narašča. Do osipa pa je prišlo pred leti, ko so nekatere delovne organizacije delavcem, ki so si vzeli prost dan za darovanje krvi, odvzele stimulacijo.
Tudi Tugomer Kušlan pravi, da bi morda krvi ne dal tolikokrat, če tega posredno ne bi spodbujalo podjetje, v katerem je zaposlen, ki delavcem za to človekoljubno opravilo daje dva prosta dneva. V zadnjem času daruje plazmo najmanj enkrat mesečno. S krvodajalstvom je začel, ko je bil na služenju vojaškega roka, ko so vojaki, kakor je sam dejal na pol v šali, na pol zares, to izkoriščali, da so dobili dva dni dopusta. Ko je prišel domov je s krvodajalstvom nadaljeval. Sicer pa imajo pri Kušlanovih dobra dejanja očitno v krvi - tudi Tugomerjev brat je že skoraj tridesetkrat daroval kri. Gospod Kušlan je tudi ljubitelj narave, rad hodi v hribe, predvsem pa je velik ljubitelj živali, doma ima psičko in mačke. Pred kratkim se je celo hudo poškodoval, koje skušal rešiti življenje svoji psički.
Slovenija je ena od držav z največjim številom krvodajalcev, tako v evropskem kot tudi svetovnem merilu. Imamo jih okrog 105 tisoč. Pri nas krvodajalstvo še vedno temelji na dobrodelnosti in proslov oljstvu, medtem ko v večini držav za kri plačujejo. Ze pred časom, ko so po svetu izbruhnile afere zaradi krvi, okužene z virusom HIV, so v Sloveniji kri vedno testirali, igle pa redno menjavali.
Sajovčeva je povedala, da se v Logatcu v zadnjem času za krvodajalstvo odloča vse več mladih ljudi, kar je zelo pohvalno, saj se moramo zavedati, da z vsakim podarjenim decilitrom krvi lahko rešimo življenje, poleg tega pa nikdar ne vemo, kdaj bomo to življensko tekočino potrebovali sami. Zalivala gre tudi ravnateljici Osnovne šole 8 talcev, ki vedno rada odstopi prostor za akcije.
Petra Trček
prelom Logaških novic narejen na grafični postaji
rfllaco
c o m p u t e r s
Kana je vsak dan večja
stran
Dati
možnosti z;a srečno j mladost
stran 3
Studio 25
za
sodoben pouk
]   stran 8
io^šL novice
V tokratni rubriki smo prednost dali bralcu, ki ga je zbodlo izkoriščanje peskokopa Smolevec in s tem povezan tovorni promet po Gorenjski cesti. Ce želite, da najdemo odgovore tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Cevka 4, 1370 Logatec, fax: 790 - 664, e-mail: novice@mali.si
Peskokop - ekološka rana
"Vedno, ko se iz Gornjega Logatca I peljem proti Zibršam, mi v oči pade hrib, ki ga potem sploh ni -peskokop Smolevec, ki ni le črna pika v sicer j lepi pokrajini, ampak vpliva tudi na \ življenje   ljudi   v   bližini.   Težki j tovornjaki   dan   za   dnem. po Gorenjski cesti odvažajo material, j zaradi česar je le-ta že močno j poškodovana in prebivalci ob njej dobesedno   čutijo   hrupne tovornjake. Da sploh ne razmišljam o hrupu, izpušnih plinih in varnosti na J taki cesti, ob čemer ne morem mimo I otrok iz šote in vrtca, ki so morda še najbolj ogroženi. Dosti besed je že bilo   spregovorjenih   o problemu peskokopa, vendar do danes nisem j slišal kakšne konkretne rešitve. Bo tega    izkoriščanja    narave,    ob i katerem smo prizadeti tudi ljudje, kdaj konec?" j_bralec S. T. |
Rajko Cerin, najemnik peskokopa
Smolevec: "Peskokop je vsekakor ekološka rana, vendar ga po predpisih Republiškega inšpektorata za rudarstvo, ki redno nadzoruje delo, sproti saniramo. Odločbe o tem dobivamo tako mi kot tudi upravna enota. Ker sem samostojni podjetnik, (tudi) za izvajanje sanacije jamčim z vsem svojim premoženjem. Zavedam se, da je promet po Gorenjski cesti zelo moteč; če bi cesto obnovili in razširili, bi bilo bolje. Obnovo dela ceste od peskokopa do semaforja sem pred leti organiziral sam in tudi založil denar, ki so mi ga vrnili z naslova takse, ki jo plačujem občini (4 odstotke od kubičnega metra materiala). Vedeti pa moramo, da je pesek potreben, saj ga uporabljamo pri gradnji stanovanj, z njim se pozimi posipajo ceste ... Poleg tega peskokop zaposluje dvanajst ljudi. Jeseni je bilo zaradi del na Tržaški cesti čutiti porast prometa in tako bo verjetno tudi spomladi. Hrup zaradi miniranja, po narejenih meritvah, ne presega dovoljene meje, tudi prah smo znižali na najmanjšo možno mero."
.lana Jerina. članica Slovenskega ekološkega gibanja - Sekcije za sanacijo slovenskih peskokopov: "V
skladu z zakonom ima vsakdo pravicu do zdravega življenjskega okolja. Občina in krajevna skupnost se ne angažirata dovolj za reševanje ekoloških problemov in za varnost krajanov, ki so najbolj ogroženi ravno v Gorenji vasi. Poleg tega. da daje občina soglasje za prekomerno eksploatacijo in hkrati odpira objekte, kakršen je vrtec, je kamnolom tudi na območju vodnih virov. Občani smo zavedeni in ne verjamemo, da se bo kdaj v resnici saniral. Ugotavljamo, da rudarski inšpektorji sodelujejo s tistimi, ki eksploatirajo in ne s prizadetimi. Vemo, da je pesek potreben, vendar, zakaj bi peskokop izkoriščal le en posameznik za svoj žep. ko pa bi ga lahko imela v lasti in z njim upravljala občina (vsaj po letu 2()0.r>, ko sedanjemu najemniku poteče pogodba), namesto da bi se odpovedovala naravnemu bogastvu in s tem zaslužku, pesek pa bi se lahko uporabljal le za potrebi' kraja - tako bi bilo tudi manj
prometa. Radi bi bili tudi informirani o tem, kaj se dogaja s premoženjem Gradnika, ki je v stečajnem postopku, predvsem pa o vsem, kar se dogaja in
se bo dogajalo s peskokopom Smolevec in njegovo sanacijo."
Zvonka Sovan, stanovalka Gorenjske ceste: "S sinom stanujeva na začetku Gorenjske ceste. Pred najino hišo že 20 let stoji edini semafor v Logatcu. Nekaj domačih voznikov je sicer uvidevnih in ustavljajo na začetku hiše, večina pa jih s prižganimi motorji stoji tik ob semaforju, tako da vibrira steklo, s sinom sva izpostavljena onesnaževanju z izpušnimi plini, prahom in hrupom, ki naju pogosto vrže iz postelje že zgodaj zjutraj. Zelenjava je zaradi izpušnih plinov bila neužitna, posledica so bile vsako leto hujše oblike alergije; vrt sva zato bila prisiljena zasejati s travo. Da bi zaščitila dvorišče sva kupila drage zabojnike z rožami. Med tednom nikakor ne moreva prezračiti stanovanja. Posledica miniranja v preteklih letih so razpoke na stavbi. S sinom sva letos na občino poslala zahtevo po prestavitvi semaforja; odgovor kratkoročno predvideva le zarisanje talne STOP oznake, ki pa je do danes še ni. Ti problemi, ki jih morda najbolj občutiva ravno midva s sinom, pa so tudi problemi stanovalcev vse Gorenjske ceste. Že leta 1978 smo podpisali peticijo, leta 1996 pa smo cesto za 10 dni zaprli. Dosegli smo le to, da sedaj po cesti vozijo manjši tovornjaki. Ker ni bilo narejeno, kar smo zahtevali, smo se stanovalci Gorenjske ceste odločili, da bomo spomladi na župana naslovili peticijo. Upam, da se nam bodo pridružili tudi ostali logaški ljubitelji narave. Edina rešitev je uporaba kamnoloma le v občinski« namene. Po pogodbi bi najemnik moral peskokop sanirali, vendar ni videti, da bi to v resnici počel. '
Janez Nagode, župan občine Logatec: "Najprej bi morali ugotoviti, ali se peskokop tudi v resnici sanira, ali le izkorišča, česar pa občina v tem trenutku ne more nadzorovati, saj je to pristojnost republiškega inšpektorja za rudarstvo. Mislim, da bi se moralo izkoriščanje v taki meri v bližnji prihodnosti zaključiti in peskokop rabili le za potrebe občine, saj je ekološka rana iz dneva v dan večja. Gospod Cerin od leta 1097 plačuje takso, okrog 1 milijone tolarjev letno, ki naj bi se po sklepu občinskega sveta vrnila ua prizadeto območje. Najbolj prizadela je Gorenjska cesta - promet je ubipljoč za stanovalce m nevaren za majhne otroke iz šole in vrtca. Obnova naj bi se letos že začela, vendar smo se odločili istočasno urediti vsa dela: cestišče z robniki in enostranskim pločnikom, kanalizacijo, javno razsvetljavo in vodovod ter popravilo mostu. Projekt naj bi bil narejen do konca januarja, drugo leto bi dela morala sleči. Občina je v preteklosti problem skušala reševali z obvoznico, vendar se je prostor, kjer bi jo bilo možno speljati, zaprl, ko so bila izdana določena gradbena dovoljenja. Ne vidim    možnosti,    kako zmanjšali
promet, dokler se ne bi začel drugačen tempo izkoriščanja. Raziskave kažejo tudi, da je to območje vodnega bazena, v katerem je pretok vode zelo velik in zato pomemben za občino. Miniranje in izkoriščanje peskokopa je hud poseg v prostor, katerega bi morali varovati."
Franc Rudolf, predsednik KS Tabor: "Z izkoriščanjem peskokopa so pred leti začeli ljudje, ki niso razmišljali, da bo s tem nastala velika ekološka rana, ki jo je sedaj nemogoče sanirati v kratkem času brez velikih stroškov. Na peskokop ne smemo gledati le kot na izkoriščanje, pač pa kot na eksploatacijo materiala na podlagi sanacijskega programa. Biti moramo strpni, saj je za sanacijo potreben čas. Želimo si, da bi se peskokop čim prej zaprl, pa tudi, da bi se material uporabljal le za potrebe logaške občine, vendar bi tako izkop trajal dlje. Radi bi se soočili z republiškim inšpektorjem za rudarstvo, da bi nam na licu mesta pokazal, kako se izvaja sanacija. Glede vode pa smo od geologov dobili zagotovilo, da eksploatacija ni nevarna za vrtine v Cuntovi in Kohalovi grapi.'
Borut Feler, ravnatelj OS Tabor:
"Problem je varnost učencev, ki po Gorenjski cesti hodijo v šolo, in hrup, ki ga povzročajo tovornjaki, ki čakajo pred semaforjem. Peskokop bi bilo potrebno po vseh predpisanih postopkih zapreti, že zaradi bazena pitne vode, ki je na tem območju. OS Tabor se je vključila v fotografski natečaj Slovenskega ekološkega gibanja - Sekcije za sanacijo slovenskih peskokopov in pričakujemo razstavo izbora fotografij, ki bo v vseh krajih, ki so sodelovali na natečaju."
Bernarda Treven, ravnateljica VVZ Kurirček: "Peskokop in odvoz materiala vrtca ne ogrožala, saj nimamo nesposrednega izhoda na Gorenjsko cesto. Ker so igralnice obrnjene na drugo stran, nas hrup ne moti. Sam odvoz materiala verjetno moti starše in otroke kot udeležence v prometu. Je pa vsak poseg v naravo negativen, še toliko bolj, če je izkoriščanje veliko."
Izkoriščanju peskokopa v bližnji prihodnosti ni videli konca, prizadetosti ljudi, ki živijo v bližini, pa tudi ne. Ker je možna rešitev z obvoznico odpadla. je napovedana obnova Gorenjske ceste, vsaj droben delček, zaradi katerega bosta hrup in tresenje nekoliko manj moteča. Nerešena osta-jajo vprašanja varovanja vodnih virov, onesnaženosti zraka z izpušnimi plini in samega peskokopa Smolevec kol rane v naravi, ki se le počasi celi. Nekje v zraku je ohviselo vprašanje, koliko časa bo še preteklo, preden bo Smolevec dokončno saniran.
. ili ga !><> saniral sedanji najemnik? Vsekakor bo to dolgotrajen proces in lotili se ga bomo tudi .še r uredništvu Logaških novic.
Vetra Trček
Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec
Z novimi načrti v leto 2000
9. decembra lani so članice Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec dodobra napolnile prostore na kmetiji Rudolf v Grčarevcu. Odločile so se, da v sproščenem vzdušju izpeljejo letni občni zbor. Pregledale in ocenile so delo društva v letu 1999 in pripravile načrt za leto 2000. Z delom v preteklem letu so bile zadovoljne, za letošnje leto pa so oblikovale zanimiv program dela društva:
* predavanje z zdravstveno tematiko (sladkorna bolezen, osteoporoza),
* predavanje o ohranjanju arhitekturne dediščine pri prenovi hiš in urejanju okolice,
* predavanje o okenskem in balkonskem cvetju (to predavanje bo 23. februarja ob 19. uri),
* sodelovanje na Gregorjevem sejmu,
* družabno srečanje (piknik poleti),
* ocenjevanje urejenosti domačij.
Občni zbor so nadaljevale z družabnim večerom, ki sta ga s skečem "Kmetica in dopust" avtorice Marice Tršar, popestrili Marija Osterman in Jana Mihevc. Vabimo vse kmečke in tudi druge žene s podeželja, da se vključijo v naše društvo in aktivno sodelujejo v programu dela. Posebej vabimo mlajše, s svežimi idejami in načrti.
Mojca Dolenc
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA ROVTE
v sodelovanju s Svetovalno službo za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
vabi
vse žene s podeželja na redni letni občni zbor društva,
ki bo v petek, 7. januarja 2000 ob 19.30 uri v prostorih OŠ Rovte. Vabljene v čim večjem številu.
Obveščamo vas
o spremembi naziva firme (MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC).
Vse navedene spremembe začnejo veljati 1.1. 2000.
Firma:    KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA LOGATEC Z.0.0.
Skrajšana firma: KGZ LOGATEC z.o.o.
Vse ostalo, sedež družbe, ŽR, telefoni, faksi ostanejo nespremenjeni.
Ta spremembe v nečemer ne spreminjajo statusa podjetja oz. lastništva in tudi ne
bodo vplivale na naša dosedanja poslovna in druga razmerja.
Prosimo Vas le, da navedene spremembe od 1.1.2000 dalje dosledno upoštevate v
vseh naših poslovnih stikih.
Jože Urbančič, dipl. iur, direktor
MOJ ZDRAVNIK 2000
Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko si sam ne more več pomagati. Takrat mora pomoč poiskati pri drugem človeku. Med nami so ljudje, ki so za svoje življenjsko poslanstvo izbrali pomoč ljudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tudi veliko zadovoljnih pacientov. Zato smo se pri reviji Viva odločili za akcijo "Moj zdravnik 2000", ki s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo MOJ ZDRAVNIK se tem plemenitim ljudem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihovo delo.
Za korekten potek akcije bo skrbela strokovna komisija, v kateri so: predsednik prim. dr. Marko Demšar, prol. dr. Pavle Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. Ivan Cibic, dr. Dean klančič.
Akcija "Moj zdravnik 2000" seje začela z izidom januarske Vi ve, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj cenjenega zdravnika za leto 2000, 6. aprila na predvečer Svetovnega dneva zdravja.
Vabimo vas, da glasujete za svojega splošnega zdravnika. Tako boste najbolj neposredno vplivali, da bo priznanje prišlo v prave roke.
In kaj morate storiti?
Izpolnili kupon in ga poslati na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (ime in naslov ter ime in priimek splošnega zdravnika, za katerega želite glasovali.)
viva
t ievipi m ntnn<> MftO/t
novice
v
A
Ime in priimek naslov
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom);
stran
Se bo v logaški kulturni politiki končno kaj premaknilo? v
Se vedno brez meril
Tako seje spraševala velika večina predstavnikov logaških kulturnih društev, ki so se sredi decembra zbrali na prednovoletnem sestanku. Sestanek je sklical Slavko Albreht, predsednik ZKD Logatec, udeležili pa so se ga tudi Silvia Ilič, občinska svetovalka za kulturo in turizem in Marcel Stefančič, podžupan občine Logatec, kije zadolžen za kulturno področje.
V svojem uvodnem poročilu je Slavko Albreht najprej poudaril nekaj izjemnih uspehov logaške ljubiteljske kulture v preteklem letu. kot so uvrstitev Pihalnega orkestra v najvišjo, koncertno skupino pihalnih orkestrov, srebrno priznanje MePZ Adoramus na zborovskem tekmovanju Naša pesem in več visokih uvrstitev Mažoretne skupine na mednarodnem in državnem tekmovanju v posameznih kategorijah. Ni pozabil omeniti tudi prizadevnega dela ostalih kulturnih društev, ki neumorno delujejo v svojih sredinah in nas vse leto razveseljujejo s svojimi prireditvami. Kulturna društva pa so, žal, še vedno bolj ali manj prepuščena sama sebi. Lanskoletno srečanje v skoraj isti zasedbi nam je dalo veliko upanja, da bomo v občini z ustanovitvijo Sklada za ljubiteljsko kulturo končno dobili človeka, ki se bo lahko ukvarjal samo s kulturo in bo znal usmerjati in propagirati tudi delo kulturnih društev. Zal se to tudi po enem letu ni uresničilo, zato je predsednik ZKD ponovilo ponudil svoj odstop. Dejal je, da smo zaenkrat še vedno v položaju, ko so vse povezave s   Skladom   prekinjene,   še   vedno nimamo
da ji za Sklad ni več potrebno delati. 0 tem je obvestila po telefonu spodaj podpisano B. Levinger. predsednico Sveta sklada, predsednika ZKD in župana. Prepričana je bila, da je s tem storila vse potrebno, kar se tiče Sklada in da ni več dolžna urejati stvari v zvezi z nastalo situacijo. Predstavniki društev pa so menili, da so predvsem občinske strukture odgovorne za nastalo situacijo in da jo morajo tudi v najkrajšem času rešitk Svojo vlogo pri tem je pojasnil tudi Marcel Stefančič. Ko je nastopil svoje mesto podžupana, zadolženega tudi za področje kulture, je bil najprej naprošen s strani župana, naj uredi registracijo Sklada. Poleti je končno dobil telefonsko zagotovilo, da je registracija izvedena, pisnega dokumenta o registraciji pa še ni. Po tem so se po njegovem pripovedovanju dogajale čudne stvari, saj je čez nekaj časa izvedel, da je bila v Ljubljano vrnjena računalniška oprema, ki jo je občina dobila za delovanje Sklada. Tudi sam je bil zelo nezadovoljen, saj je vložil veliko dela v to, rezultatov pa ni nobenih, pojavljala so se celo mnenja,   da   Sklad   v   Logatcu   ni potreben.
kulturnega koledarja, kakršnega bi si želeli, delo naših društev je premalo predstavljeno izven meja naše občine.
Edini premik na bolje so bila v lanskem letu povečana finančna sredstva za kulturo. Znašala so h milijonov SIT. Ker pa še vedno niso izdelana merila za razdelitev teh sredstev med društva, jih še vedno razdeli predsednik ZKD po lastni presoji. S takšno delitvijo sredstev se marsikdo ne strinja, zato v Odboru za kulturo, šolstvo in šport pri Občinskem svetu že pripravljajo predlog o delitvi sredstev, namenjenih kulturi, na drugačen način. Stanislav Nagode, predsednik tega Odbora, je pojasnil, da se občina nagiba k temu, da bi se sredstva društvom delila na podlagi občinskega razpisa, na katerem bi posamezna društva kandidirala s svojimi programi. Seveda pa je predpogoj takšnega načina financiranja tvorno sodelovanje društev pri oblikovanju meril. Svoje poročil,, j,, podala tudi Silvia Ilič in pojasnila. zakaj j,- prišlo do takšnega nezadovoljivega stanja v zvezi s Skladom za ljubiteljsko kulturo. Povedala je. da je delala za Sklad skoraj celo leto brez plačila, tudi dokumenta o registraciji do danes še ni videla. Ker se ni nič spremenilo, jo ji' občina zaposlila za polni delovni čas in v listini trenutku je smatrala,
Predlagal je, naj se čimprej sestanejo vsi. ki so kakorkoli povezani z ustanovitvijo Sklada, in naj rešijo nastali problem. Najprej bo sam skušal vzpostaviti ponovno zvezo z republiškim Skladom, na podlagi dobljenih informacij pa bo treba takoj v akcijo. Povsem se ji; strinjal ludi s predstavniki društev, ki so soglasno zahtevali, da se delo Sklada ponovno vzpostavi, saj je Sklad v občini glede na število kulturnih društev nujen in to mora bili prednostna naloga vseh. ki se ukvarjajo s kulturno politiko občine. Predstavniki društev so prepričali Slavka Albrehta, da ostane na mestu predsednika ZKD, vsaj dokler se ue razreši nastala situacija. Dogovorili so se tudi. da se bodo v okviru ZKD takoj po novem letu tvorno lotili izdelave meril za delitev finančnih sredstev kulturnim društvom. Spet lahko samo upamo, da se bo na tem področju končno kaj premaknilo. V društvih se lahko trudijo v nedogled, a če ne bodo imeli prave podpore v ljudeh, ki so plačani za to, da se ukvarjajo s temi problemi, če bodo li pričakovali od društev, da bodo skoraj vedno storila vse sama. in celo prelagali svojo odgovornost za nastalo situacijo na druge, kaj dosti ne bomo premaknili.
Bojana Levinger
8. seja občinskega sveta
Sprejet začasen način
financiranja
Decembrska osma seja občinskega sveta je prinesla kar nekaj pomembnih odločitev, ki bodo vplivale tudi na življenje občanov. Tako bo do sprejetja proračuna občine Logatec za leto 2000 v uporabi Sklep o začasnem financiranju občine Logatec, ki določa, da se v času začasnega financiranja smejo uporabljati le sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi v enakem obdobju lani. Svetniki so sprejeli tudi Odlok o turističnih taksah v občini Logatec, po katerem bodo morali vsi, ki oddajajo prenočitvene zmogljivosti, zaračunavati in odvajati turistično takso. Višino takse so opredelili z desetimi točkami, njeno vrednost pa izračunali s pomočjo vrednosti točke v skladu z Zakonom o pospeševanju razvoja turizma. 0 tem, kako in na kakšen način se bodo uporabljala sredstva, zbrana na ta način, seveda še niso razpravljali, je pa želja in potreb veliko.
Se dva pomembna sklepa (objavljamo ju v prilogi) so sprejeli svetniki. Prvi določa vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, drugi pa povprečno gradbeno ceno stanovanj in povprečne stroške komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. Sicer pa so svetniki v prvem branju obravnavali Odlok o komunalnem prispevku, ki bo prinesel nove cene komunalnega opremljanja zemljišč. Groba ocena je, da bodo stroški komunalnega opremljanja za 350nr veliko parcelo približno enaki kot za zdajšnje stavbno zemljišče v velikosti 800 m'. Občina naj bi s tako zbranimi sredstvi nadomestila samoprispevke in referendume in izboljšala komunalno oskrbo.
Ko so kmečke in podeželske žene imele svoj dan
Tudi zaradi
vzradoščenih
obrazov
Bolj ko je tiščal mraz tistega novembrskega dne, bolj so se srca kmečkih in podeželskih žena iz ljubljanskega obmestja razvnemala na prijetno vznemirljivem že sedmem srečanju, kamor so ženi' prispele iz Logatca. Rovt, Borovnice, Polhovega Gradca, Dobrove in z Vrhnike. Kako tudi ne, če je med 365 dnevi v letu izbran en sam samcat dan, ki si ga podpornice treh voglov in čez privoščijo sebi, osebnemu zadovoljstvu v družbi neštetih podobnih, če že ne enakih usod. Recimo, da je bil zanje to dan oddiha - dopust. Dopoldne sta ob sladko slastnem domačem pecivu, mikavnem suhem sadju in zapeljivem šilcu okrepčala za telo in dušo pozdravila veselo razpoloženje v Bistri vrhniški in dobrovški župan. Po ogledu muzejskih znamenitosti, so se v Močilniku pisano predstavila vsa društva kmečkih in podeželskih žena; vsako društvo na svoj način. Povsem izvirno so se predstavile žene iz Logatca. Marica Tršar je napisala in zrežirala skeč. ki ji- igrivo duhovito prikazal, kakšen dopust si lahko omislijo kmečke žene; večina pač le v. blagohotnih sanjah. Igralsko sta zabavali navdušeno gledalstvo Marija Osterman in Janja Mihove.
Po končanih kulturnih predstavitvah sta vseholj razigrana ženska srca pozdravila še borovniški župan in logaški podžupan; čez vse pa je zalegel nagovor Jožeta Benca, vodje svetovalne službe pri ljubljanskem Kmetijskem zavodu. Letošnje bogatil srečanje je skrbno organizirala kmetijska svetovalka inž. Mojca Dolenc, ki pravi, da je najsrečnejša, kadar doživi prijetno nasmejane in vzradoščene obraze kmetic. To pot je tako bilo. Da bi bilo še premnogokrat...
Maš
Logaške novice, glasilo občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj : Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje - Tisk: Mali d.o.o. -Odgovorni urednik: Anton Mali - Stalni sodelavci(ke): Janja Peterlin, Miro Leskovec, Prane Bogataj. Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen t »s red kar. Dušan Cernigoj, Lidija Ošlir. Maša Zupančič. Urška Modrijan, Ajda Žižek. Roman Rupnik, Marcel Stefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Cuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed. Naslov uredništva; Logaške ilovice. Mali d.o.o., (levica I. 1370 Logatec, telefon Uh I 790 ()()(), |a\ Uh I 790 664, e-mail: novice@mali.si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po I. točki 13. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ni- vračamo. Pridružujemo si pravico do kraišanin nrisnevkov. Nenaročenili prispevkov ne honoriramo. Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa
a prispevkov.
spodinjstva v oblini Logatec brezplačno. Online novice: http://www.mali.si
Miklavžev semenj - Lahko bi rekli: semenj bil je živ. Dogajalo se je v petek 3. decembra popoldne pred cerkvijo Sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. Sejem je organiziralo Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec, na njem pa so sodelovali Osnovna šola 8 talcev, Osnovna šola Tabor, Osnovna šola Rovte, skupina Nazaret, Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec, Slaščičarna Kijukec, Društvo likovnikov Logatec in Kulturno športno društvo Laze. Gledališka skupina Društva prijateljev otrok in mladine Logatec je pod režijskim vodstvom Simone Nagode uprizorila igrico Zvezdica Zaspanka, kupce in prodajalce pa so spremljali zvoki lajnarja Zdravka Debeljaka iz Železnikov, (k.č.)
Praznik v pričakovanju. - Akademija v čast »Brezmadežni, vzoru vsem generacijam« je bila 8. decembra bogata in polna sporočil za današnji čas in ljudi v njem. Vsebina večera je odgovarjala na vprašanja, kakšno mesto ima Marija v družini, kaj pomeni Brezmadežna sodobnemu človeku, je njen zgled nedosegljiv, je danes mogoče živeti njeno življenje, kaj pravita o tem fant in dekle, ki ju narava posebej zaposluje in vabi, kaj lahko povesta mož in žena zrelih let, kaj lahko pove o Materi Božji ostareli, ki se mu življenje počasi izteka. Vsaki generaciji ponuja Marija drugačno mesto na lestvici osebnih vrednot. V dvorani Narodnega doma je bila prireditev čudovit uvod v adventni čas, s sporočilom, ki se je letos upodobilo skozi pesem Adoramusa, tenorista Janeza Gostiša, barito-nista Ivana Arnška ob spremljavi Polone Gantar, klarinetista Marjana Grdadoinika ob spremljavi Primoža Malavašiča, presenetljive skoraj stoletne sopranistke Ljudmile Košič, otrok Miklavževega vrtca, veroučne šole, prek besed recitatorjev in tehtne pripovedi Janje Peterlin, povezovalke večera, ki ga je spretno izoblikoval Vlado Lenaršič. (t.r.)
.ffP
S starejšimi na poti- Karitas je zadnji teden minulega novembra z geslom S starejšimi na poti posvetil starejšim, zlasti še oskrbovancem Doma Marije in Marte v Logatcu.
Ves teden so potekale različne prireditve, od srečanja osebja Doma s člani Karitasa iz Gorenjega in Dolenjega Logatca, Rovt in Brezovice, odprtja razstave ročnih del oskrbovank Doma, obiskov starejših po domovih, romanja po Slomškovih poteh, dneva odprtih vrat, pogovorov med oskrbovanci, osebjem, svojci in člani Karitasa. To je bila še ena uspešna dejavnost, ki se je vključevala tudi v leto starejših, (m.r.)
Domači večer v Rovtah - Ne zgodi se vsak dan, da bi v Rovtah imeli kakšen večji koncert. A leto 1999 je bilo radodarno. Najprej so gostili Adija Smolarja, 10. decembra pa so pripravili koncert, na katerem so nastopili mnogi znani slovenski glasbeniki. Najprej se je predstavila domača skupina Samokres. Program je povezoval Boris Kopitar, ki je z mnogimi šalami ohranjal čudovito vzdušje v prepolni dvorani. Med nastopajočimi so bili vrhniški glasbenik Dejan Marinčič, Natalija Kolšek, gasilec Srečko, pevka Viktorija iz Trbovelj, Gamsi, harmonikaš Boštjan Dorič in kraljica jodlanja na Slovenskem Brigita Vrhovnik. Kot pevec se je predstavil tudi Boris Kopitar, koncert pa so zaključili domači glasbeniki iz skupine Samokres. Vzdušje je bilo ves večer čudovito, dvorana je bila polna, skratka, odličen koncert, (u.m.)
novice
www.mali.si
stran
topasfc
PREJELI SMO
Cenjene bralke in bralci! Prostorske možnosti za objavo vaših pisem so omejene, zato vas prosimo, da nam pošljete največ 20 tipkanih vrstic, tako da bomo lahko objavili čim več vaših mnenj, pripomb in pohval. Ce bo dolžina presegla predpisano, si bomo v uredništvu skladno z veljavnim Zakonom o javnih glasilih vzeli pravico in jih ustrezno skrajšali ali priredili. Vaše pismo mora biti opremljeno s pravim imenom, polnim naslovom in telefonsko številko, na kateri bomo lahko preverili avtentičnost. Objavili bomo le ime, priimek in kraj bivanja. Naš naslov: Logaške novice, Cevica 4, 1370 Logatec ali e-mail: novice@mali.si
Planinsko polje
- kaj bo s tvojo prihodnostjo?
Leto 1999 je za nami. Premlevamo prijetne in neprijetne trenutke, ki so se nam zgodili, smo bolj ali pa manj zadovoljni s svojim delom... S stiskom rok zaželimo drug drugemu veliko sreče, zdravja, uspehov. Bolj redko pa si zaželimo razumevanja - da. poslušanja in razumevanja. Ce bi si prisluhnili in se skušali razumeti, bi bil marsikateri problem lažji in hitreje rešljiv. Ker je teh vrednot med nami premalo, je ostala problematika kmetijstva na Planinskem polju nerešena. Posamezne institucije sicer kar aktivno delajo na tem področju, zlasti na projektu regijskega parka Snežnik, le da kmetov in lastnikov zemljišč ni med njimi.
Voda je potisnila čredo na vrh polja. (Foto: F. Polšak) Za kaj pravzaprav gre?
Kmetje že dalj časa opozarjamo, da so si park na eni strani in previsok davek ter dajatve vezani- na katastrski dohodek parcel na Planinskem polju na drugi strani, v nasprotju. Nemo, da kraški pojavi onemogočajo intenzivnost kmetovanja. Na videz počasna in lenobna reka l niča lahko zelo hitro prestopi bregovi- in spremeni polje v jezero. Na to dejstvo so se morali prilagoditi že naši predniki, ki so težke preizkušnje prenašali iz roda V rod. Tako tudi danes kmetje z naravi prijaznim kmetovanjem ohranjamo biser Notranjske, z vsemi lepotami flore In lavne, ki nas vedno privlačijo, očarajo, napolnijo z energijo... Za oteženo delo, rizičnost kmetovanja in skrb za kulturno krajino pa pristojni nimajo posluha. Ker so bile aktivnosti posameznikov neuspešne, smo kmetje Laz. Jakoviee m Crčarevea podpisali peticijo in jo s prilogama "Utemeljitev peticije" in "Planinsko polje z vidika uporabnosti zemljišč za kmetijske namene" 20. I. 1999 naslovili na g. župana, občinski svet in predsednika KS Tabor g. Rudolfa m predsednika KS Laze g. Krmavnarja. Kmalu za tem naj bi si posebna komisija ogledala stanje na Planinskem polju po pnznopo-mladanski poplavi. Poročila le le nismo dobili. Sledil je sestanek KS Tabor v Grčarevcu, kjer je bil zopet izpostavljen ta problem. \ navzočnosti g. župana in g. Ihidolla je bilo dogovorjeno, da se popišejo vse parcele občanov na Planinskem polju. Podatke smo 2. junija oddali g. županu. Ker so ostala vprašanja nerešena in nepojasnjena, v imenu vseli podpisnikov peticije in lastnikov kmetijskih zemljišč na Planinskem polju, naprošam g. župana, da nam pove, zakaj.
Miiju Osterman, Grčarevec
Prosti čas, mladi in droga
Vasploh je o preprečevanju družbeno negativnih pojavov, med katere sodi tudi jemanje drog, veliko manj znanega kot o samih pojavih. Dovolj uspešno pojasnimo tudi vzroke teh pojavov, zatakne pa se nam ob iskanju metod preprečevanja, zlasti na ravni splošne družbene preventive.
Do vzgojne zanemarjenosti in tudi do narkomanije pelje predvsem neorganizirano, nenadzorovano preživljanje prostega časa in zabave, ki je brez primerne vsebine. Vanj se vključujejo nosilci družbeno negativnih oblik vedenja. Gre za mladino, ki je zaradi spleta okoliščin, zlasti razmer v družbi, prikrajšana za minimalne socialne in delovne usmeritve. Tako so v prostem času našle mesto tudi tiste oblike vedenja, ki so neposredno ogrožale njihovo življenje, to je jemanje trdih drog.
aktivnosti. Slednje zadovoljujejo predvsem težnje po stikih z ljudmi, sprostitvi med njimi in omogočajo doživljanje pripadnosti skupini, povezovanje medsebojnih čustvenih odnosov, kakor tudi občutje varnosti. Med dejavnosti, s katerimi jim lahko postrežemo, sodijo klubske sobe, gledališče, kino, koncerti, ustvarjalne delavnice ipd. Aktivnosti, ki se tako lahko razvijejo, olajšujejo in pospešujejo stike med domom, šolo in družbeno skupnostjo. Torej mladi   najbolj   pogrešajo   ustrezne prostore,
Več rednejših uživalcev je med tisto mladino, ki se ji ne posreči nikamor uspešno vključiti. Drogiranje jim pomeni le nadomestno zadovoljitev za vse njihove nezadovoljene želje. Mladi si izbojujejo svoj košček sreče na svoj način, kakršen jim preostane in kakršnega jim nudi konkretno bivanjsko in medijsko okolje. Za adolescente bi moral biti prosti čas nepogrešljiv dejavnik v zorenju njihovega duha. Premalo jim ponujamo, da bi lahko ustvarjalno gradili svojo osebnost.
Morali bi jim dati več možnosti, da se izrazijo na večih področjih, saj nista vse znanje in telesna usposobljenost. Na prvem mestu pa so materialne možnosti, ki jih lahko dejansko daje družba in občina, v kateri žive. Občine, ki bolje strežejo puhertelnini   interesom   In  dejavnostim, imajo
manjšo stopnjo delikvence kol obratno. Prostora    ni    predvsem    za    aktivnosti, ki zadovoljujejo težnje po ustvarjanju, izdelovanju, razvoju    novega    in    omogočajo potrjevanje osebnosti z ustvarjalnimi dosežki ter družabne
različne pripomočke in naprave za dejavnosti v prostem času.
Ta tema je že bila in bo obravnavana še velikokrat. Tudi ne pričakujem, da bo članek pripomogel k razreševanju tega nadvse resnega problema. Vsi si želimo takšne razmere, v katerih bo poseganje po mamilih nepotrebno, da se bo človek v družbi čutil varnega, upoštevanega in bo videl cilje, lepše od iluzij, ki jih lahko pričara droga.
Obračam se predvsem na Vas, dragi občinski funkcionarji, cariniki naši; sreče, da se dvignete iz svojih foteljev in pogledate okrog sebe. Vas ne moti dejstvo, da premorete v svoji občini največ narkomanov na število prebivalstva v Sloveniji'.'' Ali morda veste, kako jireživljajo prosti čas Vaši otroci, kakšne so njihove potrebe in želje.''!
Takšnih in podobnih vprašanj je še veliko. Zadosti je bilo govorjenja in praznih obljub, potrebno je ukrepati zdaj!
M. 11
Zgoraj objavljeno pisni« kritično ocenjuje obravnavano problematiko v logaški občini, tako da smo se tudi v uredništvu Logaških novic odločili povprašati, kako je
i mladinskimi aktivnostmi v Logatcu.
Logaški župan Janez Nagode pojasnjuje, da občina financira določene programe, ki so v dobrobit mladim. Tako denimo linančno podpira aktivnosti, ki jih vodi Center za socialno delo - za program boja proti drugam namenjajo pol milijona tolarjev. Enako občina subvencionira različne delavnice izven programa osnovnih šol in društva, ki se ukvarjajo /. aktivnostmi za mlade (DPOM.
taborniki, skavti). Poleg lega glasbeni šoli nudi
dodatna sredstva za izobraževanje učiteljev. Letos se mladi glasbeniki lahko naučijo igrali na citre, učitelja za tO pa sofinancira logaška občina. Zupan tudi ni pozabil omenili dotacij Športnim društvom in klubom. Tako so nogometni, košarkarski iu namiznoteniški klub enkrat ali dvakrat letno deležni dodatnih finančnih injekcij.
0 isti problematiki smo se pogovarjali tudi /. dr. Jasno Cuk. "Uživanje drog v zadnjih letih resnično narašča, poleg tega beležimo tudi nižanje starostne meje uživalcev drog. \ zadnjem času se opazno veča uživanje tabletk ecstasv, ob tem. da se mladi nili ne zavedajo nevarnosti te droge. Po mnenju dr. Ćukove lahko vzroke za uživanje drog iščemo predvsem v radovednosti
ter neaktivno preživetem prostem času. Problem nastane, ko se mladi enostavno ne
znajo osrečili na drugačne načine in iščejo smisel življenja v drogali.
Druga plat medalje pa SO sodobne raziskave. Strokov njaki namreč domnevajo, da se pri odvisnikih pojavi biološko kemična motnja v možganih, ki sjiroži željo |>o večjih užitkih. Dr. Ćukova še opozarja, da se večji odstotek odvisnosti beleži v družinah, kjer se starši ne znajo pravilno veselili, so vedno zagrenjeni ali
pa preobremenjeni /. delom. Starši so po njenem mnenju prvi, ki bi morali s pravim načinom življenja preventiv no vzgajali otroke. Za logaško občino dr. (lukova prav i. da m na udaru, dejstvo pa je. da je Logatec v povprečju med bolj obremenjenimi kraji. Problem sodobne družbe je, kako mlade pritegniti v različne aktivnosti, saj je današnja tendenca pasivno življenje. Z županom se strinjata, da v naši občini primanjkuje primernih prostorov, glavna težava pa je pomanjkanje sposobnih ljudi, ki bi tak prostor vodili ter v njem organizirali različne prireditve, /iijian vidi eno izmed možnosti tudi v športnem parku na Sekirici. \ človeški naravi je. da išče kratkotrajne, ekstremne užitke. Po omamnih sredstvih je
človek segal skozi celotno zgodovino svojega razvoja. Problem pa je. kako v |ioslino(lerni družbi droge omejili. Nekako ne moremo mimo dejstva, d.i nam družba muli veliko, od športa do
kulturnih dejavnosti, vprašanje pa je. če je v interesu vsakega posameznika, da v tem smislu razvija svojo osebnost. \fatevz Podjed
Januar v OŠ 8 talcev
Januarja bodo na OS 8 talcev potekale naslednje aktivnosti za starše:
17. januar
• roditeljski sestanek za 7. razred na temo Učenje in predstavitev dela, ki so ga opravili sedmi razredi decembra v CSOD Fara in Seča.
18. januar
• roditeljski sestanek za I. in 2. razred na temo Zobna preventiva;
• roditeljski sestanek za 3. razred na temo Otrok, TV in prosti čas.
Konec januarja bo na šoli tudi predstavitev projekta Lipe na Logaškem.
Vodja projekta Anita Garafolj in sodelavci so Petri Jerneje iz ljubljanskega Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pred časom predstavili želje in pobude glede ureditve lipovega drevoreda. Za stalnega skrbnika so predlagali g. Franca Mihevca. Predlagali so oštevilčenje vseh dreves z lesenimi tablicami in ureditev prostora okrog največje in najstarejše lipe pri cestni bazi oh vstopu v Logatec iz vrhniške strani. Predlagali so, da se pozimi cesta posipa samo s peskom, saj sol uničuje mlade poganjke.
Odlok o razglasitvi drevoreda za spomenik oblikovane narave je bil sprejet 1985 in dopolnjen leta 1987. Ker pa organizacije, ki so določene kot odgovorne za upravljanje, ne obstajajo več. pozivajo občinske organe, da sprejmejo nov odlok.
Predstavitev projekta bo spremljana z raziskovalno nalogo, ki bo izšla tudi v obliki knjige in jo bo možno kupiti.
Človek ceni in spoštuje le tisto, kar dobro pozna. Prav bi bilo, da bolj spoznamo ta naš biser in ga ne le ohranjamo, ampak tudi varujemo in negujemo.
Karmen Osredkar
Nacionalni otroški parlament je praznoval deseti rojstni dan
Imejva se rada
Kot predstavnica občine Logatec je mnenja in sklepe mladih, ki so jih sprejeli na občinskem otroškem parlamentu, zastopala Maja Ceplak, učenka OS Tabor. Objavljamo njeno poročilo o udeležbi na republiškem parlamentu, ki je zasedal 6. decembra.
Pred začetkom sva se v Ljubljani z mentorico Jano Martinšek sestali še /. drugimi predstavniki Notranjske regije in dopolnili prispevek z našimi sklepi.
Vse zbrane sia v parlamentu pozdravila ga. Vika Potočnik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, predsednik parlamenta, gospod Jane/. Podobnik. Prispevki delegatov i/, cele Slovenije so bili konkretni, kratki in jedernati.
Povsem smo se strinjali v nekaj točkah:
• spolnost je sestav ni del živ ljenja, zalo je treba o tem govorili že doma. vse se začne v družini.
• ludi slarši se morajo izobraževali, kako se pogovarjati, saj je še vedno veliko zadrege in
zalo neprimernih razgovorov, konfliktov, "  zaradi nevednosti je preveč napačnega odnosa do drugačnih (homoseksualci),
• in preveč uničenih mladih življenj (nosečnost, odvisnost),
• v šoli bi morali poskrbeti za več izobraževanja v obliki okroglih miz... (manjše skupine),
■ informiranost o spolnosti ne pomeni zgodnje spolne odnose, temveč odgovorile.
• več se  moramo trudili  za človeške odnose
(preveč je osamljenosti),
• dostopni kondoinaii in cenejši kondomi in druga zaščita,
• posvetovalnice za mlade, vključno z zdravniškimi pregledi iu testiranji.
kar   pet   regij   je   za   temo   naslednjega lela
predlagalo problem nasilja v družini. Ho tema prezahtevna? Prav letos smo otroci in mladostniki dokazali, da se želimo pogovarjati
Saj  tudi lega
tudi o temnih plateh življenja živimo In radi bi ga razumeli.
Maja Čeplak
iopašL novice
Turizem na kmetijah
Ruparska kmetija na Petkovcu
V Rupi živijo Hladniki
Tokrat vam bova predstavili kmetijo na Petkovcu, bolj natančneje v Rupi. Iz roda v rod teče življenje, ki ga zapisujejo tudi v kroniko... Po domače jim pravijo »Ruparji«, drugače pa je njihov priimek Hladnik.
Danes sta na kmetiji gospodar Ignacij in njegova žena Marta. Pri njih je vedno živo, saj je vsakdanjih opravil veliko. Sedem otrok imata. Najstarejša je hči Jasna, ki je svoj poklic našla v božji službi, Jože obiskuje Srednjo kmetijsko šolo. Štefan hodi na Gimnazijo Vič, Igor letos končuje osmi razred, naslednja je petošolka Mirijam. za njo je še petletni Viktor in najmlajša Lidija, ld šteje malo več kot leto dni. Ja, njihove družine so bile vedno številčne. Otroci v šoli blestijo predvsem v matematiki in logiki. Vstanejo že zgodaj zjutraj, okoli pol šeste ure. Najprej nakrmijo šestinštirideset glav živine. V hlevu je vedno veliko dela in nikoli počitnic. Dnevno namolzejo okoli tristoštirideset litrov mleka, ki ga vozijo v vrhniško mlekarno. Kmetija obsega dvainštirideset hektarjev zemlje, ki obsega 20 ha gozda, ostalo so pašne površine in njive. Teren je zelo razgiban, zato ga je težko obdelovali. Kavnega dela zemlje je le okoli hektar in tam imajo njivo. Danes jim zelo prav pridejo razni stroji, ki olajšajo delo tako časovno kot fizično. Razne poljščine in vrtnine sadijo in sejejo le za prehrano družine.
Ker pa še vse diši po praznikih, smo jih povprašali, kako jih oni preživljajo. Pravijo, da so tej posebni dnevi v letu pri nph obarvani še po starih običajih, tako je pri njih za božič vedno klobasa na mizi in to le v družinskem krogu. Ob polnoči pa gre domala ves zaselek k polnočnici v Rovte, peš, z baklami in najlepše je takrat, ko še sneg zraven naletava. Po poti se pogovarjajo, smejejo ...
Zdaj pa se ustavimo še malo pri njihovi zgodovini. Leta 1150 so na Petkovcu zgradili cerkev sv. Hieronima, kije kmalu postala romarska. V Rupi je bila takrat gostilna, last bogatih kmetov, pri katerih seje reklo "Pr' Leskove". Zaradi slabega gospodarjenja je leta 1859 družina ekonomsko propadla. Posestvo so prodali za tri tisoč goldinarjev. Kupil ga je Jurij Hladnik iz Gorenjega Logatca. Kupljeno posestvo je prevzel sin Janez leta 1862. Janez sije za svojo življenjsko sopotnico vzel Gabrovško Urško, s katero sta imela dvanajst otrok. In tako se začne pisati zgodba Hladnikov v Rupi. Obubožano kmetijo sta Urška in Janez spet postavila na noge. Kmetijo so včasih še pretresale nesreče. Nekoč je že skoraj propadla zaradi pijače, pa se je tudi takrat našla rešitev. Novi gospodar Nace je ustanovil mlekarno, da je posestvo rešil dolgov. Njihovi mlekarski izdelki so menda sloveli daleč naokoli. Nace se je poročil s Frančiško Cuk, s katero sta imela petnajst otrok. Omembe vreden je predvsem Janez, ki je postal župnik in jo je mahnil čez lužo v Argentino. Prav on pa je napisal knjigo s spomini na svoja mladostna leta z naslovom "Od Triglava do Andov", ki leta 1978 izšla pri goriški Mohorjevi družbi. Ja, tako so živeli.
Danes Hladniki svoje izročilo negujejo, hranijo, in ga tudi dopolnjuejo. Bog ve, kako se jim ho življenje obrnilo v naslednjih sto letih. Prepričani sva. da boste o njih tudi čez mnoga leta marsikaj slišali in videli. Lahko pa že zdaj pokukate tudi na njihovo spletno stran petkovec.k2.net.
Ajda Žižek in Urša Modrijan
Učilnica na kmetiji
"Katera dejavnost v našem kraju je nepogrešljiva v človekovem vsakdanu, pa vendar je vsakdo ne more opravljati?" se že vrst« let ponavlja vprašanje ludi v otroških glavicah pri njihovem delu, ki mu rečemo učenje.
Z učiteljevo pomočjo ali pa ta sploh ni potrebna, najdemo odgovor: kmetijstvo. Besede, ki vrejo i/, otroških ust in so povezane z našo ugotovitvijo, učitelju dajo pogum, da išče možnosti, kje in kako del take dijavnosti ludi pobliže spoznati. Otroci Želijo sošolce popeljati na kmetije, ki jih poznajo.
I ripravljeni so se dogovoriti z domačimi. I 'etos je bila naša Ana ena izmed mnogih, ki nas je želela seznaniti s Kranjčevimi na Kalcah. Dogovorili smo se z gospo Romano Kranjc in v četrtek, 0. decembra lani smo se znašli na njihovem dvorišču. Prijazno nas je sprejela. Na hišnem pragu nas je pozdravila tudi babi Kranjčeva, kot ji pravita vnuka Blaž in Katarina. Mimogrede, njun očka hodi v službo. Gospa Romana nam je takoj bila pripravljena odgovorili na katero izmed mnogih naših vprašanj. Izvedeli smo, da že nekaj desetletij skrbijo za stalen razvoj kmetije, jo modernizirajo iu širijo, saj so po pripovedovanju Kranjčevi' babi začeli kmetovati z eno kravo. Godili smo se nad izjemno velikostjo gospodarskih poslopij, številčnostjo goveda, ki ga imajo v hlevu; nad vonjem v njeni in ljubkostjo teličkov, nad mogočnostjo bikov... Gnoja jun ni več potrebno prekladali, voziti s samokolnico. Kakšna   mlekarnica?!   Nekaj   smo   slišali o
bakterijah v mleku, pa siliranj hrani. Treba jo je
znati pripraviti. Največje navdušenje pa je bilo
opaziti v ogromnem prostoru s sedmimi traktorji.
prikolicami in glej ga. no, Miha je našel na tleh
nekakšne koščke. Gospodarica nam je takoj
razložila, da tudi njihova živina uživa brikete in
ph je več vrst. za različne potrebe.
Nagrada za naš obisk je hii vsekakor pozdrav
srnice Pike m psa Reksa, ki je nepogrešljiv član
n,i mnogih kmetijah, ludi na tej.
Seveda pa so lako kol mnoge generacije učencev
iz OS Tabor do sedaj hili ludi tokrat deležni še
dodatne   pozornosti.    Domače   pecivo izpod
delovnih rok obeh gospodinj je zadišalo.
Mi smo kljub deževnemu dnevu preživeli prijetno
dopoldne, tudi po zaslugi učiteljice Spele Košak.
kar nekaj učencev je ugotovilo, da želijo poslali
kmetje, veterinarji. Kdo ve?
Radi   hi   se   zahvalili   vsem   Kranjčevim za
dolgoletno gostoljubje učencem in učiteljem šole.
Želimo si sodelovanja z njimi ludi v prihodnje.
Naj se jim izpolnijo vse skrite želje v letu 2000 in
naj imajo radi živali.
Nismo pozabili misli gospe Romane: "Živali moraš imeli rad..."
I čenči i.a in h razreda m Irena Sivec ■ Maglica
Kmetija odprtih vrat "Šinkovc"
Kmetija odprtih vrat "Šinkovc" leži na nadmorski višini 800m na Medvedjem Brdu. S Sinkovčevega griča se nad kmetijo razteza čudovit razgled na Julijske in Kamniške Alpe, Karavanke, Polhograjsko hribovje, Ljubljansko barje, Krim, Menešijo, Snežnik, Javornik, Trnovski gozd in Kum.
V bližnini je cerkev sv. Katarine iz enajstega stoletja. Kmetija nudi obilo možnosti za krajše ali daljše izlete. Se posebej zanimiva pa je močvirska Žejna dolina, ki se razteza med Medvedjim Brdom in Hotedršico. Po dolini teče Zejski potok, ki sredi doline ponikne v Kmetovem breznu. Zaradi izredne naravne ohranjenosti je dolina dom nekaterim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
Pri "Šinkovc" imajo kmetijo že od nekdaj. S turizmom so se začeli ukvarjati leta 1992, in sicer čisto po naključju, ko so šli s kmetijsko svetovalko Mojco Dolenc na sejem Dobrote slovenskih kmetij, kjer so predstavljali svoje maslo, ki ga danes zaradi pomanjkanja časa žal ne izdelujejo več pogosto.
Zelo radi imajo tudi živali. Zato se tudi trudijo, da bi imeli doma čim več domačih živali in to jim tudi uspeva. Imajo namreč kar 20 glav živine, poleg tega pa še račke, koze. ovce. srnjaka in še bi lahko naštevali.
Svojim gostom ponujajo same domače izdelke. .Na prvem mestu pa je tu domač polnovreden črni kruh, pečen v kmečki peči, sledijo mesni izdelki kot so domače salame, bržola, domač pršut, v zimski sezoni pa domače koline.
Ce si torej želite lepega nedeljskega izleta in dobrega kosila, je obisk njihove kmetije prav gotovo pravi naslov. Po naročilu vam po želji pripravijo tople jedi, žejo pa si poleg drugih pijač lahko pogasile z domačim jabolčnim sokom in vinom z Vipavskega. Svoje izdelke vsako leto ponujajo tudi na Gregorjevem sejmu. Sami prirejajo tudi martinovanje. pogostitev za angelsko nedeljo (prva nedelja septembra) in na belo nedeljo (prva nedelja po veliki noči). Ob teh dnevih se lahko sprostite ob živi glasbi. Seveda Jožetu in Vilmi Brenčič veliko pomagajo vsi domači, še posebej stari starši, brez katerih, pravita, ne bi zmogla vsega. Razmišljata tudi o širitvi prostorov. Trenutno prenavljata in širita kuhinjo, rada pa bi razširila tudi prostor za goste, saj so obstoječi, v katerih lahko opazujete stara kmečka orodja za delo in prosti čas. premajhni. V veliko veselje bi jima bilo. če bi njihovi otroci kasneje prevzeli kmetijo in nadaljevali dejavnost. A do tja je še daleč.
Kmetija odprtih vrat "Šinkovc" vsem želi vse lepo v novem letu. veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, obenem pa se zahvaljujejo dobrim ljudem za postavitev kažipota v Hotedršici.
Katarina Čuk. Bernarda Rudolf
Planinske novice
Planinci na Kumu
0. oktobra lani smo se planinci Planinskega društva Logatec zgodaj |HMP zjutraj odpeljali z. avtobusom v Hrastnik. Namen potovanja je bil pohod v neznano, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Hrastnik, s katerim sodelujemo že mnogo let.
V prostorih Planinskega društva Hrastnik so nam tamkajšnji planinci pripravili sprejem. Po prijetnem kramljanju in ogledu prostorov društva smo odšli na ogled trgovine Sijaj, kjer prodajajo svetila. Potem smo se odpeljali še do trgovine Steklarne, kjer prodajajo steklene in brušene izdelke.
Mimo Podkuma smo se nato odpeljali do Malega Kuma. kjer smo se podali na eno uro oddaljeni Kum - 1220 m visoki "dolenjski Triglav". Na Kuni smo prišli opoldne. Planinski dom je bil polno zaseden, zato smo morali na enolončnice nekaj časa počakati. Medtem smo si lahko ogledali okolico. Na južni strani stoji romarska cerkev sv. Neže. na vzhodnem vrhu je RTV stolp s poslovnimi prostori. V planinskem domu je čudovita zbirka metuljev.
Po kosilu smo odšli k RTV stolpu. Prijazen delavec nam je razkazal notranjost stolpa in poslovne prostore ter obrazložil delovanje aparatur in delovne pogoje zaposlenih.
Pred sončnim zahodom smo se vrnili na Mali Kuni. Po večerji in družabnem srečanju v Radečah smo se zadovoljni odpeljali v Logatec.
Tudi Martinovali smo
Zasneženega 20. novembra lani smo se iz meglenega Logatca odpeljali proti sončnem Trstelju. Iz vasi Lipa smo po polurni hoji prišli na 643 m visok vrh, s katerega je lep razgled na zasneženo okolico.
Na Martinovanje smo se odpeljali v okolico
Vit
■ali tudi vinskega kralja in
ipave, kjer smo srec kraljico. Skupne ure pa nam je polepšala tudi harmonikarica Ivanka.
Planincem, ljubiteljem narave in vsem, ki skrbijo za planinska pota, želimo vesele praznike teb zdravo in ljubezni polno leto
2000.
Marinka Petkovšek
6
novice
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Enota za kmetijsko svetovanje Logatec
Rubriko za kmetijsko svetovanje piše in ureja: kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik
Kakovostne lastnosti mleka in mlečnih izdelkov
Kakovostne lastnosti mleka oblikuje njihova prehranska vrednost, ki obsega:
1. kemijska kakovost mleka (vsebnost beljakovin, maščob, laktoze, miner, snovi, encimov in vitaminov)
2. fizikalne lastnosti (vrelišena točka, točka zmrzišča, gostota, optične lastnosti, viskoznost, kislost, tehnološke lastnosti - lastnosti širjenja, velikost maščobnih kroglic, rezistenca na mehanične in toplotne tretmaje...)
3. higienska kvaliteta mleka:
• mehanska onesnaženost
• bakteriološka naseljenost (skupno št. mikroorganizmov - povzročiteljev kvarjenja in bolezni)
• mikrobni toksini
• vsebnost somatskih celic
• rezuidi (ostanki zdravil - antibiotiki, agroke-mikalij - pesticidi, okoliške kemikalije, poli-klorirani bifenili, mikotoksini- atlatoksini),
• kontaminenli (detergenti in deziliciensi, radionuklidi)
4. senzorična kakovost: vonj. okus, barva, tekstura, svežost, trajnost
Novi pravilnik (Uradni list št. 100 z dne 10.12.1999) o veterinarsko - sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko - sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora, pod 15. točko veterinarsko - sanitarni nadzor in pregled mleka, toplotno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov.
med drugim navaja:
150 člen - surovo kravje mleko mora izpolnjevati naslednje standarde:
• geometrijsko povprečje skupnega št. mikroorganizmov pri 30 stopinj celzija na ml surovega mleka v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno ne sme preseči 100.000,
• geometrijsko povprečje št. somatskih celic na ml surovega mleka v obdobju treh mesecev z vsaj enim vzorcem mesečno ne sme preseči 400.000.
Surovo kravje mleko, namenjeno neposredno prehrani   ljudi,   in   surovo   kravje   mleko za
proizvodnjo izdelkov narejenih s surovim mlekom, pri katerih proizvodni postopek ne vključuje toplotne obdelave, mora izpolnjevati še naslednje pogoje:
• geometrijsko povprečje skupnega št. mikroorganizmov pri 30 stopinjah celzija na ml surovega mleka v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno ne sme preseči 50.000.
Higiensko pridobivanje mleka
Mleko je najpopolnejša naravna hrana pod pogojem, da njegova izvirna sestava ni spremenjena. Da bi proizvajalci mleka dosegli ta cilj, morajo zagotoviti:
• največjo možno higieno v vseh postopkih pri molži in po njej,
• takojšnje učinkovito hlajenje mleka po molži.
S prvim ukrepom preprečimo okužbo mleka z mikroorganizmi, kajti predvsem ti povzročajo večino nezaželenih sprememb v mleku in tako zmanjšajo njegovo hranilno vrednost in užitnost. Z drugim ukrepom omejimo možnost razmnoževanja tistih mikroorganizmov, ki so kljub skrbnim higienskim postopkom prišli v mleko. Le z obema ukrepoma je mogoče zagotoviti visoko kakovost mleka, pri čemer dajemo še poseben poudarek higieni.
I
j Cisto mleko je možno pridobiti z ročno ali j strojno molžo ob upoštevanju pravil:
Hlev
• naj bo čist, suh, svetel, dobro prezračevan, s čim manj mrčesa in brez glodalcev (vsako leto ga prebelimo).
• Vsaj eno uro pred molžo ne počnemo v hlevu ničesar, s čimer se dviguje prah (ne premetavamo sena, ne nastilamo, ne kidamo gnoja, ne pometamo).
Mlekar ni ca
• naj bo čista, suha, svetla in zračna, brez mrčesa (vsako leto jo prebelimo).
Živali
• morajo biti vedno čiste, posebno vimena (poskrbimo, da bodo ležišča krav vedno čista in primerno nastlana).
• Krave morajo biti zdrave (posebno pozornost namenjamo mastitisom in zdravimo takoj, ko opazimo spremenjeno mleko ali spremembo na vimenu).
Molznik
• naj bo zdrav in urejen.
• molznikova obleka naj bo čista, oprijeta, lasje pokriti
Molzna posoda in stroj
• naj bosta čista, izdelana iz nerjavečega železa ali aluminijevih spojin, ki se dobro čistijo.
Postopki pri molži:
• temeljito čiščenje rok,
• pred molžo oplaknemo molzno posodo in naprave s hladno vodo in preverimo pravilnost delovanja molznega stroja (pravilen podtlak),
• obvezen pregled prvih curkov mleka, ki jih prestrežemo v poseben lonček s črnim dnom. da lažje opazimo vsako spremembo mleka (prvi curki mleka vsebujejo največ mikroorganizmov, zato tako mleko zavržemo v kanal); če je mleko spremenjeno, pokličemo veterinarja.
• seske in vime temeljito umijemo z mlačno vodo in osušimo s papirnato brisačo.
• pri molži ne pozabimo na izmolzevanje,
• mleko naj bo čim manj časa v kontaktu s hlevskim zrakom,
• mleko naj se čim prej prenese v mlekarnico in se čim prej ohladi na 4 stopinje celzija,
• vso molzno opremo takoj po molži spi a k nemo z mlačno vodo, sledi temeljito čiščenje notranjosti in zunanjosti molzne posode, cevi in naprav, ki jih umivamo s toplo vodo in detergentom (pazimo na temperaturo vode -65 stopinj celzija , koncentracijo detergenta in kontaktni čas delovanja - najmanj 15 minut),
• po čiščenju molzne posode in naprave splakujemo z mlačno ali mrzlo vodo. nato sledi razkuževanje in nato spet splakovanje z vodo,
• vso očiščeno posodo in opremo obesimo tako, da se odcedi in osuši,
• vsak teden izvedemo pri molznih strojih generalno čiščenje, ko razstavimo molzno napravo in jo temeljito očistimo (imejte dve garnituri sesnih gum in jih menjavajte vsak teden),
• en komplet sesnih gum naj en teden očiščen počiva v temnem prostoru, medtem ko drugi komplet uporabljate,
• poškodovane in izrabljene (trde) sesne gume zamenjamo z novinu.
Pri čiščenju bodite natančni -čistoča je denar!
Tonj: Lazili bomo na čistočo in zdravje živali, mleko bomo takoj po molži ohladili na manj kot I stopinje celzija in tako proizvedli higiensko kakovostno mleko.
Gasilec Samo
Kaj pa pravi gasilci?
I Z njimi pa je malo drugače. Prav ti [travi gasilci so poklicali v naš novi vrtec 'Pahor in nas povabili na ogled svojega gasilskega doma, ki je v neposredni hiližini. \a njihovo in naše še večje navdušenje smo se vabilu odzvali.
Na prvo pravo presenečenje smo naleteli, ko so nam prijazni gasilci omogočili varen prehod čez prometno Tržaško cesto. \ bližini Osnovne šob' Tabor in novega vrtca namreč ni niti enega prehoda za pešce, čez katerega bi otroci in drugi brez prekrška varno prišli na drugo stran ceste. Pa pustimo ta problem. Pred prenovljenim gasilnim domom Gor. Logatec smo srečali prave gasilce. Prijazno so nam pokazali opremo, aparate in prevozna sredstva ter nam povedali, kako z njimi i ravnajo. Na koncu so nas s svojim gasilnim kombijem varno popeljali do vrtca. Navdušenje otrok je bilo nepopisno. Otroci so se pogovarjali le še o gasilcih. Mali nadobudneži zlepa ne bodo pozabili obiska. Njihove risbice bodo kar nekaj časa porisane z, raznimi gasilnimi avti in gasilci. Tako je bilo naše prvo srečanje 11 ■ sodelovanje z okolico. Tudi v bodoče si želimo sodelovanja, ne samo z gasilci. I lobrodošol je vsak. ki nam ima kaj zanimivega pokazali ali povedati.
Znanje je ključni dejavnik za razvoj kmetijstva
Da bi usposobili kmete in člane njihovih družin za uspešno gospodarjenje na kmetijah, vsako leto pripravljamo program zimskega izobraževanja. Učimo jih spoznavati možnosti, s katerimi si ustvarjamo priložnosti za učinkovito delo, jih usposabljamo za nove načine kmetovanja in razumno rabo kmetijskega prostora, za nove možnosti zaposlovanja, za poslovno in stanovsko povezovanje in združevanje. Iščemo poti in metode, kako postopati, da s čim manjšimi stroški ustvarimo primeren dohodek.
Tako pa so o srečanju z gasilci razmišljali naši otroci:
• Všeč ttti je bilo, ko so mi dali čelado. Matic, 3 leta.
• Všeč mi je l»il<». KO sem šoli ral avto. Blaž, 3 leta.
• Všeč mi jo bilo, ko sem šprica] vodo. Matjaž, 1 Leta.
■ CaBllci 80 mi všeč, ker jih imam rad.
Job, 3 leta.
• Všeč mi je bil listi kamion, ki je hil v garaži, žiga. 5 let.
• \ šeč 111 i je bil prah, pa voda, pa top, pa sirena, pa čelada. Nejc. ."> let.
• Najbolj vesela sem bila. ko som slišala, da so punce Šolarke dobile največji pokal. (Čaja, o let.
Milojka Rupnik
Starost v upanju in bogatenju
Ozremo se okrog sebe in... Je ras dela in je ras počitku. Je čas zrelosti inje čas staranju.
Slednje marsikdaj prinaša kar preveč težav. Nemalokrat se življenje tudi poigra z usodo ljudi, ki so nam najbližji. Kruto poseže v miren vsakdan in pretrga običajen ritem življenja. Ljudje, ki jim starost, bolezen ali nesreča onemogočajo živeti zdravo, samostojno življenje, potrebujejo pomoč pri delih, ki jih sami i ne morejo več oprav Ijati.
Potrebujejo nego in občutek varnega zavetja, saj ni ničesar bolj neprijetnega, kot je človek, ki je sam.
Nekateri učenci na šoli OS Tabor, predvsem petih razredov, so nas vzpodbudili, da smo začeli s projektom Prostovoljno socialno delo in mladi. Naš namen je sprejemali drugačnost ljudi okrog nas, medsebojno sodelovali in pomagali tistim, ki jo potrebujejo.
Trudili se bomo predvsem za razvijanje srčne kulture in sočutja do soljudi. Teden Karilasa je potekal od 2 I. do 28. novembra pod naslovom Starost v upanju In bogatenju. Učence 5.a in h oddelka iz OS Tabor je preplavila misel, da bi ta teden ljudem, ki živijo v domovih za ostarele, olepšali minute, ki so lahko zelo
dolge, če so le-li sami.
Dogovorili smo se za obisk v Domu Marije in Marte v Dolenjem Logatcu. Ni bilo težko zbrati
otrok, ki so bili pripravljeni žrtvovati popoldne. Zdravko Novak, učitelj glasbene vzgoje na naši šoli, je izbral Čudovite Otroške pesmi. Pevci Mlajšega mladinskega pevskega zbora so z njimi ogreli srca ljudi v tem domu. I čenči 5.a so duhovito zaigrali igro z naslovom kraljevi smetanovi kolački Martin- Swintz. \ si ostali pa so nas vzpodbudili k razmišljanju s svojimi mislimi ali mislimi Turnima Descartesa. Pavčkova pesem Se eno sonce nas je razveselila. (.utiti in opaziti je bilo zadovoljstvo, pripadnost, srečo, željo - vrniti se.
Pozdravili smo se z nasmehi na obrazili, eni iu drugi. Nam je srečanje dalo poguma in volje. "Bogatejši boš Iu življenje ti bo lepše m bolj smiselno. Za vm' potrebuješ le nekaj malega -k;
ne
noimina
iloliro vo
ljo.
Silva Kranjc-Debevec Irena Sivec-Maglica
i---—
Ali ga poznate - tistega iz risanke, "ki vse pogasi in reši vse skrbi... "
V januarju in februarju pripravljamo predavanja:
prva polovica januarja: Prehrana goved predavalelja: ing. IU Rupnik in dipl. ing. A. Darovic
v ponedeljek, 24. januarja 2000: Kmetijska
gozdarska zbornica,
predavatelj: dipl. ing. Ervin Kuhar
praktični  prikaz  pravilnega krmljenja krav na kmetiji TVčur v Logatcu izvajalca: ing. R. Rupnik in dipl. ing. A. I )arovic
četrtek,  3.  februarja  2000: Odkrivanje pojatev in plodnostne motnje pri govedu predavatelj: mag. .1. Koprivnikar
io^šL novice
stran
Slovenski knjižničarji na obisku v belgijskih knjižnicah
Knjižnica Logatec potrebuje nove prostore
Bilo je 19. septembra, ko smo se predstavniki slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic željni novih spoznanj z avtobusom iz Ljubljane odpravili na pot. Naše študijsko potovanje je organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica. Po 20-urni vožnji, med katero smo predstavljali svoje delo, težave in predvsem novosti v svoji knjižnici, smo v zgodnjih jutranjih urah prispeli v Oostende (pomeni Zahodni konce), pristaniško mesto na SZ Belgije.
Naslednji dan zjutraj smo pomočili prste v Atlantski ocean, kmalu zatem pa odrinili na pot. saj nas je čakal natrpan program. Prišli smo z namenom, da si ogledamo čim več knjižnic in jasno nam je bilo, da bo počitka bolj malo.
za več manjših lokalnih skupnosti, v Bruggu, Gentu in Bruslju so centralne knjižnice, v Zottegemu knjižnica posveča svoje aktivnosti predvsem starejšim občanom, ki jih je velik del v mestu, največje presenečenje za vse pa je bila opuščena samostanska cerkev, spremenjena v knjižnico (Diskmuide). Z zanimanjem pa smo spoznavali tudi delovanje specialnih knjižnic: knjižnico za slepe (Varsenare), center za bolnišnične knjižnice in zaporniško knjižnico v največjem belgijskem zaporu (Brugge).
Kako so urejene belgijske knjižnice?
Vse knjižnice so prijetno urejene in imajo veliko prostora,    saj   je    prostor        eden izmed
Naš vodič je bil prijazen upokojeni belgijski bibliotekar, g. Lieven.
V mestu Damme so nas sprejeli v Mestni hiši in predstavnica Flamske skupnosti - ministrstva za kulturo - nam je razložila sistem delovanja belgijskih knjižnic. Belgija je razdeljena na tri province: Flandriju. Bruselj in Valonijo. Vsaka je regionalna država z lastno vlado in parlamentom, v vsaki govorijo drugačen jezik. V Flandriji prevladuje nizozemščina (Duch), v Bruslju francoščina, v Valoniji francoščina, v manjšem delu pa nemščina. Skupno imajo le vojsko, denar in kralja ter kraljico. Sicer pa vlada med njimi precej nasprotij.
Ogledali smo si predvsem knjižnice na Flamskem (10). ker jih najlažje primerjamo s slovenskimi, eno knjižnico v Valoniji in eno najsodobnejših knjižnic v kolnu v Nemčiji. Sprejela nas je tudi nova slovenska veleposlanica v Bruslju.
Spoznali smo knjižnice od najmanjših do največjih. V mestu I lamine je knjižnica zgrajena
Foto: Zdenko Žigon
najpomembnejših pogojev za dobro delo knjižnice. Običajno imajo v uporabi celotno zgradbo, ki je največkrat namensko grajena. Ce imajo več nadstropij, so za invalide urejena dvigala.
Notranjost knjižnic nudi zanimivo razporeditev. Police so postavljene v vseh mogočih naklonih, kotih, polkrogih, vijugah, kar daje knjižnicam domačnost in omogoča skrile kotičke, kjer uporabniki v miru pregledujejo gradivo. Povsod je bilo poskrbljeno za zračne in svetle prostore. Knjižnična oprema je trdna in stabilna. Otroški oddelki so privlačni in kar vabijo k igri. Sanitarije so lepo urejene, seveda tudi za invalide.
Ureditev knjižničnega gradiva
Gradivo je urejeno tako. da je pregledno in prijazno do uporabnika. Presenetila nas je tudi številčnost neknjižnega gradiva. GD-ji in GD-romi   so nekaj tako običajnega kot knjige.
glasbeni oddelki so marsikje spominjali, vsaj po založenosti. na trgovine s ploščami V knjižnicah smo največkrat srečali tematske postavitve, ko je bilo gradivo postavljeno skupaj ne glede na vrsto medija: knjige, multimedijsko gradivo, atlasi, revije, čitalniški izvodi. Povsod je dovolj računalnikov za bralce.
V Belgiji so ugotovili, da je za ohranitev naroda in njegove identitete zelo pomembna ohranitev jezika in kulture. Zato so se zavestno odločili, da opremijo in posodobijo knjižnice ter razvijejo tako mrežo knjižnic, kjer bo gradivo dostopno vsakemu prebivalcu.
Enako pomembna je vzgojna, izobraževalna in informativna vloga knjižnic. Kajti le zadovoljen in informiran posameznik bo lahko pozitivno vplival na razvoj družbe. Lgotovili so, da so knjižnice pomembne za vlado, industrijo in delovanje celotne družbe. Zelo dobro poteka sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
Spoznanja
Domov smo se vrnili polni vtisov. Kaj vse lahko narediš, če so izpolnjeni osnovni pogoji, če imaš dovolj prostora in kadra! V Belgiji upoštevajo knjižničarske standarde, zato je tudi dovolj zaposlenih, da se bralcu lahko posvetijo in kvalitetno delajo. Omogočajo tudi zaposlitev za polovični delovni čas.
Glede na naše pogoje delamo v naših knjižnicah prave čudeže. Ob neprimernih pogojih in kadrovskem primanjkljaju imamo večjo izposojo, večjo odprtost knjižnic in tudi mnogo boljši knjižnični sistem COBISS, saj so pri nas vse knjižnice med seboj povezane. V Belgiji so že zdavnaj ugotovili, da ima lokalna skupnost korist, če knjižnica dobro deluje.
Kaj pa logaška knjižnica?
Vsa leta poskušamo slediti razvoju, posodobili smo knjižnico in se vključili v knjižni-čnoinformacijski sistem GOBISS. Tudi mi kupujemo CD- plošče, CD- rome, videokasete, toda kam naj jih postavimo?! Knjižnica nujno potrebuje prizidek ali novo lokacijo. Imamo še mnogo novih idej, uresničitev pa bo odvisna tudi od vas. koliko nam boste pomagali. Da nas potrebujete, pove že podatek, da se jo v enajstih mesecih letošnjega leta vpisalo kar štiristo novih bralcev. Zal pa vas mnogokrat zaradi preobremenjenosti ne moremo postreči tako kvalitetno, kot bi si želeli. \ Logatcu imamo lepo knjižnico, zaradi prostorske stiske pa ne moremo več nuditi vsega, kar si naši uporabniki zaslužijo. Navsezadnje še čitalnice nimamo, kjer bi lahko nekdo v miru študiral. Vsa leta pa smo imeli podporo pri svojem delu in upamo, da bomo kmalu našli skupno rešitev. Navsezadnje knjižnica služi vsem.
Alenka Furlan
Mi pticam pozimi, one nam poleti. Pozimi moramo pomisliti tudi na ptice, saj nam poleti v vrtu naredijo veliko koristi. Sinice in taščice bodo poleti v drevesni skorji iskale jajčeca, gosenice, bube in odrasle živali različnih škodljivcev. Vrabci se bodo hranili s hrošči in ušmi, ščinkavec z ličinkami jabolčnega molja. Kos pa bo pospravljal polže in črve v tleh. Poleti je v vrtu mnogo ptic, zato poskrbimo zanje pozimi, da se bodo vedno znova vračale na naše dvorišče. Najprimernejša zimska hrana za ptice so razna semena: sončnica, konoplja, lan, kaša, bučne pečke, proso, ajda, pšenica..., obesimo pa jim tudi loj. Ptičje krmilnice postavimo lahko na okensko polico, na palice vsaj 1,5 do 2 m od tal ali kar na drevesa. Krmilnice, ki imajo v bližini drevo ali grm, so bolj obiskane, (r.r.)
Božična zvezda. Rdeče in tudi rumeno obarvana rastlina je simbol božiča in novoletnih praznikov. V tem času krasi marsikatero stanovanje. Z upoštevanjem naslednjih nasvetov lahko to čudovito rastlino ohranite do naslednjega leta Lončnica naj stoji na svetlem mestu. Redno jo pršite z vodo, posebej še v prostorih s centralno kurjavo. Prst v lončku naj bo prekrita z mahom, saj s tem preprečimo pretirano izsuševanje. Zimska temperatura naj ne bo nikdar nižja od 13 do 16 stopinj celzija. Ko odevete, naj bo do maja skoraj na suhem. Takrat prikrajšajte vrhnje poganjke in presadite. V vročem vremenu škropite z razpršilcem. Od junija do oktobra gnojite enkrat tedensko. In zvezda vam bo cvetela tudi naslednji božič, (r.r.)
Zima poleg veselja najmlajšim, prinese tudi skrbi. Posledice pluženja je občutil marsikateri robnik, pa tudi plot na naši fotografiji (f.b.)
Novosti iz logaške knjižnice
Psihologija, medicina, ročne spretnosti...:
FURET, A.: Car marmelad,
KOPRIVICA. P. M.: Z zaupanjem v Neznano,
KAPŠ, P.: Na zdravje, starost,
PETERNEL, A: S čopičem po steklu in porcelanu,
Z1TTLAU, J.: Domača lekarna.
Sociologija, zgodovina, zemljepis...:
BAJT, A.: Bermanov dosje,
Bl.AZIČ. V.: Svinčena lota,
BRILEJ, M.: 150 let železnice,
KOZINC, 2.; Lep dan klico: 150 izletov po
Sloveniji,
LABOA, J. M.: Krščanstvo - 2000 let,
PAH1Ć, S.: Dolgo potovanje v Ljubljano: spomini
prokomorca,
PAVŠ1Ć, T.: Ob stari meji: pričevanja in spomini, RUPNIK, A. Tretji Rim: Rusija nekoč in danes. Leposlovje za odrasle:
G0ET11L', J. W. von: Učna leta VVilhelma Meistra, 1NZK0, M.: Zvesta srca, JONAS, T'.: Zvezdna ladja Titanik, SVETINA, J.: Duhovna govorica pravljic.
Knjige za mladino:
CVEK, L: Kdo je naučil ptičicu pet, HAGEN, 11.: Lizina najljubša babica, HORN, P.: Kaj bom, ko bom velik, KUYPER, S.: Kje stanuje Bog?, MERET, N.: Dogodivščine naših živali,
POSTAVI se za svoje
pravice: knjiga o človekovih pravicah, ki so jo
napisali, ilustrirali in izdali mladi z vsega sveta,
UGANKE o živalih,
VVL'NINGER, B.: Vesel božič, Mandi,
ZLATO  kralja  Matjaža:   slovenska ljudska
pravljica.
Dokupili smo nekaj novih CD-plošč in videokaset, zlasti za mladino.
Novost
Brezplačna uporaba sistema IUS INFO: pravni in poslovni informacijski sistem.
Nov urnik
v Krajevni knjižnici I loledršica
sobota od 9. do I I. ure
vmes od 10.00 do 10.30 pravljica za
najmlajši'
Upamo, da vam bo vaša knjižnica sedaj lažje dostopna in da boste obiskali polepšane prostore knjižnice.
Nekdo kliče tvoje ime
Bil je povsem običajen novembrski ponedeljek. Na svoji mizi sem nenadoma zagledala drobno knjiiico inice Perpar iSekdo kliče tvoje ime. Zelo sem se je razveselila. Anica se je spomnila ludi name in mi podarila svojo najnovejšo pesniško zbirko, že tretjo po vrsti. Prav vse so mi ljube. Vse tri sem prvič prebrala na dušek, potem pa še večkrat, počasi, temeljito in nekatere njene pesmi so za vedno ostale moje sopotnice v trenutkih, ko sem si želela družbo nekoga, ki mi je blizu, a tega ni bilo od nikoder, V lakih trenutkih so mi tudi njene pesmi pomagale prebroditi otožnost in pregnali samoto. ko sem se ji zahvalila za čudovito darilo, mi je dejala, da je s to zbirko imela cel kup težav, preden je ugledala luč sveta. Morala bi iziti že meseca maja. pa se je kar naprej nekaj zapletalo in tako tudi uradne predstavitve njene nove knjige še vedno ni bilo. Ze zdaj pa sem prepričana, da ho tudi ta zbirka vzbudila veliko občudovanja med ljubitelji poezije. Vse tri Vničine zbirke so nekaj posebnega. Pajčevinke, izdane v samozaložbi, zato. ker so njena prva zbirka, v kateri sem se, prvič seznanila s širšim izborom njenih pesmi za odrasle, saj sem jo do tedaj poznala predvsem po njenih pesmih za otroke. Pri Mohorjevi družbi je 1091 izšla njena druga pesniška zbirka 1 .iinonovec.V spremni besedi je I tenis Poniž zapisal takole: "Vsaka pesem v tej zbirki je najprej in predvsem spomin, a skozi spominsko tkivo stopamo, razlezeni vsakdanjosti v njeni marsikdaj prazni formi, znova v prostor, kije razpet za smisel besed in skrivnost jezika." Meni osebno je ostalo v spominu predvsem to.
da se me je prav vsaka pesem iz te zbirke globoko dotaknila, da je še dolgo živela v meni in me na nek način izpolnila.In kadar ima človek ob neki stvaritvi takšne občutke, je to prav gotovo dokaz, da gre za umetnino trajnejše vrednosti.
Nekdo klice tvoje ime pa je tretja zbirka Anice Perpar. ki nosi letnico 1999 in je izšla pri založbi Karantanija.
Tudi v tej zbirki nam pesnica pove veliko novega o stvareh, ki nas obdajajo in do teh stvari ima svojevrsten odnos.Pesnik Ciril Zlobec v spremni besedi ugotavlja, da njena poezija v tej zbirki predstavlja sobivanje različnih stanj, pesem ob pesmi, naravno in neprisiljeno in prav s to raznovrstnostjo nam pesnica pričara večplastnost življenja. V njeni poeziji se zrcali življenje iu avtoričin odnos tlo njega. Tudi pesmi iz te zbirke so name naredile izjemno globok vtis. Ze večkrat sem jih prebrala in veni. da jih bom prav zagotovo še kdaj.
Pesnica v svojih pesmih večkrat razmišlja tudi o pesniškem ustvarjanju, o tem. kako nastane pesem. Takole je razmišljala v svoji zadnji zbirki:
"Ko pišem pesem
zunaj svet
po svoje se vrli.
Ujamem svetlo rimo,
A zunaj se godi.
Kar se godi ..." Trenutki, ko naši občani dosegajo zavidljive dosežke na kulturnem področju, so še posebej dragoceni. Zalo smo tudi na nov umetniški dosežek naše pesnice Anice Perpar še kako ponosni. Prepričana sem, da nas ho tudi v prihodnosti razveseljevala s svojo poezijo in da bo še velikokrat »ujela >vello rimo«. Bojana Levinger
stro*
topi/u novice
Matjaž Albreht ■s/
Želim si,... da bi muzika spet vrela iz nas
Z Matjažem Albrehtom se je prijetno pogovarjati. V njegovi delovni sobi v Glasbeni šoli Logatec odklopi telefon, da ga ne bi motili mnogi klici, na katere mora vsak dan odgovarjati. Pogovarjava se in vmes poslušava prve posnetke, ki so jih naredili v Studiu 25. Trio Logar je odličen, tudi zvok kitare je presenetljivo čist... Studio 25 ni na kakšnem radiju, ampak nasproti Matjaževe delovne sobe v glasbeni šoli. Odlična pridobitev, ki so je veseli učenci in učitelji, pa tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je vsebino tega projekta navdušeno podprlo. Med pogovorom je Matjaž skoncentriran tudi na posnetke, ki se vrtijo na zgoščenki. Mimogrede me opozori na izjemno dobro snemalno studijsko napravo, ali pa izreče dobrohotno kritiko: "Tale delček bo potrebno pa še malo izpiliti." Čutim, daje kljub službi ravnatelja ostal glasbenik in daje glasba bistvo njegovega življenja.
Matjaža Albrehta poznam dolgo. Srečala sva se, koje začenjal svojo glasbeno pot. Izjemno hitro je napredoval, postal odličen flavtist in po njegovih koncertih so ljudje vedno govorili, da iz njega nekaj bo. Ob njegovem imenu so vedno povedali tudi ime Irene Grafenauer... Matjaž nikoli ni kaj veliko dal na besede, raje je verjel v glasbo. Ne samo v klasično. In ko se je nekega poletja vrnil iz Grožnjana, so logaški "strokovnjaki" ugotovili, da si je fant "povsem pokvaril nastavek"'. Matjaž pa seje na seminarju jazzovske improvizacije pri odličnem vibrafonistu Bošku Petroviču počutil odlično in kmalu so ga vabili v različne odlične jazzovske zasedbe...
Potem je prišel čas odločitve: biti prolesionalen glasbenik v Big Bandu RTV Slovenija, ali priti domov, v Logatec in poučevati mlade, nadarjene glasbenike. Odločil seje za drugo pot. Danes je uspešen ravnatelj glasbene šole. učitelj in vzgojitelj mladih glasbenikov, uspešen dirigent, v srcu pa glasbenik. Spet igra. Flavto in saksofon. Matjaž Albreht je ravnatelj Glasbene šole v Logatcu.
''Naša glasbene šola je med manjšimi v Sloveniji, glede na ponudbo pa smo med boljšimi ponudniki. Poučujemo vse instrumente, razen harfe. Ponosni smo na oddelek orgel, čeprav je majhen, poučujemo vsa pihala, tudi fagote, ki jih celo večje šole nimajo, imamo odličen oddelek za rog, oddelki godal so zelo močni. Imamo zelo veliko kitaristov, oddelek za solo petje. Nadstandardni program obsega kitaro, električno in klasično, svnthesizer in baterijo. I čenči, vpisani v te oddelke delajo po načrtu ali pa po individualnem programu. Citre    so    zaenkrat    še v
nadstandardnem programu. bodo pa v naslednjem šolskem letu del programa, ki ga sofinancira Zavod za šolstvo." Zadnjič sem v l.jubjani srečala Ognjena Trvlkovioa. Tisti, ki berete I Kdo. ga poznate kot glasbenega kritika. Ognjen pa se je udeležil tudi novembrskega koncerta tria Renata Chicca v glasbeni šoli in sploh verjeti ni mogel, kaj se dogaja v naši glasbeni šoli. "Poslušaj," mi je rekel, "pa saj pri vas vsi otroci hodijo v glasbeno šolo!"
"Cisto vsi ne,"pravi Matjaž Albreht. " imamo pa trenutno okoli 231) učencev. Nekateri med letom sicer obupajo, drugi pridejo na novo. Po nekem slovenskem povprečju naj bi glasbeno šolo obiskovalo 10"o šolajoče se populacije. Pri nas v Logatcu ta številka dosega 14%, z nadstaiuhirdnim programom pa še več. Zanimanje za vpis v glasbeno šolo se veča iz leta v leto in kmalu ne bomo imeli več prostorskih pogojev. Ze v leni šolskem letu se namreč dogaja, da učitelj nima kje učili. Pogovori okoli tega že tečejo, bo pa potrebno narediti kaj konkretnega." Danaja Kek se v glasbeni šoli uči igranja na fagot. Odličnega profesorja ima in sodeluje tudi v pihalnem triu. ki se pripravlja za tekmovanje mladih glasbenikov. Zadnjič je trio nastopal na koncertu v dvorani glasbene šole in Danaja mi je potožila, da skoraj ni bilo zraka. Toliko poslušalcev, koncert pa je tudi trajal nekaj časa... "Koncertna dvorana v glasbeni šoli je za marsikateri dogodek žal res premajhna. Posebej, če je število nastopajočih  veliko.     Hkrati je
dvorana v Narodnem domu prevelika za marskateri. Za koncerte naših šolskih orkestrov je sicer ustrezna. čeprav zaključni koncert pripravimo v parku za \otranjsko 11, tu blizu naše šole. Tudi v okviru prenove Narodnega doma koncertna dvorana ni predvidena. Mislim pa, da bo poleg vadbenih prostorov za pihalni orkester in nekatera druga amaterska društva, adaptirana obstoječa dvorana, ki bo po prenovi manjša od obstoječe."
Glasbena šola v Logatcu postaja tudi koncertno središče. Po poletni orgelski šoli jo pozna tudi širša slovenska glasbena javnost. '"/ jubilejnem letu. ob 25-letnici delovanja smo organizirali ogromno koncertov, leta 1998 in lam tudi. čeprav ni vedno denarja in drugih pogojev. Orgelska poletna šola postaja tradicija. Organiziramo jo s kulturnim oddelkom avstrijskega veleposlaništva. Profesor, ki vodi tečaj je zelo priznan glasbenik, njegova dva učenca sta Polona Gantar in naš odlični korepetitor Primož Malavašič.    Po odličnem
seminarju jazzovske improvizacije, ki ga je vodil Renato Chiccopa načrtujemo tudi nadaljevanje." Ob poslušanju prvih posnetkov, ki so jih naredili v novem snemalnem studiu v glasbeni šoli, je Matjaž razmišljal tudi o volji in denarju, ki ni zmeraj največja težava pri taki zamisli. "Studio 25 je naša velika pridobitev, po kateri bo šolo očitno spoznala vsa Slovenija. Zamisel o studiu se mi je porodila v jubilejnem letu (zato ime Studio 25), čeprav sem mislil da ne bo tako hitro uresničljiva. Pa je šlo vse zelo hitro. Denar je sicer vedno problem, se ga pa da rešiti... z voljo in premišljenim nakupom. Oprema je vrhunska, zato smo še bolj ponosni. Studio je namenjen učencem in učiteljem: učitelj naj bi se vživel v vlogo producenta, učenec pa se mora za snemanje pripravili bolj kot za koncert. Gre tudi za spoznavanje poklicev, povezanih z glasbo -snemalec, tonski mojster ipd. Sicer pa za vse ravnatelje glasbenih šol v Sloveniji pripravljamo seminar o naši izkušnji. Pripravljamo pa tudi posnetke, ki bodo izšli na dvojni zgoščenki, na kateri bodo naši uspehi letošnjega šolskega leta." Glasbenike, ki so v logaški glasbeni šob začeli svojo pot, srečujemo že na slovenskih in tujih koncertnih odrih.
"Lev Pupis je pred diplomo na Dunaju, Rebeka Hren in Luka Loštrek sta na Akademiji v Ljubljani, na srednji glasbeni šoli v Ljubljani pa študij nadaljujeta dva hornisla, dva klarinetista, tolkalist... Veseli me, da kljub uspehom še vedno sodelujejo z našo šolo."
In kako vidi Matjaž Albreht sebe v letu 2000 in novem tisočletju'.''
"Spet igram flavto in saksofon, pridružil se bom Renata Chiccu. Delam tudi s skupino Logarhvthm. ki je poslušalci še ne poznajo dobro, bomo pa po snemanju v studiu naredili kaj tudi za to. Igramo standarde injazz ročk. Zdaj, ko bo več časa, si želim tudi komponirati. I eliko je tudi glasbe, ki sem jo že napisal, pa ni bilo nikoli časa, da bi jo izvedel. Sicer pa vedno zmanjka časa za osebne želje. I edno so prej na vrsti drugi. Želim si zdravja in da bi muzika spel vrela iz nas. Kot je pred leti. Pride namreč trenutek, ko ti zmanjka... Pedagoško delo in delo z amaterskimi glasbeniki ti vzame veliko energije. Sam ne pridobivaš, dal pa si ogromno. In potem je treba začeli znova. Kar pri poučevanja bom ostal. Pot nazaj na profesionalno sceno bi bila zdaj preveč tvegana."
Branka Novak
21. januar	
Four Sa\es - slov	■nski kvartet saksofonov
M), januar	
Koncert šolskega	simfoničnega in pihalnega
orkestera	
konec januarja	
nadaljevalni leča	jazzovske improvizacije
koncert Tria Ren	tla Chicca in udeležencev
Živeti rock'n'roll
»Sredi zvezd, noč in dan, se vrti ta svel, zemlja pleše tja med zvezde. Pade sneg, pride maj, pride spet jesen« ... In spet pade sneg, ki nam poleg drugih užitkov postreže tudi /, dvanajstimi, z ljubezni jo prepojenimi skladbami na novem albumom skupine Avia Itand z naslovom Najino leto. Z njim se Avia band vrača h koreninam, torej še enkrat potrjuje, da so vodilna pop skupina v Sloveniji, ki v vsako skladbo na albumu vloži del sebe. O minulem delu skupine in načrtih za leto 2000 nam je pripovedoval kitarist in tenor saksofonist Mihu Meglic, ki večkrat obišče Logatec, saj je tu doma njegovo dekle.
20. decembra je izšel peti album skupine tria ha ml z naslovom Najino leto. ki zaokrožuje pno obdobje vašega zelo plodnega glasbenega ustvarjanju.
Drži.   Letos   praznujemo   deseto obletnico
delovanja skupine Avia band v tej zasedbi. Pred kratkim nas je zapustil klaviaturist Matej Strah, ki ga je zamenjal klaviaturist kranjske skupine (ialifornia. Andrej \ olčjak. Aleš Turnšek, I Iragan
TopiČ in Igor kulašič so v glasbene vode zapluli
že leta 1981, ko so. takrat še osnovnošolci, sestavili skupino z imenom Odiseja. Leta 1990 se je ua trgu pojavila blagovna znamka vina \via in od tedaj smo tudi mi Avia Band. Posneli in izdali smo pet albumov: \ se noči, Avia band. Best ol (zbirka uspešnic), Dve sonci, malo ploščo Pandoras box (dance verzija) in Najino leto."
/V« izdajo norega albumu ste poslušalce pripravili s kar tremi malimi ploščami, ki so vse postale uspešnice mi radijskih valovih....
"Prva je bila Ne izdajte me. skladba. - katero -nni se predstavili na slovenskem izboru EMA 99, sledila je latino skladba Ljubezen na jirvi pogled in pop skladba s pridihom balkanskega melosa Moja mala."
Med dvanajstimi skladbami nu nori plošči najdemo tudi di.\ie priredbo zimzelene skladbe Zemlja pleše
Mojmira Šepeta, skladbo, ki jo je v šestdesetih pela avtorjeva soproga Majda/
■Omenjeno skladbo  in  se  nekatere slovenske
zimzeienčke preigravamo na naših nastopih že
vrsto let in rekli smo si, da bi se spodobilo katero izmed njih prirediti našim standardom. Odločili smo m' za Sejielovo Zemlja pleše. 1 >a ne hi prišlo
do nepotrebnih sporov okoli avtorskih pravic, smo najprej poklicali avtorja, mojstra Šepeta, ki je, ko je priredbo skladbe slišal, z veseljem privolil.
A« novem albumu je pri nastajanju končne oblike skladb sodelovalo kur nekaj znanih slovenskih glasbenikov/
Vsekakor jih moramo omenili, saj so h končni podobi plošče pripomogli jirav gostje. Skladbe so za spremembo vse odigrane v živo, z veliko pomočjo prijateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo.
kol sodelavce pri naslajanju skladb moram omenili Sambo Zupane - Sendi, Karmen Stavce iu Matjaža \ lašica. ki so odpeli spremljevalne vokale. Pri nastanku zadnje plošče SO pomagali tudi Primož Flajšman. tenor in sopran saksofon, Matej Ivihter. trobenta. Klemen Repe, pozavna, Boštjan Grabnar (Gimme ■>). klavir. Martin Stibernik (Slapovi). Sašo Fajon in Matjaž \ lašič -
jirochlc-eni i m Janez Zmazek - Zali (Don Meuto-
nv). ki je pomagal pri nekaterih besedilih.
Nov album ste med poslušalce pospremili tudi 3 rideospoti/
"Do sedaj smo posneli   video sjiola za skladbi
Ljubezen na prvi pogled in Ljubiš sovražiš. Morda   bomo  še  kaj   naredili,  za  /daj k
konkretnega ne moreni povedati.
Skladbe nu norem albumu so precej različne, kuko jih gledate vi, ki ste jih naredili/
"Začnimo s prvo: Ljubezen na jirvi pogled
odlikujejo trenutno zelo popularni latino Mlini, druga je naslovna skladba, ročk balada Najino leto. Moja mala je jioji skladba s pridihom
popularnega balkanskega im-l-o sa, priredbo zimzelene melodije Zemlja pleše smo iz popevke prelevili v di\ie. Ne izdajte me je pop  skladba,  s  katero  smo se
predstavili na IMI '99, skladbo Vzemi vse je V originalu napisal sarajevski skladatelj F. Saran. besedilo je prevedel in ga priredil Janez Zmazek - Zan, s skladbo Ljubezen je odšla smo se vrnili V zlata šestdeseta. I>iv|a leta je r n roll. sledi osladna ljubezenska
skladba Tvoj objem, ki malce spominja na Pandorino skrinjico, uspešnico izpred let, njen avtor
pa je bivši klaviaturist Matej Strah. Skladbo Cez vse viharje
-1111 > predstavili leta '98 na Slovenski pope\ ki v oddaji < >rion,
poskočno pop skladbo Ne izdajte
me pa ua novi plošči najdete v dveh različicah: studijski iu koncertni v erziji.
Prihaja novo tisočletje. Ito r njem prostor in čas tudi ;u trio band/
Mislim, d
še kakšen
I I
bo. Radi bi čim več nastopali, posneli
viden spol...  Med  mojimi osebnimi
u rt i je tudi poroka z eno ... ja, mojo I ,ogatčanko. n rad bi napisal se veliko dobre glasbe. I imenu skupine Ivin bunda želim vsem bralcem Logaških novic čim bolj uspešno leto. zdravju, ljubezni, osebne sreči1, dobre glasbe in užitkov ob poslušanju skladb z našega novega albuma Najino leto. ki je izšel pri založbi MENART h ga že lahko dobite v vseh bolje založenih trgovinah : glasbo. Srečno .'"
Krilili I "III I * In Ih
Up/i* novice
stran
Povabilo na nedeljski izlet
Zima je Iu. Čeprav vemo. da nam prinaša rdeče nosove, prezeble ude, padce po spolzkih cestah, zaledenele avtomobilske ključavnice in druge nevšečnosti, ji nikar ne zapirajmo vrat pred nosom. Povabimo jo k sebi, jo pobliže spoznajmo in verjemite, kmalu bo postala naša zaveznica in komaj bomo čakali, da nas spet obišče. Vsi tisti, ki se pogosto odpravite na večerni sprehod v snežnem metežu, se ob polni luni s sanmi spuščate po bližnjem hribu in v družbi prijateljev srkate kuhano vino, sle se z njo že dodobra spoprijateljili, vsem ostalim pa radodarno ponuja roko. Seziteji v dlan, ne bo vas razočarala.
Ko se vode poigrajo...
Upamo, da ste vsi tisti, ki ste naše prejšnje povabilo na izlet vzeli resno, našli vsaj enega izmed biserov, ki jih ponuja Planinsko polje s svojo okolico. Ker pa za ogrlico ni dovolj en sam biser, naj vam bo ta prvi za vzpodbudo pri odkrivanju novih. In eden izmed njih je prav gotovo tudi soteska Pekel, katere ime izvira iz starih časov, ko so ljudje opažali, da se vse nevihte "skuhajo" in pričnejo prav nad to sotesko. Se posebej veličasten je Pekel prav pozimi, ko se v led vkleščeni slapovi lesketajo v mavričnih barvah in dajejo soteski pravljično podobo. Do Pekla se pripeljemo preko Vrhnike, kjer v križišču pri Cankarjevem spomeniku zavijemo desno in nadaljujemo pot proti Borovnici. Tu nas del stebra spominja na nekdanji dvonadstropni železniški viadukt, ki je bil eden najbolj zanimivih objektov na železniški progi Ljubljana - Trst. Bivša jugoslovanska vojska ga je pred okupacijo poškodovala, ameriško letalstvo pa leta 1944 porušilo in tako onesposobilo za promet. Peljemo se skozi stari del vasi proti Brezovici, takoj za podvozom pod železniško progo pa pri označenem odcepu zavijemo desno. Lepa makedamska cesta nas oh rahlem vzponu pripelje do gostišča Pekel. Tu se ločimo od svojih jeklenih konjičkov in se podamo na raziskovanje tega veličastnega delčka Krasa. Ob tem naj vas le še opomnim na primerno obutev, saj je pot nemalokrat precej spolzka. Od gostišča dalje se ob strugi Otavščice navzgor vije razgledna pešpot (1 ura). Že na samem začetku potonemo v bukov gozd in občudujemo šumenje številnih slapičev, med katerimi že kaj kmalu ugledamo prvega. Veliko bolj zanimiv pa je Drugi slap, ki ga s poti sicer ne vidimo, slišimo pa njegovo hučanje. Do tolmuna nas pripelje slep odcep, ki se začne pred železnimi lestvami. Slap je visok 16 metrov in drsi nekoliko poševno po zglajenem žlebu.
Posebno pozornost je prav gotovo vredno posvetiti tudi tamkajšnjemu rastlinstvu. Njegov najimenitnejši predstavnik na tem mestu ji- kranjski jeglič, ki uspeva le na majhnem območju od Trnovskega gozda pa tja do Boha na Dolenjskem. Zanimivo je tudi dejstvo, da v soteski najdemo tako
Borovnica
' A.
pa.onki.iapo.i      j    "Hre/mica pti Borovnici
alpske kot tudi dinarske predstavnike rastlinstva.
Do Tretjega slapu nas vodi strm vzpon čez lestve. Nad slapom je večji skalni samotar. Id je nastal ob prelomu, zaradi izpostavljene lege pa ima tudi posebno ime - Hudičev zob.
Pri odcepu nad lestvijo nas leva pot popelje do najlepšega med slapovi. 17 metrov visokega Četrtega slapu. Voda prosto pade v enem pramenu in se kakor široka pahljača razbije na skali sredi tolmuna. Ta pot je žal nevzdrževana, na nekaterih mestih težko prehodna in nevarna, zato je bolje, če se odločite za desni odcep. Po tej stezi pridemo do zadnjega. Petega slapu, kjer običajno padata poševno čez steno dva pramena. Dolžina slapu je 29 metrov, višinska razlika pa 20 metrov.
Od tod se lahko vzpnemo na Menišijo. redko poseljeno kraško planoto s prostranimi pašniki in senožetmi. Po približno pol ure hoda dosežemo naselje Pokojišče, ki je bilo v prejšnjih časih počivališče na tovorniški poti iz Bistre na Loško pri Cerknici. Pot je bila v preteklosti lepo vzdrževana, saj so zanjo skrbeli menihi iz Bistre (od tod tudi ime Menišija). danes pa je žal opuščena in jo počasi zarašča gozd. Vsem (istim, ki jim ta vzpon predstavlja mačji kašelj predlagamo, da se proti domu podate kar peš (3 ure), vsem pristašem "nedeljskega triatlona* (hrana. kavč. televizija) pa toplo priporočamo spust v dolino in počitek v eni izmed gostiln.
Ob koncu naj vam zaželim le še srečno pot in naj vas mrzli zimski dnevi nikar ne odvrnejo od skoka v naravo in ogleda te zares edinstvene igre voda, ki jo mraz v zimskih dneh pogosto spremeni v ledeno galerijo.
M.Z.
Kupujem zazidljivo parcelo na obrobju Logatca.
Velikost 500 - 1000 m2
Pokličite na telefon 061 741 145 ali GSM 041 270 507
Ženski pevski zbor KD Tabor in Oktet Raskovec Vrhnika vabita
8. januarja ob 20.00 na
NOVOLETNI KONCERT,
ki bo v cerkvi v Gorenjem Logatcu.
Kdo je kaj za kaj
Poimenovanj in nazivanj takih in drugačnih, službenih in častnih je v cerkveni hierarhiji za komaj pregleden seznam. Za tega ali onega izmed nas laikov je že posamična nomenklatura bolj. manj ali pa komaj razpoznavna, kaj šele celotni pisani register od hogoslovca prek diakona, redovnika. kaplana. župnika, dekana, kanonika, arhidiakona, škofij- s koga kanclerja pa vikarja, pomožnega ali naslovnega škola pa vse do izrazito častnih služb, kot so monsinjor. prelat ali kardinal: na vrhu vsega je rimski škol - papež. Vmes pa še kaj. Torej - kar dovolj vsega. Kdo je kaj za kaj, bomo poskušali razkriti v naslednjih Logaških novicah.
Maš
Znamenja na Logaškem
Sroboška kapelica na Planinah
Prav ob večstoletni lipi, kjer zavije na Planinah pot (Zidovnik -Medvedje Brdo) proti Sroboškim, stoji obnovljena kapelica nekako na mestu predhodnice, ki jo je dodobra načel zob časa; svoje pa je opravila tudi lipa, ki je s svojim silnim koreninjem hudo razmajala temelje. O času prvotne postavitve kapelice ni nič natančno znanega. Po vsej verjetnosti sta si lipa in kapelica podobnih, če že ne enakih let, recimo kakih sto in čez, kolikor smemo predvideti, da jih ima lipa. 0 vzgibu za nastanek kapelice smemo samo ugibati. Zapisov ni, ustna izročila pa siromašna. Eno teh pravi, da bi naj Sroboški (Trpinovi) - kapelica je namreč njihova hišna last - pozidali znamenje v spomin na nekega berača-brezdomca. ki da se je najraje zadrževal tod in prav na tem mestu pobožno molil. Drugo izročilo diši po »kriminalni« zgodbi. Tu. kjer stoji kapelica, da je mimoidoči zakopal velik denar, nekdo naj bi iz bližine opazoval dogajanje, se polakomnil denarja in mimoidočega umoril. Denarja pa naj ne bi odnesel, tako daje tam skril zaklad še dandanašnji. -Znamenje naj bi bilo torej v spomin na pobožnega brezdomca ali na nesrečni pripetljaj s priprošnjo za mir duši žrtve in nasilnika.
(foto: F.Bogataj)
kapelico je prenovila domačija Franca Srohoškega (Nagodeta, priženjenega z Javoruika nad Crnim Vrbom: ta tudi ni našel zaklada, ko je prekopaval temelj za prenovo!). Tudi v novi kapelici je nad oltarčkom razpelo, pod katerim je umetelno izvezeni prtiček Katarine Nagode. Kapelica (dimenzije: tloris -152 x 125 cm, višina v kapu 220 cm, višina v slemenu 270 cm, obokani vhod 70 x 210 cm), obnovljena po prejšnji predlogi, ki kaže podobnost z arhitekturo     večine     znamenj na
Logaškem (dvoka bohrovcem, stene, ometani znotraj.      z dodatnima stranskima okencema), blagoslovljena avgusta 1007.
Marcel StefančU
krita z zunaj in dvema je bila
Opravičujemo se Jezikovni šoli Rosana, za napačno objavljeno telefonsko številko v prejšnji številki Logaških novic.
Prava številka telefona je
061 / 790 590
/ Uredništvo
Tisti gospod iz medobčinske fare
- onstran in tostran Planinskega polja
Ja, resnično, planinska župnija se razpolavlja na postojnsko in logaško občino. Vendar, kar je posebej zanimivo, prebivalstvom razlogi so vzpostavili tako razmerje, daje danes obilnejša polovica faranov »postojnske« župnije Planine pri Rakeku h logaško občine.
In v tej medobčinski fari župnikuje že deseto leto gospod Stanislav Skufca. Kmetiška zibelka mu je bila stekla ob izviru Krke leta 1955 na Vrheh v župniji Krka. Osnovno šolo je začel na Krjavljevi Muljavi, nadaljeval pa jo je v kraju stiskih menihov. Maturiral je 1974. leta na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Poldrugo leto je pri vojakih kot bolničar služil v niški bolnišnici. Bilje neki tako priročno uporaben, da bi ga vojščaki najraje kar tam obdržali. Ali mladostni vzgibi so Stanislava vlekli k študiju bogoslovja. Novo mašo je pel v domači župniji 1982. leta. Sprva je tri leta kaplanoval na Brezovici, nadaljnja tri leta v Zagorju, nakar še dve leti v Starem trgu pri Ložu. Od tod je na veliki šmaren 1990 prispel pod varstvo Matere Božje s Planinske gore.
Župnija, ki spada k cerkniški dekaniji, šteje vsega 1042 duš, od tega blizu 600(1) z logaškega konca: iz Laz. Jakovice in Grčarevea. Majhna župnija
- veliko cerkva: župnijska cerkev sv.Marjete in sredi Planine še cerkev sv. Roka. v Jakovici cerkev sv. Mihaela, v Grčarevcu sv.  Luka in na gori
■
Zahvala
ob smrti naše tele in sestre
Marije Tre v en
iz Bovt 2,
se najlepše zahvaljujemo sestram Doma Marije in Marte Logatec, kjer je teta zadnja leta živela, za vso skrb in nego. dr. Jožetu Skvarča za dolgoletno zdravljenje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Logatca in llovt, ki ste se od nje poslovili in ji darovali cvetje in sveče, sosedom iz llovtza pomoč pri pogrebu in vsem. ki ste se udeležili njenega pogreba. Hvala g. župniku Janezu Petriču za opravljeno mašo in pogrebih obred.
Hvaležni vsi njeni
znamenita staroslavna božjepotna cerkev Matere Božje - pribežališče grešnikov.
Prav pri Materi Božji na Planinski gori se zbere na drugo nedeljo po malem šmarnu prek 2000 romarjev. To starodavno cerkev so gradili celih 25 let (od 1632 do 1657). Tudi zadnje obnavljanje je trajalo kar 11 let - vse do leta 1997, ko so sicer slovesno počastili tudi 340-letnico njene postavitve. Obilica sakralnih zgradb (človek bi pomislil: še sreča, da je Jožef II. z inventurnim zapisnikom 23. novembra 1787 zaprl 6 cerkva!?) zaposluje gospoda Skulco toliko, da si poleg pastoralnega dela (bogoslužje, obredi, kateheza...) komaj privošči nujni čas za knjigo, časopis, televizijo in kako smučanje na Kaliču. Namreč, poleg cerkve Matere Božje so zadnja leta obnovili še cerkev sv. Luka in sv. Mihaela: na vrsto čaka tudi cerkev sv. Roka. Vse glasnejša je tudi želja, da bi se obnovila med vojno požgana cerkev sv. Duha nad Planino. Kako tudi ne. ko v srcih Planincev odmeva že dolgo pregovorno sporočilo:
»Dokler ne bo cerkve svetega Duha,
v Planini ne bo dovolj kruha.«
Kajpak, dovolj kruha bi se doma zadržalo, tudi ko bi se zaustavilo nenehno žalostno usihanje kraja; samo v zadnjih 30 letih je Planina manjša za 200 ljudi.
Zlasti mladi rodovi bi se morali ponovno živo ukoreniniti v domačem kraju, da bi iz novih korenin zraslo obetavnejše vaško in farno drevo, je goreča želja prijaznega župnika planinskega, ki še posebej ceni voljo vseh tistih, ki vztrajajo in tako trkajo na vest današnjega in jutrišnjega dne.
Marcel Stejunčič
"Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni." (S. Jenko)
Ob nenadni in prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Antona Cajser
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pisno in ustno izrečeno sožalje. za darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno oskrbo ter dr. Sehastjanu Zuraju in osebju zdravslvencira doma za zdravniško pomoč, hvala Društvu upokojencev, Zvezi borcev, Društvu invalidov. Logaškemu kvartetu za petje in govorniku Zveze borcev za izrečene besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Antonu Komparetu za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žalujoča žena Belka s sinom
Petrom, hčerki Milena in Darinka ter vnuki in vnukinje
fyaš£e novice
d.o.o.
LJUBLJANA
Adriaplin, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7 tel:. 061 132 60 46, fax: 061 132 10 93 inf. Naklo d.o.o., tel.: 061 741 313, GSM 041 652 937
V Novem letu si želim
ogrevanje
na zemeljski plin
Pokličite nas in se prepričajte, da si lahko tudi Vi takoj privoščite, predelavo vašega obstoječega kurišča na zemeljski plin. Ogrevanje z zemeljskim plinom je cenejše in udobnejše.
Pridružite se tistim krajanom Logatca, ki z uporabo plina že prispevajo k ohranitvi čistega in zdravega okolja.
Želimo vam obilo zdravja
in sreče v Novem letu !
kavarna in slaščičarna
Logatec, Stara cesta 3 tel.: 061 743 523
Slaščičarna Kljukec vam sladka življenje tudi v letu 2000
Samo za vas pripravljamo:
- torte za vse okuse,
- kremšnite,
- gibanico,
- grmado, piškote,
- potico,
- raznovrstne pijače, DIABETIČNI KOTIČEK.
Pri M \$\o pmiliijele Udi rojstni dag.
i     Slaščičarna Kljukec za vse letne čase
MLINOTEST
®
® ®
Idrija, Gregorčičeva 71, telefon 065 71 107
Zakaj
prodamo vsakdan 2.789 kg našega kruha na 103 prodajnih mistik,
tudi v Logatcu, na Vrhniki, Horjulu, 'Brezovici, 'Borovnici,... pa tudi v Zireh, Sovodnju, (jorenji Vasi, Škpjji Loki, 'Kranju, ...F
Razkošje svežega kruha
v
'V
-7
Robove 6,1360 Vrhnika tel.: 061/75 04 283
AURUM
Stara cesta 10,1370 Logatec tel.: 061 / 742 995
sedaj tudi v Logatcu Stara cesta 10 (Možinova hiša)
Ponujamo vam: pestro izbiro zlatih izdelkov, popravila, zamenjavo staro za novo, odkup lomljenega zlata, graviranje.
POSEBNA PONUDBA V MESECU JANUARJU 2000
Delo za popravila vam ne bomo zaračunali. VdbljCTli
J
{
'jJJJE
PUijjlBDUJBiAU ?'A\ iLtiiUPU, ?;i'JL>AJ]j ih\J2MU ALI 'JDUAJJj
PRAVI NASLOV ZA PRAVE ODLOČITVE
tel.; 7505-194, internet: http://www.sveUre.si
Za vse ki ste jo pogrešali
ponovno estetska in medicinska
PEDIKURA
M I/Ml I K NI SAl (IN
LEPOTA & ZDRAVJE
Prešernova 9, 1370 Logatec tel.: 061/ 741 379
In   ' /
za težko pokretne nudimo pedikuro na domu ij ^
prodaja sredstev za nego nog in stopal Gehvvol
H,
LIDIJA KERN
VlSlA MEDU INSKA SESTRA KOZMETIK
>\ ni CAS:
l'iiiii'ilcl|i'k. siril.i. prlck od Id, II) d(i JJ.lin uir I mrk. i clrtck in siilmu dopoldan po dogovoru.
4392
A
OMgk
stran
1 1
NOVI PUNTO
ZA NOVO TISOČLETJE
AVTO TRADE
d.o.o.
Sinja gorica 11,1360 VRHNIKA Tel./Fax: 061/755-199, 757-900 061/751-346, 757-905 http://www.avtotrade.si e-mail: avtotrade@siol.net
i-i
z\kom
ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o. Betojnova 51, tel: 061 7504 880, fax.: 061 7504 751 1360 Vrhnika, Slovenija
PRODAJNI SALON POHIŠTVA
VRHNIKA, TRŽAŠKA 1 1 (SALON LIKO)
LU
—J
> Lil h-
>U)
lil
C/) 2 O
LL LU -J LU I-
>
O
O
<
m
m m
rn
(/>< H
m <
m
^^i^^lE ^^kj^^i I ^i^BR E^ I R^ij^^L I   ^I^^^^M^ £^ l^^l IE Ei IM Ei
ZA NAKUPE Z GOTOVINO
NAD 100.000 SIT VAM DAJEMO 5% POPUST
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE MED 9.30 IN 17. URO ALI V SOBOTO MED 8. IN 12. URO
Saj dobra zdrava hrana
vsak želodček poteši
in bistra kapljica
od nog do glave prijetno poživi,
a če glasbo gost si zaželi,
veselo družbo dolgo skup drži.
Gostišče
Slavnostna kosila
Zaključene družbe Topli ambient
Slikarske razstave
Sinja Gorica 12 a, telefon: 061/ 753 477
UG0DM NOVOLETNI POPUSTI
ZA VSA VOZILA OPEL IZ ZALOGE
- PRODAJA vozil - krediti
- Staro za novo
- Gotovinski odkup vozil OPEL
- SERVIS
- KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA VSA VOZILA
AVTOSERVIS
opel e URBAS
Postojnska 37, 1381 Rakek tel.: 061/ 701 725, 701 735
strem
^ašL novice
NOVI PRODAJNO - SERVISNI CENTER
21.12.1999 smo v Idriji uradno odprli vrata novega, modernega avtosalona in servisne delavnice za avtomobile znamke Volksvvagen in Audi. Novogradnja je last že uveljavljene Mehanike Peljhan iz Idrije ali krajše MPI d.o.o., katerega direktor je večkratni državni prvak v rallyu Darko Peljhan. Korenine podjetja segajo že tri desetletja nazaj. Odločitvi o izgradnji novega servisno-prodajnega centra pa je botrovala želja po dvigu kvalitete opravljenih storitev - tako servisnih kot prodajnih. Kompleks se nahaja na Vojkovi 14 v smeri iz Idrije proti Spodnji Idriji. Trenutno je v njem zaposlenih 8 delavcev (mehanikov in prodajalcev). Poleg rednih servisnih storitev, ki jih nudijo, pa je na voljo tudi dodatna oprema, avtokozmetika in predelava - tako imenovani tuning. Prav o tuningu in športnih dodatkih za avtomobile lahko kvalitetno svetuje uspešen rally voznik, ki se je že velikokrat izkazal na tekmovanjih v državnem prvenstvu in tudi na mednarodni ravni. Na ta način Darko Peljhan najbolje promovira znamko Volksv/agen, saj tekmuje z dirkalnikom VW Golf Kit Car. Uradnega dela so se udeležili predstavniki generalnega uvoznika za vozila VW in Audi-Porsche Slovenija, z g. dir. Norbertom VVindischem, podpredsenik vlade RS g. Marjan Podobnik, idrijski župan g. Cveto Koder in veliko število povabljenih gostov in prijateljev, ki so prišli od vsepovsod. Kratek kulturni program je povezovala novinarka Radia Cerkno ga. Metka Rupnik, sodelovale so učenke idrijske nižje glasbene šole, na koncu pa je nastopila še skupina Kingston.
TELEFON: 065 743 200 FAX: 065 743 219
Pooblaščeni prodajalec in serviser
IDRIJA, Grilčeva 4, tel.: 065 743 200, fax: 065 743 219 POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 067 270 1611, faks: 067 270 1616 WWW.MPI.SI Delovni čas: 8. -17. ure
O
X
-MEHANIKA -KLEPARSTVO -LIČARSTVO -OPTIKA
ijitih i
Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamk
Volksvvagen in Audi
Hitro in učinkovito (24 ur) vam priskrbimo kateri koli del. ki ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo. vaše vozilo pa bo ohranilo podaljšano garancijo za določene dele avtomobila tudi do 5 let. s sodobno avtooptiko nastavimo podvozje avtomobila. avtomobil "obujemo" v kakovostne avtoplašče ...
srečnih minut v letu 2000!
Minute tečejo, leta bežijo, tisočletja minevajo. Čas se nikoli ne ozira nazaj, samo naprej hiti. Ljudje pa bi ga radi ustavili, saj se nam zdi, da ga vedno primanjkuje. Tako kot denarja, če zanj ne poskrbimo in ga s pomočjo banke oplemenitimo. In tako, kot se denar šteje v tolarjih, se življenje meri v minutah.
Ker cenimo vsako minuto vašega življenja, vam že danes nudimo bančne storitve prihodnosti. Da bi imeli veliko časa in denarja za ljudi, ki jih imate radi, ter za stvari, ki vam bogatijo življenje.
Čas je denar. Mi oplemenitimo oboje.
Želimo vam polno lepih trenutkov v novem letu.
ljubljanska banka
Nov.i ljubimki hjtik.i ci d, tjubliana
Podružnica Vič Notranjska
loo>aš£e m
novice
f^f^i ».'.ur
Cevka 4,1370 Logatec Telefon: 061 790 660 Faks: 061 790 664 El. pošta: novice@siol.si
novice
www.mali.si
POMEMBNEJŠE ŠTEVILKE V OBČINI LOGATEC
Zdravstveni dom	742	-650	Dimnikar	z42	144
splošne ambulante	741	-217	Davčna uprava	743	150
otroški dispanzer	741	-024	Agencija RS za plačilni promet,		
zobne ambulante	742	-640	ekspozitura Vrhnika	751	273
Lekarna	741	-239	Carinarnica	743	133
Policijski oddelek	741	202	Območna obrtna zbornica	790	080
Gasilci Dolenji Logatec	741	-508	Zavod za zaposlovanje	741	339
Gorenji Logatec	741	-477	Zavod za gozdove	741	276
Laze - Jakovica	744	-831	ZZZS	741	336
Rovte	750	-067	Geodetska uprava	741	370
Hotedršica	759	-008	Kmetijski zavod	742	933
Občina	741	-270	Center za socialno delo	742	713
Upravna enota	741	-270	Rdeči križ	741	270
KS Naklo	741	-295	Karitas	742	555
labor	741	-188	Knjižnica	741	722
Rovte	750	042	Narodni dom	742	344
Hotedršica	759	020	Športna zveza	743	447
Vrh Sv. T. Kraljev	0609 613	-812	Avto moto društvo	742	600
Trate	750	-010	A banka	742	500
Log-Zaplana	744	-036	Nova Ljubljanska banka	741	288
Laze Jakovica	744	900	Zadružna h. in posojilnica	742	777
Avtobusna postaja u	133-	6136	Zavarovalnica Triglav	741	204
Železniška postaja u	291	3332	Zavarovalniška hiša Slovenica	742	269
Pošta Dolenji Logatec	741	-233	Adriatic zavarovalna družba	743	431
Gorenji Logatec	742	-280	NTR	741	632
Rovte	750	080	KTV-LEP	741	216
Hotedršica	759	-022	Župnijski urad Dolenji Logatec	741	757
Komunalno podjetje	790	9110	Gorenji Logatec	741	453
Elektro	741	211	Rovte	750	059
Cestno podjetje	741	254	Hotedršica	759	111
ma
I • grafična priprava, oblikovanje, oiiset tisk, knjigoveznica, I" fotokopiranje, pisarniški material, barvni izris plakatov ...