Qu(iljjfln^i list večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> S* zvečer. Urodni&tvo in upravniitvo: Kolodvorsko ulioo štev. IB. — £ urednikom ao moro govoriti vsak dau od 11. do 12. uro. — Rokopisi so 110 vračajo. — Inserati: Soststopna potit vrs a r^, j ri roc nomj>oaav Ijanji dajo 80 popust. — Velja za IJubljano v upravništvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. BO kr., na mosoc 60 kr., poailjatev na dom velja moaoono 9 kr. voo o po ve a loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četit lota 2 gld. 60 kr. in za jedcu moBflc 86 kr. _____________________ Štev. 82. V Ljubljani v ponedeljek, 13. aprila 1885._______________________________Tečaj II. Boj na afganski meji. če je kedo pred kratkim še dvojil nad tem, da pride v Aziji do krvave vojske med ponosno Anglijo in mogočno Rusijo, če je upal, da se prepir, ki se je vnel zaradi neznatne pedi zemlje na afganski meji, v kratkem poleže in mirnim potom poravna, biti mora danes prepričan, da so bile njegove nade preoptimistične. Iz tišine, ki je zadnji čas vladala na vzhodnjo-azijskem pozorišči, zarohnel je naenkrat grom topov; v trenutku, ko kaj tacega nikdo pričakoval ni, dvigne se boj in krik in stok ranjenih bije na uho iznenadjenemu in strmečemu svetu. Tekla je kri! Je li zdaj še mir mogoč? Je li mogoče, da ostane pri tem je-dinem boji, da se navzlic krvave praske, v koji je nad pet sto ljudij prišlo ob življenje, vse jedno še prepreči velika, dolgotrajna vojska, katera bi zahtevala še tisuč in tisuč mladih življenj in neprecenljivih druzih žrtev? Mogoče je, a tajiti se lle da, da je cela zadeva dospela v tak stadij, da 80 je bati najhujšega. Sicer ta dogodek v prvi vrsti ne bode imel druzega nasledka, kakor da se bode med Londonom in Petrogradom menjavala izjava za izjavo. Predenj se napov6 vojska po obstoječih določilih mednarodnega prava, poskusilo se bo po diplo-matični poti gotovo še marsikaj, da se, ako le možno, izogne nevarnosti. Možje, ki stojč na vlad-nem krmilu ob Temzi in Nevi, trudili se bodo brez dvojbe izvojevati na papirji boj, predenj ga v istini pričnč, in sreča za obč državi, da sreča za dva dela sveti, ako se jim to posreči, ako se po tej poti doseže sporazum. A dnevi, ko se bodo ^ razprave vršile, ko se bo pogajalo in iskalo 8tedstev, kako rešiti to zadevo, bodo dnevi polni Otrpne negotovosti! Listek. Lizika. (Po Zschokkcju. -o-) (Konec.) Bamot 80 jutr0 na vse zS°daj pohajal je okolo sobe 116 J0 v’d®l) da se okna Lizikine Km °ekoliko odpirajo, spreletelo ga je veselje, in lf P0*-®111 Pr*de moja teta na dvorišče k njemu; . 1(0 mu pov<4, da je Lizika to noč nenadno dolgo ,nirno spala, plaval je v brezmerni radosti. Tu »zodei jej je želje in naklepe, o kojih je ona so- 1 a> da bili sedaj neumestni in da jih mora iz Previdnosti zavreči. Pred sabo imam pismo, koje je pisal teti, in k°jem jej razodeva svojo željo. Kajti slehern doPošiljal jej je listke, ker z njo, ki je bila vedno pri hčeri, mu je bilo le redkokrat mogoče samem govoriti. — Midva sva si, tak<5 se glasi Živr° P’semce> nekdaj, v srečnih časih najinega itl storila obljube; prisegla sva si ljubezen ZVestobo. Te prisege veljalo pa so le minljivi Pred vsem bode se pač šlo za to, da se po-ožaj razjasni, da se natanko določi, kako je prišlo do usodnega boja. Kakor smo navajeni od začetka vsega prepira sem slišati, da se nasprotnika jeden druzega dolžita, da jeden druzemu podtikata krivdo, tako opazujemo isto sedaj. Od angleške strani trdi se z vso odločnostjo, da je ruski general :£omarov prestopil meje, da je brez vsega povoda boj začel, in uže se čujejo na Angleškem tudi glasi, ki tirjajo, da se ta od svojega poveljništva odstavi in da se tako zadosti žaljeni angleški avtoriteti. Od ruske strani pa se povdarja, da je vse to zakrivil le emir, ki se je v eno mčr približal ruskemu taboru, tako da Komarovu ni pre-ostajalo druzega, kakor da je njemu in njegovemu vojaštvu odločno pokazal, da se z Rusijo ne da šaliti in norčevati. Tudi se opozarja od ruske strani na to, da so bili na bojišči med Afganci angleški častniki in če so Rusi tudi previdni do-velj, da ne dolžč Angleške naravnost, da se je tega boja udeleževala, ali da so njeni častniki kako vplivali na emiia, vender je to tako jasen namigljej, da ga lehko vsakdo razume. Stvar, kakor stoji, jo tedaj zelo kočljiva in danes se pač še izreči ne da, kako se bode rešila, če je res, kakor trdijo nekatera najnovejša poročila, da je lusija zahtevala od Komarova natančnega poročila o njegovem postopanji in o tem, kako je boj nastal, oziroma, kedo ga je zakrivil, potem se je vsekako nekoliko udala želji Angleške. A da ta tudi temu koraku Rusije dosti ne verjame in da se cela zadeva v Londonu smatra še vedno zelo resno, kaže nam to, da je Anglija začela dogovarjati se naravnost s Turčijo. Glavna moč Angleške je, kakor znano, pomorstvo, a te svoje moči Rusiji nasproti ne more razvijati v polni meri, ako si ne izprosi pri Turčiji dovoljenja za prehod skozi Dardanele v črno morje. dobi začasnega življenja. In ko sva bila zadujič z Liziko sama, sklenila sva z nova še ožjo zvezo. Ta razteza se tudi čez življenje onkraj groba čez celo večnost. Zveza je sveta, nerazrušljiva. A to ne zadostuje; želim, da se potrdi pred božjim obličjem; zahtevam da mi zaročenko daste pred oltarjem, hočem, da me smrt ne oropa le ljubice, ampak zakonske družice, ker le tako mi bode možno ostalemu samcu, prenašati svoje življenje. Iz teh vrstic razvidi se sanjarsko in napeto duševno stanje, ki je nadvladalo ljubezen teh dveh nesrečnih. Tudi Lizika, koje so bile ure že štete, gojila je isto toplo željo; saj razodela bi jo bila drugače sama in veselilo jo je, da jo je Vidmar prehitel. Zdajci jima torej smrt ni mogla razdreti one zveze, ki je bila najlepši sanj njenega življenja. Teti bilo je nemogoče tem željam oporekati. Obrnila se je v tej zadevi uft župnika v Satigny-ju blizu Genfa. Bil je to čestit starček. Poučeval je Liziko pred leti v prvih verskih naukih in od tega časa dopisovala sta si še zmirom. Le-ta ponudi se, da izprosi dovoljenje, poročiti boluico na domu, Ravno to pa je, zaradi česar mora vsakdo želeti, da se protivja med Rusijo in Anglijo v Aziji poravnajo mirnim p6tem, ravno v tem namreč, da bi znala Anglija zvabiti Turčijo na svojo stran, leži nevarnost svetovne vojske. Ako Turčija pripusti, da jadrajo angleške vojne ladije mimo Carigrada, je to za Rusijo casus belli, in napovedala bo tudi njej vojno. V istem trenutku pa, ko Rusija to stori, ni več sama, ampak na balkanskem poluotoku, kjer na tihem še vedno vre in kipi, kjer se duhovi še od zadnjih bojev sem niso umirili, bode se začelo zopet gibati in Turčija obdana bo naenkrat od sto sovražnikov. S vprašanjem, komu da pristaja nadvlada v Aziji, kedo da naj bode gospodar zlasti Indiji, začelo so bo znova razmotrivati tudi vprašanje, kedo da naj nastopi dedšino po onemogli Turčiji. In kaj da to vprašanje pomeni, je pač dobro znano. Delalo je uže več ko jedenkrat diplomatom preglavico ; reševali so ga uže mnogokrat, a rešiti si ga dosedaj niso upali, dobro vedoč, da se rešiti ne bo dalo brez prelivanja krvi. A baš velika ta nevarnost, ki preti celi Evropi in ki je spojena z angleško-ruskim konfliktom, navdaja nas z nekolikim upom, da bodo merodajni krogi poskusili in storili vse, da se znebijo velike odgovornosti, ki bi si jo s preveliko osornostjo in neupogljivostjo lehko nakopali. In v tem upu podpira nas nekoliko tudi to, da se čujejo vsled najnovejših poročil sem in tjii tudi na Angleškem glasovi, ki stvar trezno preudarjajo in razmotrivajo ter naravnost izrekajo, da je vender le mogoče, da krivda ni na strani Rusov, ampak na strani emira in da ne bo potreba od Rusije tirjati zadoščenja. Na drugi strani pa je baje tudi car sam izrekel pomilovanje nad neljubim dogodkom. To so pri tej zadevi veseli simptomi, ki kolikor toliko bud<5 še nado, da bode da bi jej ne bilo treba potruditi se v cerkev. A ona protivila se je temu. Zahtevala je, da se poroka zvrši z vso običajno svečanostjo. Videti je bilo, da jo je izpolnitev poslednje želje z nova oživela. Veselo sijale so jej zopet oči. S sumljivimi močmi vdeleževala se je, sedeč na zofi, sama vseh priprav za ženitovanje. Ko je udarila zaželjena ura, bila je ona prva, ki je vstala, brez pomoči, k odhodu. Po stopnicah je šla počasi, naslanjajoča se na mater in zaročenca, in ko so prišli doli do voza, posadila sta jo vanj. Tu sedela je sredi med njima, podala vsakemu edno roko in sem in tja dela jima je kako prijazno besedo. V cerkvi vsedla se je na naslonjač, ki so ga postavili tjžt za njo. Vidmar pokleknil je zraven nje, mati pa je stala zadej, držeč hčer k višku, ki je zbrala vse moči, da bi premogla notranje občutila, pod kojimi se je bilo bati, da se ne zgrudi. Po kratkem nagovoru prebere župnik poročno molitev, v koji preskoči nekatera mesta, ki so drugače namenjena vsaditi v srca novoporočenih zaupanje v veselo prihodnost, sedaj pa, v pričo skozi temno, z oblaki zaveseno nebo prodrl sčasoma solnčni žarek. A dokler ne dojdejo čisto verodostojna poročila, da je sporazum dosežen, dokler se bode le sem in tj& pisarilo in pogajalo, tako dolgo ne bode izginil strah iz prsij Evrope; kajti iz spomina ne bode se dala izbrisati tako lahko misel, da je na afganski meji uže v bogatih curkih zemljo pojila kri! Situvacija v Egiptu. P. C. — Izmed vseh načrtov, zaradi katerih se je pričela okupacija, sejnobeden ne bode izpolnil. Istina je, da se iztiran državni mehanizem pač ne more v treh letih zopet spraviti v tir, a zahtevati se pa vender sme, da se zmešnjave v tem času vsak dan ne večajo. Angleži prišli so v Egipet, da bi zboljšali finančni položaj v deželi in zopet napravili mir in varnost; da bi odpravili bič in robstvo, konečno, da bi storili Mahdija neškodljivega. O egiptovskih financah govoriti ni zdaj pravo trenotje. Kake so varstvene razmere in splošna policija, se pač iz povedanega lažje uvidi, nego bi mi mogli povedati; to je orijentalska brez-zistemnost, v katero poseza neukretna tuja roka ter uže itak zmedeno še bolj premeša. Angleška svoji nalogi ni kos, ker ne more računiti na podporo nižjih organov. Razmere v Egiptu kazale bode vedno žalost-nejšo podobo, dokler bodo neskušeni, z jezikom in mišljenjem prebivalstva neznani uradniki nasproti stali lokavim Arabcem, kateri si škodoželjno manejo roke, če se njih angleški načelniki zmotijo. Domači uradniki — če se more nekaznovano zgoditi — spustijo rajši zločinca, nego da bi ga izročili Angležem. — O najhujšem času gospoda-renja paš se kaj tacega ni zgodilo. Jedno prvih reformatornih del Angležev bila je odprava biča. Vsak človekoljub je moral to naredbo radostno pozdravljati in bi tudi zdaj ne zahteval, naj se odpravi, da-si se je (žal!) pokazalo, da se fellah (seljak, poljedelec) boji biča ter to z naivnim cinizmom sam priznava. A bič odpravljen je samo na papirji, kajti, kakor je slavni Clifford Lloyd dal pismeno povelje, kaznjence v zaporu pretepsti, tako je tudi general Stephenson nekatere kmete, kateri so se sprli z angleškimi vojaki, ter ne predobro z njimi ravnali, ukazal javno bičati. Ukaz dal je pismeno zapovedujočemu častniku. Lord Wolseley je jestvinarje, kateri so prodajali opojne pijače, tudi dal bičati. Pri temu so bili paše pač modrejši; če so ukazali upornega seljaka pretepsti, varovali so se skrbno, da niso dali iz rok pisane priče svojega samosilstva. Angleški funkcijonarji se malo zmenijo za pisane zakone, kakor tudi malo za svoja načela, če to zahteva trenotno koristij. Trgovino z robovi (sužnji) ovirati niso mogli Angleži zdaj tudi pri najboljši volji ne; pomen- umirajoče neveste, bile bi vzdramile nove britke misli. Po dokončanem obredu župnik nekoliko obmolkne in ginjeno gleda na mlad par. Potem pa pravi s stresočim se glasom: Tako sem vaju tu pred obličjem Večnega v večno zvezal. Pota božja so temna, a neskončna je njegova dobrota. On vaju vidi v tem slovesnem trenotji, gleda vajine solze, vidi vajino težko srce — a Vsemogočni ima za vse, tudi za vaju svoje plačilo. Eliza Vidmar, drago dete--------------------dovoli mi, da te tako zovem--------------------poznam te------- — bodi, bodi srečna! — Iz globočine srca prosim brezmerno dobrotljivega daritelja vseh darov, da ti podaljša tvoje dnove tu na zemlji. O, da bi vseh meni peščico let, koja mi je še živeti, in pridružil ja tvojim! Ah rad, kako rad bi ja dal! ___________A ker je on tako sklenil v svojem večnem sklepu, preljubo dete------------------gledi kvi- ško v odprto nebo, ki te bode vzprijelo; glej, čez malo časa prišla bo za tabo tvoja mati; — in mladi mož, sedaj tvoj soprog, ki je uže davno in sedaj v večno tvoj, težko uže pričakuje me, ko bo zapustil to dolino solz in se povrnil v več-noBt, v tvoje obližje, kjer smrt ne loči več, in ljivo pa je, da jo je Gordon v imenu vlade dovolil. Če bi se tudi Angležem posrečilo, premagati Mohameda Ahmeda ter uničiti njegovo moč, trajalo bi dolgo časa, predno bi se mogel status quo zopet uvesti, predno se pokaže versko gibanje, katero je politično le boj robskih lovcev po svobodi svojega obrta. Žal da ni nadeje, da bi se hotel prorok podati, njemu je sreča mila, narod radostno pozdravlja njegove vspehe, čudovite pripovedke o njegovi osebi se razširjajo, njegov vpliv sega v Arabijo in — kakor pravijo najnovejša poročila — tudi v Tripolis. Uničenje Mahdija je življenjsko vprašanje za Turčijo, in ljudje, kateri so najbolj poklicani, izreči sodbo o egiptovskem vprašanji, zatrjujejo, da more samo islamitska moč upogniti krivega proroka, ker je nje njegova najbližja naloga v tem, da prevrne prestol kalifa. Turške vojne čete, katere bi zasele mejna mesta v Sudanu, bi mogle skoro brez boja odločiti Mahdija od ostalega islamitskega sveta in gibanje bi samo sebe udušilo. Tudi v tem je trmoglavost Angleške ovira; njena vojna slabost neposrednja nevarnost za vse vlasti, katere so v orijentu interesovane. Ni se bati, da bi Mohamed Ahmed prišel v Kahiro — angleških utrjenih pozicij ob Nilu bi ne mogel premagati — a če bi se zdaj uemožno zgodilo, bi ga ljudstvo radostno pozdravljalo, da-si vč, da ga čaka najtrša usoda, kajti Mohamed Ahmed sovraži Egipčane. A če bi egiptovsko ljudstvo tudi vedelo, da bi prorok poleg Cheopsove piramide postavil jedno s črepinj ubitih Egipčanov, palo bi mu vender pred noge, kajti njegovemu bornira-nemu fanatizmu zdi se bolje, če Egipčan dobi smrt od roke Moslima, nego če živi v prijateljstvu s sovražnikom vere. Tak je položaj v Egiptu po skoro triletnem angleškem civilizatoričnem gospodstvu; med tem časom zgubila je dežela svojo krasno afrikansko posest in vsled hiranja trgovine vidno ubožala. Evropa ne bode hotela, da Egipet še nedoločen čas trpi za to, ker ni bil njegov vladar dovelj močan, da bi strahoval častihlepnega seljaka, kateri si je oblekel vojaško suknjo in začetkom nezavestno, pozneje pa v izdajskenUSporazumljenji prodal svojo domovino. Bombardomeut in triletna mučna doba dala sta nemirnim duhovom dober vzgled — navzočnost angleških čet v Egiptu pa je zdaj po polnem nepotrebna postala. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Državni zbor se bode zaključil, kakor pri-povedajo dobro poučeni listi, uže dnč 18. t. m., če bode gospodska zbornica do tedaj rešila uže predložene jej predmete. Državnozborske volitve stojijo zdaj uže v prvi vrsti med vsemi političnimi vprašanji. V kjer poplačuje božji mir in veselje vsacega trpina! Sivi starček obmolkne. Milo se mu je storilo in beseda mu je zaostala. Vidmar vzdigne Liziko v naročje; položi jo počasi na voz; obsipa jo z najnežnejšimi ljubez-nivostimi, z najlepšimi imeni, imenuje jo nebeško ženo, preljubo soprogo; hotel je v nji na novo vneti življenja iskro, ki je uže vgasovala. Tako dospeli so domov. Ko je sedela tu zopet na zofi, pomignila je svojima dvema spremljevalcema, naj se jej približata. Urno in kratko jela je sopsti. Mraz pretresaval jo je po udih in bleda višnjevost, ki se je tu in tam na zalem licu prikazala, opominjala je na bližajočo se smrt. Prišel je torej čas ločitve, pravi z vidnim trudom. V Boga, draga mamica — saj zapustim te pri njem! — Vidmar, gori te pričakujem! — Blagi smo v Bogu; — večno! — Vidmar! Nadaljevati ni mogla več. Mati in ljubljenec držala sta jo v naročjih, zadnji izdih poljubila sta jej iz usten in z njim splavala je njena čista dušica v rajske višave. vseh provincijah pričeli so levičarji uže svoje agi-tovanje, sklicujejo se volilni shodi, pri katerih se ve da govorniki skušajo zopet preveriti volilce, da država more samo tedaj obstati, če zasedejo ministerske stole Plenerji in Suessi; zopet se toži o izmišljenim zatiranem nemštvu. Se vč da ti gospodje najdejo le malo takih kratkovidnežev, kateri bi hoteli verjeti njihovim tiradam. Iz Hrvatske se poroča, da je budgetni odsek sabora vzprejel nespremenjen budget za uk in bogočastje v isti obliki, kakor ga je predložil ban. S tem je baje med vlado in Srbi napravljeno zopet popolno soglasje. Nekov dunajsk dopisnik poroča v »Standard*! da namerava avstro-ogerska vlada v jeseni na Du' naji predložiti delegacijam predlog, naj se formalno Bosna in Ercegovina vtelovita, in sicer to v soglasji z vsemi merodajnimi krogi. Dopisnik ve povedati, da so dotični dogovori s Turčijo imeh za Avstrijo ugoden vspeh in da bodo ob ugodnih razmerah tudi druge vlasti dovolile v spremeno berolinske pogodbe. Turčija izgubila da je uže vso nadejo, da bi še kedaj dobila te provincij® in prebivalstvo teh provincij da je po polnem z&' dovoljno z avstrijsko vlado. Rusija da bi bila sicer drugače ugovarjala, a po shodu v Skjernjevicab so razmere postale drugačne. O tem vprašanji g°' vorilo se je uže večkrat, a se potem zopet P®' zabilo, za tega delj tudi tej vesti ne moremo prl' pisovati posebne verodostojnosti. Tuje dežele. JPetrograjski listi pišejo, da je bil s\edoJl boj med Rusi in Afganci le slučajen konflikt, ka' teremu se zaradi velike bližine nasprotnih strank ni bilo skoro možno izogniti. Izrekajo nadejo, da se zaradi tega pač ne bodo pretrgala pogajanja- O boji Rusov z Afganci priobčuje »Reicbs-anzeiger" poročilo Kumarovo z dnč 20. marcija vojnemu ministru. V tem poročilu pravi Komarov, da je ukazal ruskim četam, naj se nastavijo v daljavi petih vrst, da se tako izognejo boju. Ko pa so se Afganci prepričali, da Rusi ne namera* vajo napada, jeli so se vedno bolj bližati ruskemu taboru. Afganci zaseli so dnč 16. marcija grič ruskem taboru ter jeli se utrjevati, za hrbtom ruskih čet pa so postavili konjico. Dnč 17- marcija zahteval je Komarov od poveljnika Afgancev, naj do večera zapustijo levi breg reke Kuš m desni breg reke Murghab do izliva v reko KuŠ-Na to pa je dobil odgovor, da afganski poveljnik po angleškem svetu tega ne bode storil. Še jeden pot je Komarov prijazno ponovil svojo zahtevOi potem pa se je dnč 18. marcija pomikal p‘oti postojankam Afgancev. Menil je, da se bod® za' deva dala mirno poravnati, a ker ga je takoj na' palo afgansko topništvo in konjiča, bil je primoran spustiti se v boj. Tako uradno poročilo Komarovo. O vstaji v Manitobi (Kanada) se poroča: Upor provzročili so vladi zemljemerci, ker so s® vmešavali v deželne pravice, katere zahtevajo me' šani rodovi za se. Riel postavil je provizorno vlad® za severnozapadno ozemlje; sam je predsedniki Gabriel Dumas najvišji poveljnik vojne in zraven je še ravnateljstvo, sestoječe iz petih svetnikov- Dopisi. Iz Železnikov, 11. aprila. (Izv. dop.) Častil gospod urednik, redko Vam dohajajo od nas dO' pisi, saj se pa tudi ničesar ne zgodi, kar bi bil® posebne važnosti in vredno, da zvč širni sloveusk1 svet. Pred kratkim se je vender zgodilo nekaj p®' menljivega, važnega, ne le samo za zdajnost, tud' za bodočnost. V naši dolini pričelo se je daniti! Ne smel® sicer trditi, da nismo narodno uže zelč probujenb a vender ne še v isti meri, kakor bi se moglo i° smelo zahtevati. Vsak trudi se po svoji moči, ko* likor mu dopušča čas in gmotne razmere, da sl naroča slovenske knjige in časopise, ter tako s časom napreduje. A to godi se le pri posamezni' kih, večina prebivalstva vender pri tem nima deleža. Z veliko radostjo se je torej pozdravljala po nekaterih blagih gospodih sprožena misel, se ustanovi bralno društvo, katero bode razširjalo blagodejno omiko v slednjo kmetsko kočo. Mnogo truda je bilo treba, predno je ta blaga misel ’’meso postala" — a zasluga je tem večja. |V Velikonočni ponedeljek bil je slovesen dan za Železnike. Obilo pokov iz topičev oznanjalo je okolici, da se danes otvori pri nas „ Slovensko oralno društvo*. Zanimanje za to društvo je veliko, kajti zdaj uže broji 100 članov, in gotovo Jei da jih še mnogo pristopi. Odbor društva sestoji iz naslednjih gospodov: redsednik: Matej Kljun, kaplan; podpredsednik: Levični k, učitelj, odlikovan s srebernim kiižcem za zasluge; tajnik: Ažman; blagajnik: Košmelj, daljni odborniki gospodje Demšar, Klopčič in Šušteršič. Pričelo se je uže nabirati tudi za društveno zastavo, in najbrže bode uže gotova do praznika sv. Rešnjega Telesa. Tako izpolnila se nam je dolgo gojena želja P« bralnem društvu, in iz dna srca mu kličemo: Naj procvita! Razne vesti. — (čuden zaslužek.) Prod nekolikimi dnevi Umrl je v nekem predmestji v Parizu star mož, ki je skozi več let na nenavaden način služil si vsakdanji svoj kruh. Ker težkih del več opravljati ni mogel, služil jo raznim ljudem kot — buditelj. Ustajal je namreč vsako jutro uže ob dveh in jo šol od kraja do kraja, ter je ljudi zlasti delavce budil, kadar jo komu troba bilo vstati. Imel je posebno knjižico, v kateri je imel zaznamovane vso svoje naročnike in tudi čas, o kavern je moral vsacoga zbuditi. Čas in pot uredil jo tako ^ nikdar pri nobenem določenega trenutka zamudil ni. 11 vsakem zaklical je na poseben, uže prej domenjen način. Kakor hitro jo dobil odgovor in so je prepričal, jo dotičnika probudil, hitel jo naprej. Plačilo, ki ga Je za ta svoj trud jemal od posameznikov, bil jo majhon, namreč samo en sold na dan. Naročilo pa se je lahko tudi za cel teden, ali tudi mesec vkup iu tedaj se je 3° plačilo primerno znižalo. Največ zaslužil si je po *uui, ko so dolge noči. Tako živel jo tor opravljal nenavadni ta posol dolgo let, dokler mu smrt ni prinesla 11111 u, kojoga si v življenji sam privoSčil ni. K zadnjemu počitku spremljevala ga je volika množica njegovih ^ročnikov. Bog vd, bo li dobil svojega naslednika, ali n°, v tem poslu. — (Strašen dan) imeli so pretečeni ponedeljok v soveio-afrikanskem mestu Tripolis bivajoči kristijani. ^°k fauatičon turšk duhoven pridigoval jo namreč P|ej ta petek v mošeji, da nameravajo Italijani zasesti mesto in da je tedaj potrebno, da so kliče Allah lla pomoč, da odvrne od mesta veliko nevarnost. Zaradi toga misli v ponedoljek napraviti procesijo, pri kateri s° bodo Allahu doprinašali tudi darovi. Na ponedeljek Privrelo jo ros vso mohamedansko probivalstvo skupaj lu jo v dolzih procosijah moleč hodilo od ulice do ulice. različnih krajih darovala se je žival in s krvjo ^ropii je duhoven hišo in coste. Evropejci, ki v tom m°stu v precej obilnem številu prebivajo, tresli so se v smrtni nevarnosti, kajti zdaj pa zdaj so pri' n>6sjal1’ da b° fanatična četa planila čeznjo tor raz čaSun^ ^'b- Vender so ondotno oblastnijo šo o pravem ni pti&1rQbc!l' *a red in za to, da do tacoga krvoprelitja da j0 n ^nož.) K redarstvu prido mož in naznani, Ploveče 0IB!ls^*0 v njegovo stanovanje strašno sitno Strank 0<* katoreSa 80 bati, da ne bi kaj odnesel. U0Var Carstva misleč, da bode zalotil kakega zelo pot roPar^a’ P°d& so kolikor mogoče hitro na v Stanovanje tožnika. DospovSi tjil dobi - urad-Ka, ki je ravno tožnikovo pohištvo rubil za dolgi, •"b bajo ni imel ravno premalo. „Vo. " (Boljši prostor.) Strijc popraža maloga ličnika: »No, Karolčok, kak prostor imaš v So kletji v šoli?" Karol: „0 striček, mnogo bolj-„ajsa pretočeno leto; letos sem namreč Stir- ostoj.V striic: »Pa če 80 n0 motim’ bil si laui ^arol: »To je uže ros, dragi striček; vendor 8 sedim ravno pri pečil“ Oj, ~~ (Odgovor u m o t n i k a.) K nekomu zol6 imo- slikarJu živalij prido anglošk lord, ki jo kaj Sv°jo samooblastnost in ošabnost pred svotom kazal. Stopivši v slikarnico, pozdravi umetnika s praSanjem: »No, ste vi tisti slikar, ki samo neumno živino slika „Da, to sem jaz“, odgovori slikar, „žolito li, da vas naslikam?" Domače stvari. „Matica Slovenska." (Konec.) Gosp. dr. Tavčar graja deficit, katerega ima uže več let odsek za izdavanje šolskih knjig. Naj bi se delalo nekoliko bolj varčno, skušal naj bi se pokriti primanjkljaj. Sicerj>a da so „Matica“ s svojim premoženjem silno oblastno oJmaša, izdava namreč silno drago knjige. OF cosarjevi slavnosti izdala je dragoceno knjigo, potrošila mnogo denarja, a niti zmenila so ni, da bi bila sklicala izreden občni zbor. Gosp. Eobič pojasnjuje, da je deficit nastal vsled tega, ker je »Matica" založila knjige, katere pa za šolo niso še potrjeno; glavuica jo torej založena v knjigah in gotovo ne izgubljena Predsednik g. Grasselli omenja, da se zaradi nerodnosti i v taini5lrnTv^:p^°Wo.,ji viansko lot»~ni. mogel skIicati_občen zhar. — Kar se tiče jeduotne pi- savo v »Matičnih" knjigah, bi to gotovo vsak žolol, a to jo silno težavno doseči, kor nekatori pisatelji zahtevajo, da so na njihovi pisavi prav nič spremeniti ne smd. V tem torej odbor no zadoue nikaka krivda. Računski sklep za 1883. 1. kaže premoženja gotovini 40 475 gld. 50 kr. in v vrednostnih papirjih 9600 gld. Troškovi za izdavanje knjig in za popravljanje oboli »Matičnih" hiš na Kongrasnom Trgu št. 7 in na Brogu št. 8 zuašali so 9939 gld. 64 kr. Računski sklep za 1884. 1. pa kaže premoženja 51 440 gld 30 kr. v gotovini in v vrednostnih papirjih 9600 gld. To leto znašali so troškovi za izdavanje knjig in drugi 5559 gld. 63 kr. Pregledovalci računov izvoljeni so bili gospodje: dr. Stare, Žagar in J. Pfeifer. Računski sklop zakladov, katori so v „Matičini“ oskrbi, kaže: Za Vodnikov spomenik 4981 gld. 46 kr., za Vilharjev spomenik 290 gld. 4 kr, za Tomšičev zalogo v literarno namene 1350 gld. 7 kr. in za dr. Costov spomenik 1027 gld. 31 kr. Vkupno v oskrbi » Matico" so naLajočo promožonjo znafia 7648 gld. 88 kr. Po g. Robiču z velikim trudom in marljivostjo sestavljena bilancao o Matičinem premoženji kažo, da je imela »Matica" dnd 21. marcija 1885. 1. promožonja 61523 gld. 41 ‘/s kr. »Matica Slovenska" izdala je izza svojega obstanka za izdavanje knjig 107 316 gld. 18 kr. Gosp. Hribar prodlaga, naj so predloži deželnomu zboru prošnja, da dovoli »Matici" nekaj podporo za izdavanje knjig. — Se vzprojmo. Predsednik g. Grasselli izreče konočno gosp. Robiču za tako marljivo in natančno sostavo bilanco in statistično podatke zahvalo, čemur zbor pritrdi. Na to so jo zbor zaključil. — (Potrjena pravila.) Visoko c. kr. ministor-stvo odobrilo je z odlokom z dne 9. t. m. št. 5179 po deželnem poslancu g. Luka Svetcu in drugovih v potrdilo predložena pravila »družbe sv. Cirila in Metoda." — (Pri današnjih dopolnilnih volitvah v mestni zastop) HI. razreda bili so izvoljeni gg. Ivau Hribar s 75, Pran Trtnik s 75, Dragotin Žagar s 74 iu dr. Valentin Zarnik s 73 glasovi. Volitve udeležilo so jo 75 volilcov. — (Dopolnilno volitve v mostni zastop.) Včeraj dopoludne imeli so volilci prvoga razreda volilni shod v čitalniški dvorani. Kot Kandidatjo so so postavili dozdanja mestna odbornika g. Henrik Nič man, hišni posestnik, in g. Josip Tomok, posestnik; kot nova kandidata sta so postavila gg. dr. Josip St ar6, hišni posostnik, in J. Volkavrh, posestnik tovarno, kor sta dozdanja mestna odbornika gg. dr. Mosche in F. Peterca odpovedala se zopetni izvolitvi. — v drugem razredu jo mostu.dozdanjega odbornika g. A. Bayerja, kateri ni hotol sprojoti mandata, kot kandidat postavil g. Ljudovik Ravnihar, c. kr. sodnijski svetovaloc. —■ V tretjem razredu se jo postavil mostu gosp. Mayerja, katori ni kandidaturo sprojel, g. Karol Žagar, posostnik iu deželni blagajnik. — (Znanstvena predavanja.) Včeraj dopoludne predaval jo g. prof. Senekovič ,na mnogo-stransko izraženo željo zopet o električni razsvitljavi. Udeležba bila je zopet precej mnogobrojna, in blagaj-nica »Narodno šole" pomnožila se je zopet za pro-cojšnjo svoto. — (»Literarno-zabavni klub") imel jo minulo soboto zvečer ob 8. uri svoj jour-fixe v hotelu »pri Maliči". Sešlo se je okolo 20 gospodov članov. Predsedoval je g. potovalni učitelj G. Pirc, predaval pa je g. dr. vitez Bleiweis Trsteniški o morilcu predsednika Garfielda ter je pojasnjeval iz zdravniških izrekov, da jo bil morilec na umu bolan, ko jo izvršil grozno dejanje. (Berilo priobčili bodemo v feljtonu.) Po daljšem razgovoru o zopet oživljenem »Slovenskem pisateljskem društvu" pristopili so temu društvu skoro vsi članovi jour-fixa, uverjoni, da to društvo istinito zasluži vsestranske podpore. — Kakor pri vsakom jour-fixu, tako so je tudi nocoj nabrala za »Narodno šolo" precejšnja svotica. — (Sposobnostni izpiti za učitelje in učiteljice) pričeli so so danes. Oglasilo se je k izpitom 11 učiteljev in 9 učiteljic, in sicer gg. Avgust Arzelin, Karol Benedik, Mihaol Bregant, Jurij Erker, Jurij Erker st,, Robert Erblich, Pran Galle, Ivan Hočevar, Pran Kalan, Anton Kadunec, Ivan Kruleč, Toma Petrovec, Peter Pogačnik, Ignacij Zupan, Ljudovik Stiasny, Avgust Stefančič, Ivan Toman, Ivan Tomažič, Ignacij Tramte, Ivan Vogelnik, Josip Windisch, in gdč. Katarina Droll, Marija Michel, Janja Miklavčič, Sofija Podkrajšek, Ana Pour, Ana Rizzoli, Doroteja Rpprecht, Ana Schmiedinger in Frančiška Schmittik. Za meščanske šole so ni oglasil nobeden. — (Kranjsko obrtno društvo) ima danes zvečer ob 8. uri v društvenem prostoru v hiši gosp. Frana Štruklja v Kolodvorskih ulicah svoj redni občni zbor. Na dnevnem rodu je računsko poročilo in novo volitve. (Občinske volitve.) Iz kamoniškega okraja poroča se nam o sledečih volitvah novih občinskih prod-stojništev: Na Rovi bil je županom izvoljen Ivan Kodo iz Žič, občinskima svetovalcoma pa Luka Kosmatin iz Zič in Jakob Pevec iz Zagorico. — V občini Krtini volili so Ivana Majhna iz Brezja županom, a Antona Zarnika iz Krtino in Gašparja Kovača iz Studenca občinskima svetovalcema. — Pri novi volitvi občinskega predstojništva v občini Brezovici pa je bil izvoljen županom Ivan Orehek iz Žej in občinskima svetovalcema Martin Kržan iz Žej in Ivan Rahnd iz Rače. — (G. F. S. Vilhar,) kateri je ravnokar izdal drugo knjigo svojih skladb, preselil se je v Sisek. Kdor si torej hoče naročiti skladbe, naj svoje naročilo pošlje v Sisek. Cena drugi knjigi je 1 gld. 60 kr. — (Nesreča.) Iz litijskega okraja so nam piše: Dn6 2. t. m. kopalo je več delavcev blizu postaje Sava pesek, med njimi tudi Anton Vodenik iz Raven. Kar se utrga nad njimi precej debel kamen in zadene zadnjega s tako silo na zadnji del glave, da jo takoj izdihnil dušo. —• (Utonil.) Iz Zagorja se nam poroča: Dnd 9. t. m. predpoludndm utonil je devetletni deček Miha Koder, sin kurjača v steklarnici v Toplici. 'Bil je pri očetu, a ko ga ta domov pošlje, ga ni ubogal, ampak šel jo k potoku, ki je bil vsled zadnjih nalivov hudo narasel, in jo skušal tam z nokimi grabljami potegniti košček losa iz vodo. Ko je pri tom z roko v vodo posegel, spodrsnila mu je noga in kmalu jo izginil v valovih doreče vode. Dobili so ga kakih 150 korakov pod poslopjem, kjer so steklo brusi, uže mrtvega. (Poboj.) Iz Preserja so nam poroča: Veliki ponedoljok stepli so so tu fantje in jo dobil Andrej Žot voč udarcev s kamnom po glavi, za kar se pa ta ni mnogo zmenil. V torok je še šel v Podpeč in jo tam pijančeval. Ko pa prido okolo 9. ure zvečer domov, vležo so na peč in kmalu potem umrje. (Uboj.) I* Gorenje Šetine se nam poroča: Dn6 5. t. m. okolo šeste ure popoludnd stepli so so tukaj fantje in je pri tem 231etui Peter Stibol na mestu mrtev ostal. (Umor.) Iz Ostrožna pri Colji so poroča, da jo prod kratkim našol na nekem travniku pastir truplo otroka, kateremu jo manjkal goronji del. Umora surn-njiva je dninarica Reza Tratenšek. Pričela so so pro-iskavanja. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ London, 13. aprila. »Standardov" dopisnik pri Lumdonovi misiji telegrafira iz Tirpala z dn6 7. t. m., da Rusi naprej marširajo ob bregu reke Murghab. Poročilo Komarova vsi listi označujejo kot nezadovoljivim. Bcrolin, 12. aprila. ,,Voss. Zeitung" poroča iz Pariza, da ravnokar v Ai-le-bains došla kraljica Viktorija namerava takoj vrniti sc v Angleško, kar pomenja resnost položaja. London, 12. aprila. Tu trudijo se zastopniki raznih velevlastij, da bi preprečili vojsko. Nemški poslanik ima nalog, delati pri Angleški na to, da se afgansko mejno vprašanje prepusti v razsodbo nevtralni vlasti. Teheran, 12. aprila. (Reuterjevo poročilo.) Ejuba Kana so danes zjutraj zaprli in odveli v trdnjavo, kajti pri njem našli so pisma zadevajoča njegov pobeg. Perzijsko čete zasele so njegovo hišo. Ottava, 12. aprila. Kanadski ministerski re-sident v Battlefordu prosil je telegrafično pomožnih čet, ker ga od vseh strauij obdajajo Indijani, ter ne more poslati pomoči v fort Pitt, od koder je dobil poročilo o grozni moriji, katero so zvršili Indijani. Pet mož, med njimi dva duhovnika in jedna ženska, so bili umorjeni. Ubegla oseba prinesla je poročilo iz fort Pitta. Telegrafično borzno poročilo 7. du6 13. aprila. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................... 79-90 » » » > srebru.............................80-30 Zlata renta.................................................105-40 5% avstr, renta.............................................95 -20 Delnice ndrodne banke...................................... 839- — Kreditne delnice........................................... 281-80 London 10 lir sterling......................................125-90 20 frankovec................................................. 9-93 Cekini c. kr................................................. 6-86 100 drž. mark............................................... 61-45 Uradni glasnik z dn6 11. aprila. Pod oskrbništvom: Vsled sklepa c. kr. dež sodnije v Ljubljani Andrej Simonič z Malega Otoka št. 8 (postoj. okraj) zaradi slaboumnosti. Oskrbnikom mu je Matija Dolenec iz Rakulika. Umntvenje: Od kranjske hranilnice umrtvuje se vkra-dena vložna knjižica št. 140630, glaseča se na ime Ana lvovašič iz Ljubljane in na vsoto 97 gld. Na prošnjo Antona Umbergerja, krčmarja v Ljubljani, loz ljublj. mest. posojila št. 474, kojega je imenovani izgubil. Ustanove: Raspisanih je jedenajst dijaških ustanov za šolsko leto 1884/85. Podrobnosti in pogoji so v uradnem listu «Laib. Ztg.> št. 80 z dn6 10. aprila t. I. Licitacije: Dn6 23. aprila ob 9. uri dopoludne dodado se potem javne ponudbe dela za gradnjo novega šolskega poslopja v Spodnji Hrušici, in sicer mojslerska dela za vsoto 2007 gld. 88 kr., materijalije 1721 gld. 51 kr., ročina dela in dovozna 1301 gld. 61 kr., vkupe 5121 gld. Licitacijski pogoji in načrti so na razpolaganje pri c. kr. okr. eolskemu svetu ljublj. okolice. Eks. dražbe: V Kranjski Gori zemljišče Andr. Tarmanna iz Kranjske Gore (2980 gld.) dn'6 21. aprila, 23. maja in 23. junija. — V Ložu posestvo Jere Baraga z Vrba (640 gld.) dno 18. aprila, 18. maja in 19. junija; — posestvo Jan. Korošca iz Maina (790 gld.) dnč 18. aprila, 18. maja in 19. junjja. — V Novem Mestu zemljišče Jurija Ravberja iz Rateža (310 gld.) dnu 29. aprila, 27. maja in 30. junija. Twjei. D n 6 11. aprila. Pri Maliči: Berncr, Prinz, Brust in Himer, trgovci, z Dunaja. — Urbach, trgovec, in Boskovits, fabrikant, iz Budimpešte. — Baron Scotti, c. kr. major, iz Gradca. Tautsclier, stavbeni podjetnik, s soprogo, iz Ljubljane. Pri Slonu: Basadonna, zasebnik, iz Milana. — Jellouschegg, bankovni blagajnik, s soprogo, iz Trsta. — Fein, agent, z Ogerske. — Godina, trgovec, iz Grinine. — Jellenz, trgovec s sinom, iz Karlovca. Pri Avstr, carji: Kirn, zasebnik, z Reke. Umrli so: Dnč 11. aprila. Fran Pfeifer, umirovljenega c. kr. majorja sin, 6 mes., Poljanski nasip, sušica. Dnč 12. aprila. Alojzija Treven, mokarjeva hči, 10 mes., Rimska cesta št. 17, kašelj. V civilni bolnici: Dne 11. aprila. Marija Samotorčan, delavka, 24 1., jetika. Tržne cene. V Ljubljani 11. aprila. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 27 kr., domače 6 gld. 85 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 5 gld. 36 kr.; oves 3 gld. 41 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld, 36 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 52 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 66 kr., svinjini 68 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Srečke z dn6 11. aprila. Trst: 31 51 87 65 L i n c c: 78 11 82 1 65. Meteorologično poročilo. Čan i opazovanja Stanjo barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi a , 7. zjutraj 729-38 1-4 o, 2. pop. 728-02 13-6 1 i 9. zvečer j 727-781 7-2 .=1 1___________ 1 i vzh. sl. jzpd.sl. bzv. I 'C ' o. 7. zjutraj 726 -44 2. pop. j 725-23 9. zvečer ! 725-23 6-8 t vzh. sl. 13-6 j jzpd. sl. 10'6 I bzv. Mo- Nebo j krina I v nun megla | p. js. 3-80 obl. O 26 dež Pain-Expeller! Srečni zdravilni vspehi, ki so se uže petnajst let s tem starim osvedočenim domačim sredstvom pojavili pri protinu, revmatizmu, so porok, da ne bode žal nobenemu bolniku, da je poskusil to zdravilo. Skoro v vseh rodbinah se nahaja ta pristni Peter rokodelčič, 36 j/1) III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Proške faro, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo, 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. — Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gl®' 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Sol, v vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) l-azlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo 4a'* slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožioo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudečl kapici in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr. m ------------------------------------------------ i»,ra g,t»_________/fr_________— ■>.. >:■ Vjii« * -Cffiviipiu -v- O)‘o 'ir y d)i«T~—3---- •$-’ Vozili nakladni listi dobivajo se v tiskarni Kleinmayr & Bamberg* v Ljubljani. to—-'v'------------------- ^)