informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St. 5,—Leto XVIII.—Titovo Velenje, 1.2.83 „POKAL GORENJA TOZDU GALVANA V Rdeči dvorani je bila minulo soboto, 29. januarja 1983, športno zabavna prireditev s podelitvijo »Pokala Gorenja 1982". Srečanje športnikov Gorenja je potekalo v prijetnem okolju, ob prijetni glasbi, razvedrilnih igrah in tovariškem vzdušju. Čeprav so morda organizatorji, Služba za rekreativno in kulturno dejavnost, pričakovali še večji obisk, pa smo lahko tudi s tem bili zadovoljni. Organizirani obliki rekreacije, razvedrilu in oddihu, ter športni aktivnosti v Gorenju že dalj časa posvečamo kar precejšnjo pozornost. Priljubljene so najrazličnejše oblike tekmovanj, med katerimi si tekmovanje za prehodni pokal Gorenja utira kar precej trdno pot. V domala vseh športnih zvrsteh, od iger z žogo do šaha, od atletike do ribolova, se skozi vse leto vrstijo tekmovanja med tozdi in službami. V posameznih tozdih in delovnih skupnostih so kar precej aktivni, žal pa akcija ni zaživela povsod enako. V veliko spodbudo bi naj bili številni in lepi pokali ter druga priznanja, ki jih je prejelo na sobotni prireditvi kar precej naših sodelavk in sodelavcev. Vendar nam ne bi smeli biti edino vodilo svetleči Pokali, temveč takšna oblika rekreacije, ki krepi naše telo in duha. Torej stalna oblika športne aktivnosti, lahkega teka, hoje, iger z žogo, razvedrila. Zal pa prepogosto najdemo čas le za golo ,,tekmo" ko gre za pridobitev točke za pokal, ali kakšno drugo srečanje, ki se ponavadi konča zunaj igrišča ali telovadnice, ob pijači in v zakajenih gostilniških prostorih. Precejšnjih denarnih sredstev, ki jih namenjamo rekreaciji, nam ne sme biti žal. Po drugi strani pa moramo biti delavci tudi tisti, ki bomo z voljo in zadovoljstvom izkoriščali vse te možnosti. Resnično so nam odprte številne telovadnice in prostorna Rdeča dvorana, kegljišča in plavalni bazeni. Na voljo imamo športno opremo in pripomočke. Organizirani so številni tečaji, izleti in drugo. Za de- 1982” lavce Gorenja in družinske člane. Včasih tako ugodnih možnosti ni bilo. Pokalna tekmovanja v letu 1982 so znova prinesla največ uspeha tozdu Galvana, ki je osvojil skupni pokal. Med moškimi so bili najuspešnejši delavci Galvane, med ženskami pa delavke DSSS Gorenje Promet Servis. Prav tako so pokale prejele vse zmagovalne ekipe v posameznih športnih zvrsteh. V soboto so priznanja prejeli tudi najuspešnejši organizatorji rekreacije v letu 1982; Srečko Krajnc (Galvana), Irena Zemljak (DSSS GPS), Teodor Melan-šek (Pralna tehnika), Martin Lah (Plastika) in Bojan Rop (Orodjarna). Priznanja so podelili tudi prizadevnim kolesarjem. Na sobotni prireditvi so v šaljivem tekmovanju (v štafetnih tekih, metu pikada v balone, sestavljanju napisa in vleki vrvi) bili najspretnejši in najsrečnejši tekmovalci tozda Kuhalni aparati. Na naslednja mesta so se uvrstili: 2. Galvana, 3. Orodjarna — Plastika 4, RRS in GPS in 5. Pralna tehnika. Pripravili so tudi nagradno igro za gledalce. Naj povemo še to, da je pokale podeljeval predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Jože Meh, prireditev je povezoval Tone Rehar, nastopila sta Zorica Fingušt in Karli Arhar ob spremljavi Šaleškega instrumentalnega kvinteta. „IDEJE” V TOZDU ŠTEDILNIKI predlagaj nekaj koristnega POGOVOR Z INOVATORJEM: BRANKO AMON Branko Amon se je rodil leta 1955 in kot številni vrstniki se je takoj po končani osnovni šoli zaposlil v Gorenju. Začel je delati leta 1970 pri štedilnikih, bil je sestavljal ec na klasičnem montažnem traku. Štiri leta dela ob traku so mu kar hitro minila, ob delu pa je strmel za tem, da bi si to delo olajšal, da bi se ob delu tudi izobraževal. Bil je tudi transporter, junija 1975 pa je postal skupinovodja na traku v predmonta-ži tozda Štedilniki. Tedaj je tudi že odslužil vojaški rok in se ob delu srečeval s problemi, ki jih je znal rešiti. Konec leta 1976 je postal mojster na montažnem traku. To delo je opravljal do lanskega junija, od takrat naprej pa je planer obrata stiskalnice. Ob delu končuje tudi šolanje na ekonomski srednji šoli. „V več kot desetih letih dela v proizvodnji štedilnikov sem se spoznal s številnimi podrobnostmi. Ob vsem, kar sem spoznal in ugotovil po pogovorih s sodelavci, in je bilo na videz nerešljivo, sem se zamislil. Zamisel ti pride podzavestno v um in vztrajaš, dokler ne najdeš rešitve, ki je boljša od prejšnje. Seveda pa moj cilj ni samo lastna za- misel, lasten predlog kakšne inovacije, temveč želim predvsem to, da bi sleherni delavec razmišljal o svojem delu, kako bi ga izboljšal, pocenil, spremeni! tehnologijo za lažje in bolj racionalno delo ..." Branko je predlagal poenotenje profilov (levi in desni) za toč kanje predalov in poenotenje profila U (vezni) štedilnika. „Pri novih programih imamo večkrat prevelike želje in tudi ambicije za nekaj novega, hkrati pa ne izhajamo iz obstoječih polizdelkov, ki bi jih korigirali ali dopolnili. S tem bi izostala proizvodnja novih orodij, pridobivanje soglasij in podobno. Predlog poenotenja profilov bi lahko že prej uporabili, pri obstoječih programih, z enotno spremembo na vseh programih. Premalo je sodelovanja vseh spremljajočih služb, od nabave materiala, proizvodnje polizdelkov do montaže in končne prodaje. Morda bo kdo k temu kaj oporekal. . ." Kaj pa na področju planiranja? So tudi tu možne izboljšave, predlogi? „Tudi pri planiranju proizvodnje bi se dalo kaj izboljšati, vendar še vedno primanjkuje ustrezne pločevine. Problem je pri predvidenih tehnoloških postopkih, začenja pa se že pri debelini pločevine, ki po postopku odstopa. Večje je tudi vprašanje obremenitve obstoječih orodij, možnost večje okvare, hitre obrabe in drugo. Če bi bilo dovolj pločevine racionalnih serij, bi pocenilo proizvodnjo in v končni fazi zmanjšalo obrabo orodij. To pa je tudi že velik prihranek. Pocenitev pa hkrati pomeni več dohodka, tudi za razširjeno reprodukcijo." Branko Amon ni samo uspešen inovator, uspešen je pri delu in aktiven na družbenopolitičnem področju. hj DECEMBRA REKORDEN IZVOZ V decembru leta 1982 so službe izvoza v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis dosegle rekorden izvoz izdelkov, članic SOZD Gorenje. Povečan izvoz je bil sicer načrtovan, vendar so ta pričakovanja v sedanjih, zelo oteženih razmerah gospodarjenja, pogosto vprašljiva. Prav zaradi tega je decembrski rekord izvoza Gorenja zelo pomemben in predstavlja še večjo spodbudo za še močnejše prizadevanje in pogumnejši prodor na svetovno tržišče. V decembru so naše službe izvoza realizirale prodajo na tujem v višini 500 mio din; največ so izvozile hladilnikov, štedilnikov, pralnih strojev, zamrzovalnih skrinj, malih gospodinjskih aparatov, hladilnih bazenov, varilnih aparatov, anten, granulatov, garderobnih omaric, vodokotličev, ventilatorjev, bojlerjev . . . V doseženi decembrski realizaciji znaša delež konvertibilnega izvoza 90 % oziroma 450 mio din ali skoraj 12 mio dolaijev (podatki so po ZIS tečaju za leto 1982, to je, 41,80 dolar fco jugo meja). Največji delež v izvozu beležimo pri izdelkih Tovarne gospodinjske opreme in sicer v vrednosti 450 mio din, delež izdelkov ostalih članic SOZD Gorenje pa je približno poprečje prejšnjih mesecev. Z decembrsko realizacijo so se občutno zmanjšale zaloge izdelkov in, če v zadnjih dneh decembra ne bi imeli težav s transportnimi sredstvi, bi ostali praktično brez zalog. TOZD KUHALNI APARATI predlagaj nekaj koristnega POGOVOR Z INOVATORJEM. ZVONE PEČNIK Štiri prijavljene inovacije, od tega tri sprejete. To je na kratko tisti podatek, ki nas je spodbudil, da smo poiskali v tozdu Kuhalni aparati Zvoneta Pečnika, sicer mojstra na traku vgradnih pečic, ki mu v Gorenju mineva že enajsto leto. Ni ga bilo težko najti, pa tudi zapomniš si ga hitro, ne le zaradi svetlih brk, ki te prvi hip zbodejo, temveč in predvsem zaradi svoje pristopno-sti, ki ni samo zgovornost ali klepetavost, in pa zaradi njegove iskrenosti, ko brez sprenevedanja spregovori o svojih mladostnih zatikanjih. Takole bolj zapleteno in ..strokovno" bi temu rekli ..iskanje samega sebe". Zvone Pečnik ni bil namreč tiste vrste učenec, ki ob koncu leta prejema pohvale za pridnost in vzorno učenje. Je bil nemirni duh tisto, kar 9a je vodilo z ene šole na drugo, kdo ve?Nekaj je prav gotovo.Tisti večni, ne biti zadovoljen s tem kar imaš, kar delaš že deset let, ga je skupaj z akcijo Predlagaj nekaj koristnega privedel do tega, da je svoja razmišljanja in opazovanja strnil v štiri predloge, s katerimi naj bi izboljšali delovni proces in olajšali delo delavcem. Delo pa pozna dobro. V Gorenju je počel že vse mogoče, od prebiranja polizdelkov do kontrole izdelkov. Danes, ko je nemir mladostnih let že minil, se je vpisal tudi na šolo. Organizator rekreacije, včasih se je ukvarjal z nogometom, danes se je navdušil tudi nad tekmovalnim badmintonom. Verjetno bi skoraj v vsakem tozdu naše nemajhne delovne organizacije našli koga, ki bi mu bil podoben. Veliko jih je med nami, ki se ukvarjajo s športom, mnogo jih poleg tistega rednega dela, ki ga morajo opravljati, skuša tudi kako drugače prispevati k izboljšanju proizvodnje, k varčevanju, posodobitvi. Takšne inovatorje, ki sicer to še niso, pa imajo za to vse pogoje, bodo prihodnje akcije Predlagaj nekaj koristnega prav tako spodbudile kot Zvoneta. Sam namreč pravi, da se brez akcije verjetno ne bi zlahka odločil, da pove, kaj se mu zdi bolje in pametneje. Prepričan pa je, da prav tisti, ki delajo neposredno, lahko veliko pripomorejo, da se tehnološki procesi izboljšajo. Tisoče drobnih stvari, na videz nepomembnih, lahko s svojim predlogom spremenimo in teh tisoč drobnih stvari, vsaka za sebe in vse skupaj, vrti kolesa našega razvoja naprej. Na kratko preletimo, kakšni so predlogi Zvoneta Pečnika, koliko veljajo bodo ocenile komisije. Pocenitev dna in sklopa zračnika, električne ventilatorske pečice, linija za sestavo pečic. Skupaj s 37 predlogi, kolikor jih je komisija za inventivne predloge sprejela do začetka letošnjega leta, pomenijo za tozd Kuhalni aparati prav gotovo pomemben prispevek. Število predlogov pa je v tozdu Kuhalni aparati tudi lep uspeh v tej koristni akciji. bg IZVOZNI OBETI V LETU 1983 Izdelke Gorenja izvažamo v približno 50 držav sveta, med katerimi so najbolj pomembne ZRN, Francija, Avstrija, Avstralija, v zadnjem času pa se povečuje izvoz v ZDA, Alžirijo in ČSSR. Delavci našega Izvoza si močno prizadevajo za širitev izvoza izdelkov na nova tržišča. Tako se v tem letu obetajo novi izvozni posli v Egiptu, Iranu in še nekaterih državah v razvoju.Pospešili so tudi aktivnosti na tržišču severozahodne Afrike. Če bodo zmogljivosti proizvodnje hladilnikov dopuščale, bi lahko še dodatno izvozili 80 tisoč hladilnikov reno-mirani firmi na zahodu. Izvoz v decembru kaže, da smo plan izvoza v letu 1983 zastavili na realnih osnovah. Po prvih izračunih znaša izvoz izdelkov vseh članic Gorenja, realiziran preko GPS v letu 1982, 4,4 mrd din ali 105 mio dolaijev, od tega je delež konvertibilnega izvoza v višini 3,8 mrd ali 91 mio dolarjev. Dejansko pa smo v letu 1982 izvozili za 454 mio din ali približno 11 mio dolarjev več kot je prikazano v navedenih številkah, ker se uradno ne izkazuje izvoz, realiziran na osnovi začasnega uvoza. 5. bralna akcija v Gorenju Anton Ingolič: OBRAČUN Danilo Lokar: BURJA PRED TIŠINO Ivo Zorman: DOM ČLOVEKOV Branko Gradišnik: Z EM LJAZEMLJAZEM LJA Dobriča Čosič: ČAS SMRTI Nejc Zaplotnik: POT Tone Kuntner: SLOVENSKE GORICE (pesmi) Gustav Januš: P(E)S(M)I Evgen Jurič: LEVA DLAKA JE JAKA To so knjige, ki jih bomo brali v novi bralni akciji, peti po vrsti, ki tako prerašča v stalno obliko seznanjanja gorenjskega delavca z deli slovenskih in jugoslovanskih pisateljev. Knjige si boste lahko izposodili pri svojih kulturnih animatorjih ali v naši knjižnici, od ponedeljka, 6. februarja dalje. Tako bomo na svojevrsten našin proslavili naš kulturni praznik. Zdaj pa na kratko še nekaj o knjigah, po katerih bomo tokrat segali. Knjiga OBRAČUN je delo priljubljenega slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, ki je lani slavil svojo sedemdesetletnico in s katerim smo se v naši bralni akciji že spoznali. Tako smo prebirali njegov roman z obrobja Pohorja Šumijo gozdovi domači. Zgodba novega romana Obračun je tokrat postavljena v štajersko vas Orehovec in strnjena v časovni okvir treh dni ob koncu tedna. V vsakem izmed teh dni se zgodi nekaj posebnega: v petek se vrne iz zapora stari Tevž Motaln, v soboto, ki zajema najobsežnejši del pripovedi, se Motaln spet oživlja v rodni Orehovec in oživlja spomine na mladost. Pripoved pa se ustavi tudi v sedanjem času na sestanku, kjer skušajo krajevni aktivisti prepričati Orehovčane, da pristanejo na graditev betonarne, a domačini to ostro zavrnejo. Najkrajši del, nedelja, razpleta dvoje zgodb. V središču pripovedi ostaja zgodba nekdanjega viničarja in poznejšega morilca Motalna, zgodba o njegovih otrocih, ki so se raztepli po svetu, in o novih socialističnih veljakih, ki skušajo iztržiti predvsem svoje koristi, ter o mladih ljudeh, ki na različne načine iščejo svojo pot v življenju. Danilo Lokarje s svojo prvo pripoved Podoba dečka objavil, ko je bil star že več kot šestdeset let in se je s svojim zrelim pisateljskim nastopom trajno zapisal v zavest slovenskega bralca. Od takrat je v nepretrgani vrsti objavil dvajset, pretežno pripovednih del. BURJA PRED TIŠINO prinaša izbor najboljše Lokarjeve novelastike. Razdeljena je na tri dele, ki so vsak zase tematsko zaokroženi ter predstavljajo človekovo soočanje z elementarnimi silami narave, z družbenim okoljem in njegovo lastno duševnostjo. V tem delu zlahka odkrijete vse značilnosti Lokarjevega pisanja: plastično in barvito pripoved, smisel z^ detajl, občutek za najrahlejše vzgibe v človekovi duševnosti in posluh za dramatično kompozicijo. Ivo Zorman obravnava v svojem delu DOM ČLOVEKOV vzpon in zaton Matije Baumana, zidarja, ki se z izjemno voljo in vztrajnostjo povzpne do gradbenega podjetnika, dokler na koncu življenja ne ostane spet praznih rok. Pripoved zajema široko časovno obdobje od konca pretekle- ga stoletja do današnjih dni in je razporejena ob štirih ženskih likih, ki odločilno vplivajo na Baumanovo življenje. To so njegova prva in druga žena, Johana in Ana, snaha Ana in nekdanja gospodinja Otilija. Branko Gradišnik je poleg številnih prevodov, predvsem iz anglo-ameriške književnosti, objavil že tri avtorska dela ter je prvonagrajenec obeh natečajev Naših razgledov za najboljšo črtico. Z besedili, zbranimi v knjigi ZEMLJA-ZEMLJAZEMLJA, nam ponuja tip proze, ki si neprenehoma zastavlja temeljna vprašanja človeka in njegovega mesta ter vedenja v sveti. Proza je v tem delu izredno berljiva in v marsikaterem delu prav ,,napeta". Roman Dobriče Čosida ČAS SMRTI, je delo, ki ga lahko primerjamo z Vojno in mirom ali Tihim Donom. Njegova pripoved je pretkana z montažo izvirnih dokumentov v prvi svetovni vojni in v njej nastopajo skoraj vsi predstavniki tedanjega srbskega življenja. Čas smrti je zgodovinski roman, vendar pisatelj ve, da zgodovine ne delajo samo mogočneži in protagonisti, zato v njem žive in umirajo vojaki, kaplarji, študentje, gospodične, kmetje, uporniki, špekulanti, junaki in strahopetci . Delo ima štiri dele, ki so vsak zase celota. Prvi del je lirična, neskončna tanka in z grozo napolnjena knjiga, ki predstavlja uvod v pravo Smrt. Druga in tretja knjiga sta usmerjeni k velikim bitkam, osredotočeni na tiste trenutke, ki jih tudi znanost le težko pojasni, in na Bolezen. Ta se pojavlja kot nekaj nadracionalnega, pa najsi je bila v svoji zunanjosti hudo surova stvarnost. Tretji del romana je delo o kolektivni tragediji, delo, ki oživlja neki čas slave in množičnega umiranja, stkan iz številnih človeških dram. Četrti del je najvrednejši del, ker se je vse — življenje, usode, zgodovina — spremenilo v celo vrsto dilem. Delo Čas smrti sodi med največje knjige evropske protivojne proze tega stoletja. Nejc Zaplotnik je eden naših najboljših in najuspešnejših alpinistov, poleg plezalnega talenta pa ima tudi dovolj pripovedne sposobnosti, da zmore vrhunskim vzponom dodati nekaj uspešnega tudi v literarni obliki. Napeto in brez predaha mu sledimc po plezalnih smereh v naših Alpah in Dolomitih, v granitnih ploščah Amerike, na vročem ledu Afrike, zapuščamo umrlega prijatelja in segamo po kitajski piramidi in vrhu Everesta. Vendar je njegova POT, kot je zapisano v spremni besedi, samo pustolovska pot le za , površnega bralca. To je namreč tudi pot skozi življenje, skozi iskanje in preizkušanje, razočaranja in zmage. Pot Nejca Zaplotnika je lahko tudi moja. ,,Če že ne za smer, smo Nejcu — enemu izmed nas — hvaležni za vprašanje o smeri. Kajti srečujemo jih na vsej poti, pojavljajo se neusmiljeno kot kilometrski kamni ob cesti. Pot polna dvomov, hkrati pa hvalnica življenju," je zapisano na zadnji strani te zanimive knjige. SLOVENSKE GORICE je naj novejša pesniška zbirka pesnika in igralca, člana Mestnega gledališča ljubljanskega, Toneta Kuntnerja. Tudi v tej, svoji sedmi pesniški zbirki, se vrača v rodne Slovenske gorice, k zemlji, ljubezni do nje in do človeka. ..Slovenske Gorice, moje iskanje," pravi v pesmi in nadaljuje: ..Zavite v tenke meglice in spanje, bolj res od resnice, moje spoznanje." Evgen Jurič, novinar in urednik, že več kot petnajst let zabava Slovence s humorističnimi zgodbami v stalnih časopisnih rubrikah. Kot je zapisal Bogdan Novak, so te humoreske pri bralcih priljubljene, ker so preproste, praviloma nikoli zlobne in imajo jasno sporočilo. Takšne so tudi v knjigi LEVA DLAKA JE JAKA, v kateri se norčuje iz potrošniškega pohlepa, sosedovske zavisti, pretiranega ba-haštva. ,,Jurič pove resnico na prijeten, neboleč in nevsiljiv način, lahko bi rekli, da jo zavija v celofan. Na prvi pogled torej prodaja pisane bonbončke in nekateri bralci se bodo zadovoljili z zunanjim bliščem in šuštenjem, medtem ko bodo zahtevnejši odvili celofan, v katerem se skrivajo pekoče, toda zdravilne prsne karamele," je še pripisal Bogdan Novak. * EVGEN JURIČ LEVA DLAKA JE JAKA OTEŽENO ZDRAVLJENJE Že ko je stala v vrsti za meso, je čutila, da jo močno zebe v noge. Kasneje, ko se je vračala domov, ji je bilo jasno, da tudi ona ne bo ušla epidemiji gripe. Res je nekaj dni kasneje obležala z vsemi znaki gripe. Vendar je vseeno zbrala toliko moči, da je odšla k zdravniku. Zapisal ji je nekakšno zdravilo in ji priporočil ležanje ter pitje čaja z limono in vitamin C. Potem je čakala na limone. Stala je v vrsti v lekarni. Izvedela je, da so v trgovini dobili olje in šla ponj. V vrsti za olje je slišala, da imajo v sosednji trgovini margarino in šla še tja. Oblezla je tri bencinske črpalke in le uspela dobiti nekoliko kurilnega olja. Ob tem izvedela, da so se začele razprodaje, in se napotila po trgovinah. Za pol cene kupila dober zimski plašč. V trgovini s čevlji dobila skoraj zastonj (a po dolgem čakanju) dva para lepih sandal. Izvedela, da imajo v veleblagovnici srajce z velikim popustom. Ker je bila gneča velika, jih je po dolgem prerivanju dobila komaj šest. Znanka, ki jo je srečala pri srajcah, ji je povedala, da lahko dobi v sosednji trgovini lešnikovo čokolado. Kupila je tri kilograme čokolade. Ko je že hotela domov, je pred kioskom, kjer prodajajo žetone za avtobus, videla vrsto in se brž postavila vanjo, saj je zaslutila, da se bo podražil avtobus. Otovorjena kot mula je komaj prišla domcv in se z visoko vročino kar zgrudila v posteljo. Bilo ji je tako hudo, da so klicali zdravnika. Ta se je komaj zdrenjal do postelje, saj je bilo stanovanje podobno preveč nabitemu skladišču. Pregledal jo je in ugotovil: „Hud primer gripe, ki pa je ne morem zdraviti." , Zakaj ne?" „Ker bo najprej treba pozdraviti nakupovalno mrzlico." Gustav Januš MUHE Skoraj vsi ljudje sovražijo muhe. Preganjajo in ubijajo jih, ker oserjejo šipe, zavese in mizne prte. Včasih tudi katera od njih utone pri kosilu v juhi, kar črno oblečenega natakarja zmerom stisne pri srcu, ker se mora zaradi ene same muhe opravičiti. Tone Kuntner JE NEKAJ Je nekaj v zemlji, je nekaj v kamnu, kar veže zemljo in kamen z ljudmi in kar, kakor duša v človeku živi. Je zemlja mati, je hiša dom, kjer so ljudje, kjer ljubezen živi. Razpada hiša, ki prazna stoji, propada zemlja, kjer se ne orja in ne kosi. 5. BRALNA AKCIJA V GORENJU se začne v ponedeljek, 7. februarja 1983. Knjige si lahko izposodite pri kulturnih animatorjih. Tisti, ki delate v delovni skupnosti skupnih služb Gorenje TGO, SOZD, Gorenje Promet — Servis, Interna banka lahko dobite knjige v knjižnici, ki ima svoje prostore iz upravni stavbi TGO. Preden pa se odpravite do tja, zavrtite še številko 951 tako, da ne bo vaša pot zaman. Tisti, ki to želite, si lahko izposodite tudi knjige, ki so bile na seznamu prejšnjih bralnih akcij. Vsem pa želimo veliko prijetnih trenutkov ob, upajmo, zanimivih in dobrih knjigah. Naj povemo še to, da si lahko delo Dobriče Čosiča Čas smrti izposodite tudi v srbohrvaščini. KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VABI Petek, 4. februarja, ob 20. uri — Amatersko gledališče iz Titovega Velenja nastopi s premiero dveh enodejank Antona Pavloviča Čehova, Medved in Snubač. Režija Ljerka Belak. Vstopnice po 80 din pri kulturnih animatorjih. Sreda 9. februarja, ob 19.30 uri — Proslava v počastitev Prešernovega dne. Podelili bodo priznanje kulturne skupnosti Velenje. Sodelovalo bo Amatersko gledališče in dekliški pevski zbor Gimnazije. Vstop prost. Petek, 18. februarja; Predstava za delavce Gorenja — Amatersko gledališče bo nastopilo z Zgodbo o živalskem vrtu. Pravočasno si rezervirajte vstopnice. •NFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Smajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. OB 8. FEBRUARJU RAZSTAVA ŠAL EŠKIH LIKOVNIKOV Po raznolikosti in obsežnosti likovnih prizadevanj se uvrščajo slikarji in kiparji likovne skupine iz Titovega Velenja med najbolj aktivne in uspešne likovne ustvarjalce pri nas. Šaleški likovniki so v lanskem letu organizirali potujočo razstavo svojih del v Titovih mestih pobratenih občin ter s tem začeli konkretno uresničevati zapisane obveznosti. Namen razstave, ki je potovala od mesta do mesta, je bil predvsem krepiti vezi med našimi prijateljskimi mesti v pobratenih občinah. To razstavo bomo pri nas prvič videli v Domu kulture v Šoštanju ob slovenskem kulturnem prazniku. Društvo Šaleških likovnikov povezuje profesionalne in amaterske likovne ustvarjalce. Nekateri so šele na začetku svoje ustvarjalne poti, drugi pa so že vešči likovnega izražanja. Glavna naloga, ki so si jo zadali v letošnjem letu, je pridobitev novih članov s tem, da bi jih vključili v izobraževanje. Program bodo uresničevali v okviru mcžno-sti, s tečaji in predavanji. V svoje vrste pa vabijo predvsem tiste, ki jih veseli likovno ustvarjanje. Likovna šola se bo predvidoma pričela že v prihodnjem mesecu. Z namenom, likovno kulturo približati delovnim ljudem, se bodo delavcem Gorenja predstavili 8. februarja v jedilnici A, tozda Gostinska enota, naslednji avtorji: Andrej Krevzel, Peter Matko, Adi Pirtošek, Polde Rober, Arpad Šalamon in Aristid Zornik. V petek, 4. februarja, pa bo v Kulturnem centru Ivan Napotnik ob sedemdesetletnici najstarejšega člana Šaleških likovnikov Aristida Zornika otvoritev razstave njegovih del. R. P. KAKO KULTURNI SMO BILI LANI? Pa to še ni vse V okviru kulturne dejavnosti so se v Gorenju odvijale v lanskem letu naslednje aktivnosti. Tako nekako bi se moralo začeti poročilo o delu in seveda tudi poročilo o delu kulturnih animatorjev. Pa je vse premalo, če povemo, da so pri nas dvakrat razstavljali fotografi in štirikrat likovniki, da so bile organizirane tri razstave ročnih del, da je bilo ob različnih priložnostih dvanajst proslav in je v bralni akciji sodelovalo 92 bralcev, da je zbirko Prešernove družbe naročilo 74 ljubiteljev knjig, foto-tečaj obiskovalo pet delavcev, Mladinska knjiga in Državna založba imeli dve prodajni razstavi. Premalo je, če povemo, da je Kulturni center Ivan Napotnik organiziral 7 gledaliških predstav, ki se jih je ogledalo 772 naših delavcev, 1142 pa jih je obiskalo 21 koncertov, 706 delavcev se je udeležilo treh zabavnih prireditev v Rdeči dvorani, organiziran je bil ogled jugoslovanskih filmov Pula po Puli 82. Vse to ni dovolj, da bi vedeli, kako kulturni smo bili lani. Povedati je treba namreč tudi to, da število delavcev, ki združujemo svoje delo in znanje v velenjskem delu sozda Gorenje blizu 9000. Pa nikar ne računati odstotkov, še vedno so to le številke. Kakšne so bile razstave, predstave, koncerti, prireditve, filmi, knjige, to bi morali vedeti. Nekaj je prav gotovo, število kulturnih animatorjev se je v preteklem letu povečalo, saj je zanimanje za kulturne prireditve vedno večje in je tako tudi dela vedno več. VI DO JE TASIČ V tozdu Pohištvo je bila 27. januarja razstava fotografij Vido j e Tasiča, ki je sicer doma iz Leskovca v Srbiji, a se je v kulturno življenje pri nas že uspešno vključil. Ukvarja se z glasbo, igra na harmoniko in je že drugo leto član kulturno umetniškega društva Titovo Velenje. Največ svojega prostega časa, zaposlen je v tozdu Pohištvu kot mizar, pa vsekakor posveča svojemu najljubšemu konjičku, fotografiji. Tako je sodeloval na občinskem tekmovanju, kjer je prejel diplomo, in na republiškem tekmovanju fotografov amaterjev v Brežicah. Peter Šmon OBVESTILO ŠTIPENDISTOM Izobraževalni center Gorenje TGO in Klub štipendistov Gorenja vabita štipendiste Gorenja, dijake in študente kovinarske strojne, kemijske, matematične in lesarske usmeritve vseh smeri in stopenj, na delni zbor štipendistov, v soboto, 12. februarja, ob 9. uri v jedilnici A, v Gorenju. OBVESTI L 0 Sodelavce obveščamo, da je delavski svet tozda Galvana sprejel sklep o prodaji dveh rabljenih traktorskih prikolic Gorenje Muta, in sicer prikolica 500 kilogramov za 530 dinarjev in druga, tudi 500 kilogramov, za 930 dinarjev. Interesenti lahko podrobnejše informacije dobijo pri skrbniku opreme tozda Galvana Ivanu Logarju, kjer si prikolice lahko tudi ogledajo. BLAGAJNA vzajemne pomoči Blagajna vzajemne pomoči je v januarju sprejela 206 prošenj, od tega jih je 178 ugodno rešila. V zadnjem času prejemamo vse več priporočil izvršnih odborov osnovnih organizacij ZSS za povečan znesek vzajemne samopomoči 15.000 dinarjev. Tako smo jih v tem mesecu prejeli kar 28 ter jih seveda nismo mogli v celoti upoštevati. Radi bi opozorili člane izvršnih odborov sindikata, da naj priporočila izdajajo le v izjemnih primerih, ko se je član sindikata znašel v izredno težki situaciji, kot je na primer elementarna nesreča, požar ali pa v primeru, ko gre za nabavo zdravil, ki se pri nas ne dobijo, ali soudeležbo pri plačilu zdravniškega zdravljenja delavcev ali njihovih ožjih družinskih članov. Menimo, da takšnih priporočil ni treba dajati za nabavo pohištva, aparatov bele tehnike, dograditev hiše in podobno, ker so za to namenjeni drugi krediti in samopomoč za to potrebujejo vsi člani kolektiva, ki zanjo prosijo. Tudi naša komisija je dosedaj upoštevala ta načela in mislimo, da bo tako prav tudi v bodoče, saj bo sicer smisel priporočil zvodenel. Zvone Lesjak Planincem na pot Razvoj civilizacije in avtomatizacije sili človeka v telesno pasivnost, kar povzroča vrsto obolenj in drugih težav. Vendar pa se lahko posledicam modernega načina življenja upremo s primernimi telesnimi vajami kot so hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in podobno. Med temi prav hoja oziroma planinstvo zavzema posebno mesto. Na osnovi vse večjih spoznanj vrednosti gibanja v gorski naravi se je planinstvo v Sloveniji razmahnilo, tako da je organiziranih planincev v Planinski zvezi že preko 100.000, da je organiziranih 165 planinskih društev, označenih preko 7000 km planinskih poti... In planinci v Gorenju? V letih aktivnega delovanja smo prehodili velik del Slovenije, osvojili večino najvišjih vrhov (Jalovec, Stol, Ojstrica, Skuta, Grintavec, Triglav...), organizirali predavanja, prikaze diapozitivov, srečanja s planinci drugih planinskih društev. Vendar lahko sklepamo, da je med planinci Gorenja najbolj izražen interes po izletniški dejavnosti, zato je organizacijski odbor planinske sekcije pri izdelavi programa dela, odmeril največji delež prav organiziranju izletov. Prijave udeležencev bo zbirala Milica Lesjak, telefon 512, hkrati s plačilom stroškov po vrstnem redu do polne zasedbe avtobusa. Ob plačilu stroškov bo vsak prijavljenec dobil tudi podroben program vsakega izleta. Pred slehernim izletom pa bodo izobešeni plakati, prav tako pa bo v Informatorju objavljen program izleta. Ob tem prosimo planince, da s prijavami ne odlašajo do zadnjega dne, saj s tem povzročajo velike težave organizacijskemu odboru planinske sekcije pri organiziranju avtobusnih prevozov, prenočišč in toplih obrokov. Ce je vreme slabo, lahko vodstvo izleta po posvetu z udeleženci prvotni program spremeni. I/ primeru, da se prijavljenec izleta ne udeleži, zapade celotna cena izleta v korist Planinske sekcije Gorenje. Udeleženci izletov v visokogorje bodo zavarovani pri zavarovalnici Sava. Odbor Planinske sekcije pa je ob 30 letnici Gorenja pripravil za vse zbiralce odtisov planinskih štampiljk točkovno transverzalo „30 vrhov”. Predstavitev točkovne transverzale bo v februarju v jedilnici, kjer si boste lahko priskrbeli tudi dnevnik. PROGRAM IZLETOV V LETU 1983 Mesec: Št. dni: Tura: Izhodišča: Januar 1 Savinjska transv. Celje Februar 1 Zimski pohod na Stol Žirovnica Marec 1 Zasavje Rimske toplice April 1 Boč Poljčane Maj 1 Peca Črna/Koroškem Junij 1 Matkov Škaf Logarska dolina Julij 1 Rodica—Črna prst Boh. Bistrica Avgust 3 Prisojnik—Razor —Škrlatica Vršič September 2 Triglav Vrata Oktober 1 Blegoš Železniki November 1 Izlet v neznano December 1 Savinjska tr. Vinska gora 1 Silvestrovanje Ob vseh naštetih aktivnostih pa bo Odbor Planinske sekcije Gorenje sodeloval z Mladinskim odsekom Planinskega društva Titovo Velenje. Vse zaposlene pa bo sproti preko Informatorja obveščal o planinski dejavnosti v Gorenju. Vse ostale informacije pa lahko dobite pri Marinki Prosenjak, tel. 733. SEZNAM KOLESARJEV, KI PREJMEJO ZA PREVOŽENE KILOMETRE V LETU 1982 ZNAČKE 1000 km (bronaste kolajne): Rotnik Sonja, Likeb Martin, Dvornik Ivan, Mravljak Rudi, Zajc Danilo, Rogelšek Mihaela, Čuješ Miroslav, Javornik Boris, Senegačnik Gregor, Rajh Marjan, Ciglar Zdenko, Fišer Slavko, Sevčnikar Ivan, Pečečnik Drago, Pavline Dušan, Jakopinec Ivan, Jančič Miran, Šolinc Viktor, Korber Sandi, Vrečer Bojan, Novak Ernest, Javornik Roman, Hoheger Milan, Oštir Mateja, Ogrizek Viktor, Zobec Janko, Kompare Franc, Lušenc Zlatko, Rogan Franc, Sto-pernik Slavko, Sterkuš Tomaž, Kovač Marija, Rajh Drago, Borovnik Dušan, Vrhnjak Tomaž, Vrhnjak Metka, Vrhnjak Marjan, Vrhnjak Mojca, Rajh Drago, Ramšak Marjan, Krajcer Vlado. 1000 km: Bartlma Heinz, Krajnc Marjan. 2500 km — 5000 km (srebrne kolajne): Valand Vili, Medved Alojz, Miklavžina Herman, Sterkuš Sandi, Lesjak Franc, Bru-net Ivan. 5000 km — 10000 km (zlate kolajne); Žagavec Vinko, Šle-mer Franc, Stropnik Branko. nad 10000 km (plakete): Novak Jakob, Gams Peter, Sterkuš Janez. ženske 8000 km: Sterkuš Marija. RAZGLASITEV ZMAGOVALCEV Športna zvrst Moški Ženske Veleslalom Elektronika T. V. DSSS tehnologi Mini odbojka a) Orodjarna DSSS G P S b) Galvana Galvana c) Galvana Rokomet a) Pralna tehnika Pralna tehnika b) Galvana Pralna tehnika c) Kuhalni aparati Vlečenje vrvi Kuhalni aparati Plastika Badminton Kuhalni aparati Kuhalni aparati Nogometna liga a) Pralna tehnika b) Promet—odprema Šah Vzdrževanje DSSS tehnologi Odbojka a) Pralna tehnika Galvana b) Galvana DSSS GPS Nogomet a) Pralna tehnika b) Galvana c) Pralna tehnika Ribolov a) Elektronika Ptuj Plastika b) Galvana Plavanje Galvana Galvana Atletika Pralna tehnika DSSS GPS Namizni tenis (liga) Orodjarna Pralna tehnika Streljanje Galvana DSSS GPS Namizni tenis Vzdrževanje DSSS GPS Mini košarka a) DSSS sekt. kak. DSSS GPS b) Galvana DSSS GPS c) Galvana Pikado Orodjarna Galvana Košarka a) Sektorkak. Galvana b) Galvana DSSS GPS Začetek štafetnega teka in slalom na koncu. Najboljši kolesarji Gorenja. Nagradna igra za gledalce. KRANJSKA GORA 1983 Med številnimi gledalci na nedeljski tekmi v slalomu za svetovni smučarski pokal v Kranjski gori so bili tudi naši delavci. Čeprav so največji mojstri slaloma ,,odstopili" in je vladalo kar nekakšno razočaranje, pa marsikomu med našimi udeleženci ni bilo žal izleta. Pravo doživetje bi pomenila resda zmaga Stenmarka ali Križaja, vendar je tudi nedeljsko vzdušje bilo čudovito. Organizatorji so pripravili tekmovanje v skoraj nemogočih razmerah, množica obiskovalcev iz vse Slovenije je dobesedno zasedla Kranjsko goro, za prave ljubitelje smučanja pa je spoštljivo strma in zahtevna proga pod Vitrancem pomenila višek športnega užitka. Končno smo bili tudi veseli edine točke Tomaža Cerkovnika in lepe vožnje skoraj še pionirja Saša Robiča. Krog najboljših pa je vedno širši in tudi to pomeni določen napredek v smučarskem cirkusu, ki ga je tako ali drugače vredno videti, doživeti ...