OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA Datum: 19. 5. 1987
INFORMACIJA
O ODSTRANITVI KMETIJE HOČEVAR V PRUŠNIKOVI ULICI 48
I.  UVOD
Stanovanjska hiša Prušnikova ulica 48 je locirana skupaj z gospodarskimi poslopji na parceli štev. 504 k.o. Šentvid. Vsi ti objekti so bili predvideni za rušenje že po zazidalnem načttu iz leta 1974 kot tudi po novelaciji tega načrta iz leta 1981. Po najnovejšem zazidalnem načrtu za to obraočje (Uradni list SRS, št. 38/82) je ta parcela predvidena za funkcionalno zemljišče WZ Rezke Dragar-jeve.
II.  KRONOLOŠKI PREGLED
Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška je z vlogo z dne 7. 1. 1980 zaprosila pri občinskem stanovanjskem organu za izdajo odločbe o izselitvi Hočevar Fračiške iz stanovaniske hiše Prušni-kova ulica 48 (prej Celpvška cesta 358) in dodelitvi nadomestnega stanovanja v ulici Ob Žici 1. Vlogi je bila priložena pravnomočna odločba taktratnega Oddelka za družbene službe in splošne zadcvc Skupščine občine Ljubljana-Šiška z dne 9.4. 1974 o razlastitvi hiše Celovška 358 z gospodarskimi poslopji ter odločbo Oddelka za upravne gradbene in komunalne zadeve o lokacijskem dovoljenju za odstranitev omenjenih objektov, z dne 30. 8. 1979.
Na zaslišanju dne 12. 5. 1980 je Hočevarjeva izjavila, da se bo izselila iz navedene hiše le v primeru, če ji Komunalna skupnost zgradi na njenem zemljišču na Poljanah novo kmetijo, ki bi bila njena last. Stanovanja Ob žici 1 si ni ogledala. Stanovanjski organ sijedne26. 5.1980ogledalrazlaščenostanovanjskohišoindne30. 5. 1980 izdal odločbo o izselitvi Hočevar Frančiške ter dodelitvi nadomestnega stanovanja v zgradbi Ob žici 1. V obrazložitvi odločbe je povedano, da je nadomesfno stanovanje boljše pa tudi večje od stanovanjskih prostorov v stari zgradbi Prušnikova 48. Proti tej odločbi se je Hočevarjeva pritožila dne 16. 6. 1980. V pritožbi je navedla, da bi ji bila s preselitvijo v stanovanje onemo-gočena nadaljna kmetijska dejavnost in s tem tudi preživljanje. Morali bi jo obravnavati kot kmetico. Z minimalno pokojnino se ne bi mogla preživljati.
Dne 15. 7. 1981 je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora odpravil odločbo občinskega upravnega organa in zadevo vrnil v dopolnitev postopka in ponovno odločitev z obrazložitvijo, da v spisu ni podatkov, ali se pritožnica šteje za kmetico, ali je kmetijska dejavnost njen glavni vir preživljanja ter kako vpliva dodeljeno stanovanje Ob žici 1 na opravljanje njene ' kmetijske dejavnosti, ni podatkov o tem, kolikšna je njena pokoj-nina in v kolikšni meri bi se s preselitvijo v nadomestno stanovanje ogrozil njen življenjski obstoj. Zaradi tega pritožbeni organ ne more presoditi, če se šteje ponujeno stanovanje za primerno in če ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer pritožnicc v smislu 7. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih.
V dopolnjenem postopku si je upravni organ pridobil potrdilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS o višini pokojnine, ki jo prejema zavczanka, potrdilo o osnovi za odmero davka od nepremičnin ter informacijo KS Šentvid o kme-tijski dejavnosti zavezanke. Po podatkih referata za kmetijstvo občinskega upravnega organa je ugotovljeno, da zavezanka nima statusa kmetijskega proizvajalca.
Dne 8. 10. 1981, je občinski upravni organ izdal novo odločbo o preselitvi zavezankfe v nadomestno stanovanje z obrazložitvijo, da zavezanka nima statusa kmetijskega proizvajalca in da je pokoj-nina njen glavni vir preživljanja. Po preselitvi v stanovanje bi še lahko obdelovala njive, ne bi pa mogla več rediti živine in kokoši. Zavezanka se }e preko odvetnika Tlakerja Ivana dne 26. 10. 1981 tudi proti tej odločbi pritožila. V pritožbi je navedla, da ji kot stranki ni bila dana možnost, da v dopolnjenem postopku zastopa svoje interese in brani svoje koristi. Dejstvo je, da sgori glede odškodnine za to zemljišče še niso končani in si občina Siška šc ni pridobila lastninske pravice na razlaščenih nepremičninah v smislu 63. člena Zakona o razlastitvi in prenosu pravice uporabe. Tako niso podani pogoji za uporabo 71. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih. Dalje pritožnica ponovno navaja, da je njen glavni vir preživljanja kmetijska dejavnost, ker se z minimalno pokojnino nc bi mogla preživljati. Vložila je zahtevek Za priznanjc statusa kme-tijskega proizvajalca, vendar je pristojni občinski organ njcno zahtevo zavrnil, ker je bila neutemeljena. Je pa v ta namen prekategoriziral  njene  obdelovalne  površine  v  nižji  bonitetni
razred. Nadalje navaja, da je inšpekcijska služba SML 18. 6. 1980 opravila ogled njene kmetije in ugotovila, da jc redila 3 krave, 3 telice in telička, 2 prašiča in kokoši. Izhajajoč"iz teh ugotovitev se po preselitvi v nadomestno stanovanje ne bi mogla več ukvarjati z obdelovanjem zemlje, ki je potrebna za rejo živine, pri čemer so nujni tudi prostori za orodje. Po preselitvi v stanovanje bi morala dati več kot polovico svoje pokojnine za vzdrževanje stanovanja, z ostalo polovico pa se ne bi mogla preživeti. Z odškodnino razlašče-nih premičnin bi Iahko skromno živela )e kakšna 4 leta. Dalje je še pripomnila, da za razlastitev stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ni ugotovljen splošni interes, temveč je v ozadju le materialni interes sodedičev, ki so sicer materialno dobro situirani in bi iz tega iztržili le gotovinsko izplačilo.
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je
prvostopno odločbo ponovno odpravil in zadevo vrnil v dopolnitev
postopka in odločitev. Pritrdil je navedbam pritožnice, da ji v
dopolnjenem postopku ni bila dana možnost, da bi se izjavila glede
vseh dejstev, ki so navedena v izpodbijani odločbi. Status kmetij-
skega proizvajalca ji ni bil priznan, vendar ji reja krav, prašičev in
i kokoši. pomeni'dodatni vir preživljanja, ker je pokojnina roini-
: raalna. Naložil je občinskemu upravnemu organu, da pritožnico
' ponovno zasliši in presodi njene navedbe glede eksistenčne ogro-
¦ženosti zaradi preselitve v ponujeno stanovanje.
:    Občinski upravni organ je na osnovi navedenih dejstev, že sam
ocenil, da Hočevarjeva s pokojnino in odškodnino ne bi mogla
dolgo vzdržati v dodeljenem stanovanju in da so njene pritožbe v
neki meri upravičene. Odločbi o preselitvi je izdal bolj na zahtevo
!in težnje Komunalne skupnosti kot tudi KS Sentvid, da se zem-
.Ijišče sprosti za namene VVO Rezke Dragar. Ponujeno stanovanje
Ob žici  1 je sicer večje in bolje opremljeno kot stanovanjski
prostori v hiši Prušnikova ulica 48 in bi se ga štelo za primerno, v
špiislu 7.  člena Zakona o stanovanjskih razmerjih, vendar je
jjfitožbeni organ prisluhnil navedbam zavezanke še posebej glede
»ožnosti opravljanja kmetijske dejavnosti.
^Tudi če bi občinskemu upravnemu organu uspelo zavezanko pflpovno zaslišati, ocenjuje, da bi se iz istih razlogov ponovno pstožila in tako bi se zadeva le ponovila, zato je iskal druge ršfitve.
Mestno javno pravobranilstvo je dne 7. 5. 1985 poslalo občin-sljKnu upravnemu organu (sekretariatu za občo upravo) dopis, v iMRerem omenja izjavo odvetnika Tlakerja, ki zastopa Hočevar-I9fjp, da bi se Hočevarjeva izselila, v kolikor bi ji ponudili stanova-ra^pv starjši hiši. Odvetnik in predstavnik občinskega upravnega •rgana pristojnega za stanovanjske zadeve sta si dne 3. 3. 1986 egledala dve hiši, ki bi morda prišli v poštev za preselitev Hočevar-jLve, in sicer Cesta v hrib 7 In Cesta Jožeta Jame 16. Po kasnejših greveritvah se je izkazalo, da hiše Cesta v hrib 7 ni mogoče vzeti v poštev, ker zapuščinska razprava po lastniku, pokojnem Bonča Francu še ni končana. Hišo naj bi podedoval njegov nečak, ki prebiva v ZDA. Ta naj bi izplačal vse druge dediče, vendar po izjavi drugega Bončevega nečaka je ugotovljeno, da le-ta ne name-rava prodati hiše, ker se bo vrnil v domovino.
V hiši Cesta Jožeta Jame 16 stanuje sedaj tričlanska družina. Lastnik tega objekta je Občina Ljubljna-Šiška. Sedanjemu najem-niku bi morali ponuditi nadomestno stanovanje, objekt pa teme-Ijito adaptirati. Šele po izvršeni adaptaciji bi ga bilo možno ponu-diti Hočevarjevi kot nadomesten objekt za hišo Prušnikova ulica 48.
Upravni organ za stanovanjske zadeve opozarja še na probleme, ki so se nanašali na zaslišanja Hočevarjeve, ker se je temu vedno izogibala. Uspelo mu jo je zaslišati samo enkrat in sicer pred izdajo . prve odločbe. Vsako nadaljnje sodelovanje je vedno odklanjala. Predstavnik občinskega upravnega organa je bil večkrat pri njej na domu, vendar mu ni hotela dati nobene izjave. Kljub priporočenim vabilom, se ni nanje nikoli odzvala (poslana priporočena vabiia: 24. 11. 1985,9. 8. 1985,20. 11. 1986 in3. 12. 1986, vsasoostala brez odziva).
Pred kratkim je Temeljno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o določitvi odškodnine za razlaščeno stanovanjsko hišo Prušnikova ulica 48. Od konene vsote ne bi bilo izplačano Hočevarjevi 30%, ker ji je ponujeno nadomestno družbeno stanovahje. Proti temu sklepu se je Hočevarjeva že pritožila. V pritožbi zahteva celotno vsoto odškodnine, ker bi s tem denarjem kupila nadomestno lastniško stanovanje.
III. MOŽNE REŠITVE
Za rešitev problema Hočevarjeve je potebno pridobiti primerno stanovanjsko enoto v starejši stanovanjski hiši na območju KS Šentvid, to je v bližini sedanjih njenih površin. V kolikor Samo-upravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška nima na razpolago takšnega stanovanja, bi bilo potrebno tako stanovanje kupiti. Upravni organ občine ocenjuje, da bi bilo najbolj primerno
preseliti 3-člansko družino (Zekič) v drugo stanovanje, objekt na Cesti Jožeta Jame 16 pa temeljito preurediti in vanj preseliti Hočevarjevo. K temu objektu bi bilo potrebno prizidati še poseben prostor za živino, ki jo Hočevarjeva vzreja.
KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA
Izvršni svet bo svoja stališča posredoval vodjem temeljnih delegacij krajevnih skupnosti do 15. 6. 1987.