VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2022 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2022 .............................................................................................................. 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v marcu 2022 ............................................................................. 33 AGROMETEOROLOGIJA 39 Agrometeorološke razmere v marcu 2022 ............................................................................................ 39 HIDROLOGIJA 44 Pretoki rek v marcu 2022....................................................................................................................... 44 Temperature rek in jezer v marcu 2022 ................................................................................................ 49 Dinamika in temperatura morja v marcu 2022 ...................................................................................... 52 Količine podzemne vode v marcu 2022 ................................................................................................ 57 ONESNAŽENOST ZRAKA 63 Onesnaženost zraka v marcu 2022 ....................................................................................................... 63 POTRESI 72 Potresi v Sloveniji v marcu 2022 ........................................................................................................... 72 Svetovni potresi v marcu 2022 .............................................................................................................. 74 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 75 FOTOGRAFIJA MESECA 81 Fotografija z naslovne strani: Burja je marca dvakrat močneje vzvalovila morje. V noči z 18. na 19. marec je bili najvišji val visok slaba dva metra. Sončen dan z burjo; Strunjan, 5. marec 2022 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: Sunny day with bora. Strunjan, 5 March 2022 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Tanja Bolte, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2022 Climate in March 2022 Tanja Cegnar marec je prvi mesec meteorološke pomladi. Dolžina dneva se marca najhitreje daljša, moč sončnih žarkov pa hitro narašča. Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob mirnem in jasnem vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 19812010, ki ga v tekstu označujemo za normalo. M Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, March 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Marec 2022 je bil v državnem povprečju 0,2 °C hladnejši kot normalno, padlo je le 10 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo kar 166 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981– 2010. Marca 2022 je bila povprečna temperatura zraka v mejah običajne spremenljivosti in blizu normale, saj so bili skoraj vsi odkloni v intervalu ±1 °C. V pasu iznad Posočja prek osrednje Slovenije proti vzhodu do meje s Hrvaško so prevladovali pozitivni odkloni, severno in južno od tega pasu pa so prevladovali negativni odkloni. Negativni odklon večji od 1 °C je bil ponekod na severu in jugu države. Marec 2022 je bil izjemno suh in že četrti zaporedni marec s padavinami pod normalo. V veliki večini države je padlo manj kot 20 mm, od tega v več kot polovici države celo manj kot 10 mm, na nekaj merilnih postajah pa je bil marec povsem suh. Ponekod v delu jugozahodne Slovenije je padlo nad 20 mm dežja. Najmanjši zaostanek padavin za normalo je bil na jugozahodu države, kjer so padavine na manjšem območju presegle petino normale. V Beli krajini in večini severne polovice države je padla manj kot desetina normalnih padavin. Marec 2022 je bil na državni ravni izjemno sončen. Osončenost je bila v velikem delu države med 160 in 200 % normale, nekoliko nižja je bila v ozkem pasu ob meji z Italijo in v delu severovzhodne Slovenije države, kjer je kazalnik znašal med 136 in 160 %. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je debelina snežne odeje dosegla 184 cm. V visokogorju je bila prva tretjina meseca hladna, po nižinah pa so dnevi hladnejši od normale prevladovali prvo polovico meseca (slika 1). V začetku druge polovice marca se je povprečna dnevna temperatura tudi po nižinah za nekaj dni dvignila nad normalo. Na prehodu iz druge v tretjo tretjino se je povprečna temperatura spustila pod normalo, nato pa je sledilo nadpovprečno toplo obdobje. Na Primorskem so bili dnevni odkloni v drugi polovici meseca manjši kot drugod po državi. 17 Temperatura ( C) 14 Ljubljana 11 8 5 2 -1 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 6,6 °C, kar je 0,1 °C nad normalo. Jutra so bila hladnejša kot normalno, popoldnevi pa toplejši. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povprečno temperaturo 10,2 °C, sledi marec 2012 z 10,1 °C, nato marec leta 2014 z 10,0 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0,1 °C, kar je 1,7 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 13,3 °C, kar je 1,9 °C nad normalo. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 4 Agencija Republike Slovenije za okolje s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 1 Kredarica Temperatura ( C) -2 -5 -8 -11 -14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v marcu Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in March V visokogorju je bila povprečna temperatura v marcu 2022 nekoliko nad normalo. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura zraka −5,7 °C, kar je 0,6 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, sledil mu je marec 2012 z −2,7 °C, marca 1977 je bilo povprečje −2,8 °C, sledi marec 2017 z −3,0 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 3 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. 30 25 Hladen Ljubljana Leden Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v marcu Figure 4. Number of days with minimum daily temperature and maximum daily temperature below 0 C in March Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer so bili taki vsi dnevi. V Ratečah je ta pogoj izpolnjevalo 29 dni. V Slovenj Gradcu je bilo 28 takih dni, v Kočevju 27 in v Celju 26. Drugod je bilo takih dni manj. Na Letališču Portorož je bilo 12 hladnih dni, v Biljah 16. V Ljubljani je bilo 17 hladnih dni. Od sredine minulega stoletja je bil v prestolnici le en hladen dan marca 2014. V marcih 1991, 1999, 2001, 2016, 2017 in 2019 so zabeležili po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, ko so jih našteli 26 (slika 4). Na državni ravni je bil marec 2022 le nekoliko hladnejši od normale in se po povprečni mesečni temperaturi uvršča približno na sredino vseh marcev od leta 1961. Najtoplejši je bil marec 1994, z odklonom 3,8 °C, odklon nad 3,0 °C je bil v marcih 2017, 2014 in 2012 (odklon med 3,3 in 3,6 °C). Daleč najhladnejši je bil v tem obdobju marec 1987 z odklonom −5,2 °C, sledi mu marec 1962 z odklonom −3,7 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Vsaj od leta 1961 je trend povprečne marčevske temperature naraščajoč. Linearni trend je približno 0,4 °C/desetletje in je statistično značilen. V tem stoletju je bilo 15 marcev s pozitivnim in sedem z negativnim odklonom temperature od povprečja obdobja 1981–2010. Slika 5. Odklon povprečne temperature zraka v marcu na državni ravni od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 5. March temperature anomaly at national level from the corresponding mean of the period 1981– 2010. Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. V Biljah, Portorožu, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Celju, Murski Soboti, Cerkljah, Novi vasi na Blokah in Babnem Polju ni bilo takih dni. Na Lisci in Vojskem so bili trije ledeni dnevi. Na Kredarici je bilo 20 ledenih dni. V Ljubljani marca ni bilo takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. Mrzli so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo −10 °C ali manj. V Novi vasi na Blokah so bili 4, v Babnem Polju je bilo 8 takih dni, na Kredarici 13, v Celju in Murski Soboti po en. Slika 6. Suša se je odražala v nižinah in gorah. Kamniško-Savinjske Alpe s Prežganja, 13. marec 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Drought was visible in lowland and in the mountains. View on KamnikSavinja Alps from Prežganje, 13 March 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Marca se je najnižja izmerjena temperatura povsod spustila pod ledišče. V visokogorju, na Kredarici, je bilo najhladneje že 5. marca, ohladilo se je na −18,2 °C, na tej visokogorski postaji je bilo že večkrat bolj mraz, npr. marca 2020 je bilo −20,2 °C, bolj mraz je bilo tudi leta 2010 (−21,6 °C), najnižja temperatura v marcu pa je bila izmerjena leta 1971 (−28,1 °C). V Ratečah so najnižjo temperaturo izmerili 7. marca z −11,0 °C. Drugod je bilo najhladnejše jutro 12. ali 13. dne. Na Letališču Portorož so izmerili −4,0 °C, v Biljah −6,9 °C. V Postojni se je ohladilo na −12,2 °C, v Kočevju in Murski Soboti na −10,5 °C. V Ljubljani se je ohladilo na −5,9 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje -10 Kredarica Temperatura ( C) -14 -18 -22 -26 -30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Temperatura ( C) -2 -6 -10 -14 Ljubljana -18 -22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Temperatura ( C) -2 -6 -10 -14 -18 Murska Sobota -22 -26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v marcu Figure 7. Absolute minimum air temperature in March Slika 8. Prvi cvetovi ob morski obali; Strunjan, 5. marec 2022. (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. The first flowers by the sea; Strunjan, 5 March 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Na mnogih merilnih mestih se je temperatura najvišje povzpela 24. marca. Na Kredarici so namerili 4,5 °C. V preteklosti so marca že nekajkrat izmerili višjo temperaturo, na primer v letih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C), 2020 (7,6 °C). V Ratečah je bila najvišja temperatura 19,5 °C. Po nižinah se je temperatura povzpela nad 20 °C. V Ljubljani se je temperatura dosegla 23,3 °C. Na Primorskem je bilo najtopleje 26. dne, v Biljah so izmerili 23,6 °C in v Portorožu 21,3 °C. Na nekaj merilih postaj so najvišjo temperaturo izmerili 28. marca, na primer na Bizeljskem (24,0 °C), v Novem mestu (23,8 °C), na Letališču ER Maribor (22,7 °C), v Murski Soboti (23,2 °C) in Lescah (21,1 °C). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 26 Murska Sobota Temperatura ( C) 24 22 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 26 Ljubljana Temperatura ( C) 24 22 20 18 16 14 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 10 Kredarica Temperatura ( C) 8 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 9. Najvišja izmerjena temperatura v marcu Figure 9. Absolute maximum air temperature in March Marca 2022 je bila povprečna temperatura zraka v mejah običajne spremenljivosti in blizu normale, saj so bili skoraj vsi odkloni v intervalu ±1 °C. V pasu iznad Posočja prek osrednje Slovenije proti vzhodu do meje s Hrvaško so prevladovali pozitivni odkloni. Severno in južno od tega pasu so prevladovali negativni odkloni. Večji negativni odklon od 1 °C je bil ponekod na severu in jugu države, na primer v Portorožu (−1,2 °C), Slovenj Gradcu (−1,1 °C) in Celju (−1,2 °C). Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka marca 2022 od povprečja 19812010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, March 2022 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 10 Kredarica Temperatura ( C) Temperatura ( C) Ljubljana 20 5 0 -5 15 10 5 -10 0 -15 -5 -20 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 Portorož 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Bilje 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Novo mesto 20 Temperatura ( C) 20 Temperatura ( C) 3 25 15 10 5 Celje 15 10 5 0 0 -5 -5 -10 -15 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Murska Sobota Let. ER Maribor 20 Temperatura ( C) 20 Temperatura ( C) 3 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, marec 2022 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), March 2022 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 10 Murska Sobota 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Ljubljana Temperatura ( C) 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 12 Portorož 10 8 6 4 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) -2 Kredarica -4 -6 -8 -10 -12 1955 12 Temperatura ( C) 10 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Novo mesto 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 12. Mean air temperature in March Na prikazanih potekih povprečne temperature (slika 12) v marcu je na Obali najtoplejši marec 2001, drugod marec 1994; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. Od leta 1961 je bil po mesečni statistiki temperature in padavin marec 2022 še najbolj podoben marcu 1968, ki pa ni bil tako zelo skromen s padavinami in je bil nekoliko toplejši od tokratnega. Potek vremena in prostorska porazdelitev sta se seveda razlikovala. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za marce v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, marec 2022 je označen z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all March in the period 19612022 Slika 14. Porazdelitev padavin, marec 2022 Figure 14. Precipitation, March 2022 Višina padavin marca 2022 je prikazana na sliki 14. Padavine so bile zelo skromne, zato ne čudi, da je porazdelitev odstopala od normalne podnebne porazdelitve padavin. V veliki večini države je padlo manj kot 20 mm, od tega v več kot polovici države celo manj kot 10 mm, na nekaj merilnih postajah pa je bil marec povsem suh. Največ padavin so namerili v delu jugozahodne Slovenije, kjer je padlo nad 20 mm dežja; tako so na primer v Rakitovcu namerili 29 mm, v Jurščah 28 mm, v Črni vasi 25 mm, v Lokvah 23 mm. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Višina padavin marca 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 15. Precipitation amount in March 2022 compared with 19812010 normals V primerjavi z običajnimi padavinami je bil marec 2022 nekoliko manj suh na jugozahodu države, kjer so padavine na manjšem območju presegle petino normale. V Črni vasi, Rakitovcu in Jurščah so padavine dosegle 27 % normale, na Kozini in Brodu 26 %, v Movražu 25 %. V Beli krajini in večini severne polovice države je padla manj kot desetina normalnih padavin. Slika 16. Kazalnik padavin v državnem povprečju v mesecu marcu glede na povprečje obdobja 19812010 Figure 16. March precipitation anomaly at national level compared with the 19812010 normal Marec 2022 je bil izjemno suh in že četrti zaporedni marec s padavinami pod normalo. Na državni ravni je kazalnik višine padavin glede na normalo znašal 10 % in marec 2022 je med tremi najbolj suhimi po letu 1961. Bolj suha od tokratnega sta bila marec 2003 s kazalnikom padavin 5 % in marec 2012 s kazalnikom 9 %. Najbolj namočeni marci v tem obdobju so bili leta 1975, 2001 in 2013, vsi s kazalnikom padavin nad 200 %. Čeprav je medletna spremenljivost marčevskih padavin velika, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja povprečna višina marčevskih padavin na ravni države upada. V tem stoletju je bilo 14 marcev pod in osem s kazalnikom padavin nad vrednostjo dolgoletnega povprečja. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je tam padavin običajno veliko ali malo. Padavine so bile marca skromne, zato je bilo malo dni s padavinami vsaj 1 mm. Na Kredarici so bili trije taki dnevi, tu in tam na kakšni merilni postaji po dva, velika večina merilnih postaj pa je zapisala le po en tak dan. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2022 Table 1. Monthly meteorological data, March 2022 Postaja Krvavec Brnik Zg. Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Bl. Sevno Luče Lendava Ptuj RR 0 7 12 0 14 12 13 13 8 8 2 4 NV 1742 362 876 622 485 441 739 720 501 513 190 240 RP 0 8 10 0 9 7 7 12 10 8 5 7 LEGENDA: RR RP SD SS NV SSX SD 0 1 1 0 1 — 1 1 1 1 1 1 SS 23 0 1 0 0 — 0 1 0 0 0 0 SSX 30 0 1 0 0 — 0 3 0 0 0 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − nadmorska višina (m) − največja debelina snežne odeje (cm) RR RP SD SS NV SSX − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − number of days with snow cover − altitude (m) − maximum snow cover thicknes (cm) Lisca Lesce Velenje Normala 1991−2010 Godnje Marca 2022 Bilje Breginj Bovec Slika 17. Mesečna višina padavin v mm marca 2022 in povprečje obdobja 1981– 2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in March 2022 and the 1981–2010 normals Bled Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Luče Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Kozina Vedrijan Vojsko Kn. Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Železniki Žiri Črnivec 0 50 100 150 13 200 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Padavine (mm) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Novo Mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 350 Kredarica Padavine (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 18. Padavine v marcu Figure 18. Precipitation in March Marca je v Ljubljani padlo 7 mm, kar je 8 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, ko je bilo padavin manj kot en mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 18 so prikazane padavine v marcu od leta 1951 do 2022 za merilne postaje Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto, Kredarica in Portorož. Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namočen leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marec 2002 in 2012, na Kredarici je bil tokrat marec najbolj suh od začetka kontinuiranih meritev, v Murski Soboti, Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973. Osončenost (ura) 300 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Osončenost (ura) 300 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Osončenost (ura) 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1994 1998 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Osončenost (ura) 300 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 2002 2006 2010 2014 2005 2009 2013 2018 2022 Osončenost (ura) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v marcu Figure 19. Bright sunshine duration in hours in March 15 1993 1997 2001 2017 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja marca 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in March 2022 compared with 19812010 normals Na sliki 20 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2022 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Največ sončnega vremena je bilo na Letališču JP Ljubljana, kjer je sonce sijalo 263 ur. V Novem mestu in Šebreljskem Vrhu je sonce sijalo 256 ur, v Biljah 253 ur. Najmanj sončnega vremena je bilo v Murski Soboti, zapisali so 198 ur sončnega vremena, v Ratečah je sonce sijalo 214 ur, na Kredarici 218 ur. Slika 21. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja v državnem povprečju v marcu glede na povprečje obdobja 19812010 Figure 21. March sunshine duration anomaly at national level compared with the 19812010 normal Tokratni marec je bil že četrti nadpovprečno sončen marec zapored in na državni ravni najbolj sončen vsaj od leta 1961; od takrat imamo primerljiv niz podatkov o osončenosti na državni ravni. Na državni ravni je bil kazalnik trajanja sončnega obsevanja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 kar 167 %, to je največ v nizu podatkov od leta 1961. Drugi najbolj sončen je bil marec 2012 s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja 159 %. Najmanj sončen je bil marec 1964 s kazalnikom 45 %. Na državni ravni je bilo marca 2022 okrog 249 ur s soncem, kar je toliko kot znaša 30-letno povprečje za avgust (252 ur) in več od povprečja za junij (233 ur). Kljub veliki medletni spremenljivosti osončenost marcev na državni ravni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v povprečju narašča. Linearni trend znaša skoraj 5 % na desetletje in je statistično 16 Agencija Republike Slovenije za okolje značilen. V tem stoletju je bilo 12 marcev s kazalnikom nad in 10 pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. Marca 2022 je bila osončenost v velikem delu države med 160 in 200 % normale, nekoliko slabša je bila v ozkem pasu ob meji z Italijo in v delu severovzhodne Slovenije države, kjer je kazalnik znašal med 136 in 160 %. V Ljubljani je sonce sijalo 246 ur, kar je 71 % nad normalo in tretja najvišja vrednost. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), na tretje mesto se je uvrstil tokratni marec, z 231 urami mu sledi marec 2021, nato pa z 214 urami marec 2017, med bolj sončne spadajo še marci v letih 1981 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. Slika 22. Zaradi suše je bila velika nevarnost požarov v naravi. Rudniško jezero pri Kočevju, 24. marec 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Due to the drought, there was a significant danger of wildfires; Rudniško Lake near Kočevje, 24 March 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. O največ jasnih dnevih so poročali na Bizeljskem, našteli so jih 19. V Črnomlju in Murski Soboti je bilo 18 takih dni. Najmanj jasnih dni je bilo na Letališču ER Maribor, našteli so jih 12. V Kočevju in Ljubljani je bilo 13 jasnih dni, s tem je bilo v Ljubljani dolgoletno povprečje preseženo za 10 dni (slika 23). Od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo v Ljubljani marca 1953, in sicer 14, marca leta 1961 pa 13, kar je toliko kot tokrat. Ob nadpovprečno veliko jasnih dnevih je bila povprečna oblačnost majhna. V Murski Soboti so oblaki v povprečju prekrivali 2,6 desetin, v Novem mestu pa 2,8 desetin neba. Največ neba so v povprečju prekrivali oblaki na Kredarici, in sicer 4,1 desetine. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Tokrat jih je bilo opazno manj kot jasnih dni. V Črnomlju so zapisali 8 oblačnih dni, le dva taka dneva pa so opazili v Murski Soboti. V Ljubljani je bilo 6 takih dni; marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zapisali v marcih 1953 in 2012. 30 Jasno Ljubljana 25 Oblačno Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 23. Število jasnih in oblačnih dni v marcu Figure 23. Number of clear and cloudy days in March 17 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 3 5 7 9 8 6 6 4 4 2 2 2 0 0 Padavine (mm) 8 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 12 12 10 10 10 10 8 8 8 8 6 6 6 6 4 4 4 4 2 2 2 2 0 0 Ljubljana 0 1 3 5 7 9 Padavine (mm) Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 12 10 10 10 10 8 8 8 8 6 6 6 6 4 4 4 4 2 2 2 2 0 0 12 12 Novo mesto 0 1 3 5 7 9 Padavine (mm) Osončenost (ura) Celje Padavine (mm) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 12 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 0 1 3 5 7 12 8 8 6 6 4 4 2 2 2 0 0 8 8 6 6 4 4 2 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 10 Osončenost (ura) 10 10 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Murska Sobota 10 0 9 12 12 Let. ER Maribor Padavine (mm) 9 Osončenost (ura) 1 10 Osončenost (ura) 0 10 Osončenost (ura) Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož Osončenost (ura) 12 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2022 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2022 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2022 Table 2. Monthly meteorological data, March 2022 Postaja Temperatura Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −5,7 1,1 7,0 4,3 3,1 6,6 5,9 5,7 5,0 4,1 4,4 2,8 4,7 3,7 6,7 TOD 0,6 −0,6 −0,5 −0,1 −0,8 0,1 −0,3 −0,3 −0,8 −1,2 −0,9 −1,1 −0,8 −0,2 −1,2 TX −2,9 9,8 15,0 11,3 12,2 13,3 13,5 13,1 13,6 13,2 12,1 12,1 12,6 11,5 14,0 TM −8,2 −5,3 0,5 −2,3 −4,1 0,1 −1,5 −1,1 −1,9 −3,8 −2,5 −4,9 −2,6 −2,7 1,1 TAX 4,5 19,5 23,6 21,0 22,7 23,3 24,0 23,8 24,0 23,3 22,7 22,1 23,2 21,1 21,3 DT 24 24 26 24 24 24 28 28 24 24 28 24 28 28 26 Sonce TAM −18,2 −11,0 −6,9 −12,2 −10,5 −5,9 −9,0 −7,6 −9,5 −10,4 −9,0 −9,4 −10,5 −8,6 −4,0 DT 5 7 13 13 12 13 12 12 12 12 12 12 12 13 13 SM 31 29 16 22 27 17 20 20 23 26 23 28 22 23 12 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 797 585 402 487 525 379 428 435 452 479 468 534 462 504 412 OBS 218 214 253 253 — 246 — 256 — 223 229 219 198 — 245 RO 152 134 152 169 — 171 — 184 — — 161 150 135 — 139 Oblačnost PO 4,1 — — 3,1 3,7 3,5 3,0 2,8 3,3 — 3,7 3,0 2,6 — 3,0 SO 6 — — 6 7 6 6 3 8 — 4 4 2 — 5 SJ 14 — — 17 13 13 19 15 18 — 12 15 18 — 17 Padavine in pojavi RR 8 2 9 16 11 7 10 8 7 7 6 7 5 4 10 RP 6 3 11 15 11 8 13 11 8 10 10 10 10 5 16 SD 3 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 SN 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SG 11 — — 0 0 0 0 — 0 — 0 — — — 0 SS 31 25 — 1 1 1 1 2 0 0 3 2 2 — 0 Tlak SSX 184 42 — 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 — 0 DT 6 1 — 6 1 6 1 1 — — 1 5 — — — P 750,0 922,7 — 960,3 — 989,0 — 998,7 1006,3 — 993,2 — 1002,8 963,7 1023,9 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi 12 C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 19 PP 2,5 3,9 5,2 4,7 4,6 4,9 5,2 4,8 5,3 4,8 4,5 4,3 4,7 4,2 5,7 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 25. Vetrne rože, marec 2022 20 Figure 25. Wind roses, March 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je jugozahodni veter skupaj s sosednjima smerema je pihal v 18 % terminov, bilo je 13 % brezvetrja. V Novem mestu je bil severovzhodnik s sosednjima smerema zastopan v 30 % terminov. Na Letališču Portorož je močno prevladoval vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 43 % terminov. V Biljah je prevladoval vzhodni veter, s sosednjima smerema jim je pripadlo 62 % terminov. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 52 %, jugovzhodnik pa v 20 % terminov. V Murski Soboti ni bilo izrazito prevladujoče smeri vetra. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature, padavin in sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010 v marcu 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, March 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota Temperatura zraka I. II. III. M −2,0 −0,6 1,2 −0,4 −1,5 −0,6 2,6 0,1 −2,9 −1,7 1,7 −0,9 −2,4 −1,4 0,0 −1,2 −1,9 −0,7 2,1 −0,1 −2,3 −1,3 1,1 −0,8 −2,2 −1,6 2,5 −0,3 −2,5 −1,2 1,0 −0,8 −1,5 −1,3 2,0 −0,2 −2,1 −0,9 1,8 −0,3 −1,9 −1,2 1,1 −0,6 −1,8 −0,6 0,7 −0,5 −2,9 −1,6 0,8 −1,2 −2,3 −1,8 0,7 −1,1 −2,8 −1,7 1,8 −0,8 I. 0 0 0 0 0 3 1 0 0 1 0 0 0 0 0 Padavine II. III. 0 16 0 15 0 18 0 27 0 29 0 19 0 27 0 16 0 10 0 21 0 6 0 19 0 20 0 18 0 19 M 8 8 10 16 15 11 13 8 5 11 3 11 10 10 10 Sončno obsevanje I. II. III. M 214 167 230 214 200 140 189 175 170 130 182 161 196 75 159 139 194 120 184 162 — — — — — — — — — — — — — — — — 188 151 192 176 140 97 167 134 207 95 177 157 169 137 187 164 152 116 183 150 154 100 171 142 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina marca je bila hladnejša kot običajno, odkloni so bili večinoma v intervalu od −3 do −1,5 °C. Padavin praktično ni bilo, je pa osončenost močno presegla običajno, v Zgornjesavski dolini so normalo presegli za dve petini, v osrednji Sloveniji in na Primorskem pa je bilo sončnega vremena okoli dvakrat toliko kot normalo. Tudi osrednja tretjina meseca je bila hladnejša kot normalno, a so bili odkloni manjši kot v prvi tretjini. Večinoma so bilo zaostanki za normalo od 1,8 do 0,6 °C. Druga tretjina marca je minila povsem brez padavin. Na Obali je bilo le 75 % običajnega sončnega vremena, malenkost pod normalo je bila osončenost tudi v Zgornjesavski dolini in na Goriškem. Kar za dve tretjini več sončnega vremena kot običajno je bilo na Letališču JP Ljubljana. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Zadnja tretjina marca je bila toplejša kot običajno. Odkloni so bili do 2,6 °C. Padavine so bile zelo skromne, v Postojni so dosegli tri desetine normale, drugod je bil delež padavin v primerjavi z normalno manjši. Najv.debelina (cm) 700 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Najv. debelina (cm) 250 200 Rateče 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja debelina (cm) 80 Ljubljana 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Največja debelina snežne odeje v marcu Figure 26. Maximum snow cover depth in March Slika 27. Suha travišča na Nanosu; 26. marec 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Dry grassland on Nanos, 26 March 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja, tokrat je bila z 184 cm najdebelejša 6. marca. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm), na četrto mesto se s 550 cm uvršča marec 2018, sledi pa marec 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Št. dni s snežno odejo 30 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Št. dni s snežno odejo 35 2015 2019 Rateče 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 28. Number of days with snow cover in March 200 Debelina snežne odeje (cm) Kredarica 160 Slika 29. Dnevna višina snežne odeje marca 2022 na Kredarici Figure 29. Daily snow cover depth in March 2022 120 80 40 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Na merilnih mestih, kjer deluje le samodejna merilna postaja, podatki o snežni odeji pogosto niso primerljivi s klasičnimi opazovanji snežne odeje. Tu in tam po državi so še opazili nekaj snežink. V Ratečah je snežna odeja prekrivala tla 25 dni v mesecu, prvi dan je bila debela 42 cm. Tudi na drugih višjeležečih merilnih postajah je bilo največ snega v začetku meseca, nato pa se je snežna odeja ob odsotnosti padavin postopoma nižala. Slika 30. Znanilec pomladi – navadni pasji zob (Erythronium dens-canis) na prisoji ljubljanskega Rožnika; 11. marec 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. The harbinger of spring (Erythronium dens-canis); Rožnik, 11 March 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 23 Agencija Republike Slovenije za okolje 150 40 Krvavec 120 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) Vogel 90 60 30 0 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 35 50 Rateče 30 Debelina snežne odeje (cm) 40 Debelina snežne odeje (cm) 30 30 20 10 0 1 3 5 7 9 Javorniški Rovt 25 20 15 10 5 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 31. Dnevna višina snežne odeje marca 2022 Figure 31. Daily snow cover depth in March 2022 Nevihte so marca še zelo redke. Ker samodejne meteorološke postaje neviht ne beležijo, imamo po uvedbi avtomatizacije o tem pojavu precej manj podatkov, kot smo jih imeli v preteklosti. Marca 2022 ni bilo neviht. Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki, po nižinah pa pojava megle niso opazili. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je marca 2022 niso opazili megle. Od leta 1951 je bil to četrti marec brez megle. 6 Št. nevihtnih dni Ljubljana 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 32. Število dni z nevihto in/ali grmenjem v marcu Figure 32. Number of days with thunderstorm in March Na sliki 34 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Mesec je zaznamoval velik razpon vrednosti. Na 980 mb se je zračni tlak spustil 3. in 7. marca, nato pa je večinoma naraščal in bil v dneh med 18. in 21. marcem nad 1000 mb, najvišji je bil 20. marca z 1001,6 mb. Izstopa tudi hitro znižanje zadnje dni meseca, 31. marca je bila z 959,3 mb dosežena najnižja vrednost meseca. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Št. dni z meglo 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 33. Število dni z meglo v marcu Figure 33. Number of foggy days in March Na sliki 34 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V prvi tretjini meseca se vsebnost vodne pare v zraku ni kaj dosti spreminjala, delni tlak vodne pare je bil okoli 4 mb. Nekoliko nižji, in sicer 2,6 mb, je bil delni tlak vodne pare 12. marca, to je bila tudi najnižja vrednost meseca. Sledil je hiter porast in 18. marca je bila z delnim tlakom 10,8 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Sledilo je hitro znižanje na 3,5 mb 21. dne. V nadaljevanju meseca izstopa še 30. marec z 9,3 mb. 12 1005 1000 10 Delni tlak vodne pare (mb) 995 Zračni tlak (mb) 990 985 980 975 Ljubljana 970 965 Ljubljana 8 6 4 960 2 955 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 34. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 2022 Figure 34. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2022 Slika 35. V morju smo opazili mnogo velikih klobučnjakov. Koper, 13. marec 2022 (foto: Tanja Cegnar) Figure 35. In the sea, there were a lot of jellyfish. Koper, 13 March 2022 (Photo: Tanja Cegnar) 25 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, March 2022 was 0.2 C cooler than normal, only 10 % of the normal precipitation fell, and the sun shone 66 % more time than on average in the period 1981–2010. March 2022 was the sunniest March at least since 1961. The average air temperature anomaly was almost everywhere within ± 1 C interval. Positive anomaly extended above the Posočje region and from there over central Slovenia to the east to the border with Croatia. North and south of this area, however, negative anomaly dominated. A negative anomaly exceeded 1 C in some places in the north and south of the country. Precipitation was very modest, with less than 20 mm falling in the vast majority of the country, of which less than 10 mm in more than half of the country. On some measuring stations, March was completely dry. In part of southwestern Slovenia, more than 20 mm of rain fell. The smallest deficit of precipitation was reported in the southwest of the country, where precipitation in a smaller area exceeded one-fifth of the normal. Less than a tenth of the normal precipitation fell in Bela Krajina and most of the northern half of the country. March 2022 was extremely sunny at the national level. Sunshine was between 160 and 200 % of the normal in a large part of the country. Slightly lower exceedance was observed in the narrow strip along the border with Italy and in the part of north-eastern Slovenia where the indicator was between 136 and 160 %. On Kredarica the maximum snow cover reached 184 cm. Slika 36. Cvetovi ive (Salix caprea); Rudniško jezero; 24. marec 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 36. Salix caprea; Rudniško Lake, 24 March 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2022 Weather development in March 2022 Janez Markošek 1.–2. marec Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, sprva vetrovno Nad srednjo Evropo in večjim delom zahodne Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bilo vzhodno od nas obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1–3). Pretežno jasno je bilo, prvi dan je bilo občasno več oblačnosti v jugovzhodni Sloveniji, drug dan popoldne pa se je oblačnost povečala ponekod v zahodni Sloveniji. Prvi dan je še pihal severovzhodni veter, pa Primorskem šibka do zmerna burja. Veter je do večera ponehal. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 13 °C. 3. marec Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od severa pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C. 4.–5. marec Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod spremenljivo oblačno, kratkotrajne plohe, vetrovno Nad južno Skandinavijo ter zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je proti vzhodnim Alpam in zahodnemu Balkanu od severovzhoda segala dolina s hladnim zrakom. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod je prevladovalo spremenljivo oblačno vreme. Predvsem popoldne in zvečer so bile kratkotrajne krajevne plohe, količina padavin je bila majhna. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le od 1 do 6, na Primorskem do 10 °C. 6. marec Spremenljivo do pretežno oblačno, ponekod naletavanje snega, hladno in vetrovno, burja Nad zahodno, srednjo in delom vzhodne Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bilo nad Alpami, Jadranom in zahodnim Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4–6). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, sprva na zahodu še delno jasno. Ponekod v notranjosti Slovenije je občasno naletaval sneg, količina padavin je bila zelo majhna. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6, na Primorskem do 9 °C. 7.–8. marec Na zahodu delno jasno, drugod spremenljivo oblačno, ponekod vetrovno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bila vzhodno od nas še dolina s hladnim zrakom. Na zahodu je bilo delno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Burja na Primorskem je slabela in drugi dan ponehala. Drugod je še pihal severni do severovzhodni veter. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem do 12 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 9. marec Pretežno jasno, ponekod na vzhodu zmerno oblačno Iznad severovzhodne Evrope je nad Alpe in osrednje Sredozemlje segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnim vetrom pritekal nekoliko toplejši in občasno še bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, nekaj več oblačnosti je bilo v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 15 °C. 10.–11. marec Od vzhoda pooblačitve, drugi dan razjasnitve, vzhodnik, šibka burja Severovzhodno od nas je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Balkanom, Turčijo in Črnim morjem pa obsežno višinsko jedro hladnega zraka. V spodnjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo prvi dan dopoldne zmerno do pretežno oblačno, drugod še pretežno jasno. Popoldne se je oblačnost povečala tudi v osrednji Sloveniji, pozneje tudi v zahodnih krajih. Drugi dan se je počasi jasnilo, najprej v vzhodni Sloveniji, popoldne tudi v zahodni polovici Slovenije. Pihal je šibak veter vzhodnih smeri, drugi dan na Primorskem šibka burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 0 do 6, na Goriškem in ob morju do 8 °C. 12. marec Jasno, vzhodni veter, na Primorskem šibka burja Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah se je ob šibkem vetru zadrževal suh in razmeroma hladen zrak. Jasno je bilo, ponekod je pihal vzhodni veter, v vipavski dolini in na Krasu šibka burja. Zjutraj je bilo mrzlo, v mraziščih na Notranjskem se je ohladilo do −13 °C, najvišje dnevne temperature pa so bile od 4 do 9, na Primorskem do 12 °C. 13.–14. marec Pretežno jasno, na jugozahodu občasno zmerno oblačno, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je postopno krepil jugozahodni veter, pritekal je še razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan popoldne je bilo nekaj več oblačnosti v Slovenski Istri, drugi dan pa tudi ponekod drugod v jugozahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 15. marec Zmerno do pretežno oblačno, okrepljen jugozahodnik Nad Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad jugozahodno Evropo pa ciklonsko območje. V višinah je z zahodnim do jugozahodnim vetrom pritekal vlažen zrak (slike 7–9). Zmerno do pretežno oblačno je bilo, dopoldne ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji še delno jasno. Krepil se je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 12, na vzhodu do 15 °C. 16. marec Sprva pretežno oblačno in na severovzhodu nekaj kapelj dežja, čez dan delne razjasnitve Prek Alp se je proti vzhodu pomikalo plitvo ciklonsko območje z vremensko fronto, ki je ob severozahodnem višinskem vetru oplazila tudi Slovenijo. Sprva je bilo pretežno oblačno, ponekod na severovzhodu je padlo nekaj kapelj dežja. Sredi dneva in popoldne se je delno zjasnilo. Predvsem v vzhodni Sloveniji je zapihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 17.–19. marec Na Primorskem pretežno jasno z burjo, drugod delno jasno, vzhodni veter, razmeroma hladno Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo nad vzhodnim Balkanom in Črnim morjem jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 10–12). Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, pihal je vzhodni do severovzhodni veter. Razmeroma hladno je bilo, drugi in tretji dan so bile najvišje dnevne temperature od 8 do 13, na Primorskem do okoli 17 °C. 20.–28. marec Jasno, šibak veter, postopno topleje Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, k nam je pritekal postopno toplejši zrak (slike 13– 15). Prevladovalo je jasno vreme. Do vključno 23. marca je pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. 25. marca je v notranjosti Slovenije pihal šibak jugovzhodni veter, zadnji dan obdobja pa je popoldne zapihal jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, od 23. marca naprej so bile najvišje dnevne temperature od 16 do 23 °C. V prvi polovici obdobja so bila jutra še precej hladna, v mraziščih na Notranjskem se je ohladilo do okoli −10 °C. 29. marec Delno jasno z občasno gosto koprenasto oblačnostjo, jugozahodnik, jugo Območje visokega zračnega tlaka je nad zahodno in srednjo Evropo oslabelo, v višinah se je krepil zahodni do jugozahodni veter. Delno jasno je bilo z občasno gosto koprenasto oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20, na vzhodu do 22 °C. 30. marec Oblačno, v zahodni polovici Slovenije občasno rahel dež, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnim vetrom pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo, predvsem v zahodni polovici Slovenije je občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Ponoči se je dež na zahodu okrepil in postopno zajel vso Slovenijo. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 13, na vzhodu do 15 °C. 31. marec Oblačno s padavinami, ponekod severni veter, na Primorskem šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje s središčem nad severno Italijo. V višinah je pihal jugozahodni veter, v spodnjih plasteh ozračja pa je zapihal veter vzhodnih smeri (slike 16–18). Oblačno je bilo s padavinami. Meja sneženja je bila na severozahodu na okoli 900 m, drugod med 1100 in 1500 m. Na Primorskem je pihala šibka burja, ponekod v notranjosti severni veter. Popoldanske temperature so bile v severnih krajih od 2 do 7, drugod od 8 do 12 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 3. 2022 ob Slika 2. Satelitska slika 2. 3. 2022 ob 13. uri 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 March 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 March 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 3. 2022 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 March 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 3. 2022 ob Slika 5. Satelitska slika 6. 3. 2022 ob 13. uri 13. uri Figure 5. Satellite image on 6 March 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 March 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 3. 2022 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 March 2022 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 15. 3. 2022 Slika 8. Satelitska slika 15. 3. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 15 March 2022 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 15 March 2022 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 3. 2022 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 15 March 2022 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 18. 3. 2022 Slika 11. Satelitska slika 18. 3. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 18 March 2022 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 March 2022 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 3. 2022 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 March 2022 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 23. 3. 2022 Slika 14. Satelitska slika 23. 3. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 23 March 2022 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 March 2022 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 3. 2022 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 March 2022 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 31. 3. 2022 Slika 17. Satelitska slika 31. 3. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 March 2022 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 March 2022 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 3. 2022 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 March 2022 at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MARCU 2022 Climate in the World and Europe in March 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v marcu 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature marca 2022 od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for March 2022 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do marca 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2022. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 33 Agencija Republike Slovenije za okolje V Evropi je bil marca 2022 velik razpon temperaturnih odklonov (slika 1). Topleje kot normalno je bilo v severni Evropi, najbolj je izstopala Norveška. V južni Evropi so prevladovali negativni odkloni, največji so bili v Grčiji. Še večji negativni odklon je bil v Turčiji. Iznad jugovzhodne Evrope je negativni odklon segal nad severno Afriko, del Bližnjega vzhoda, Kavkaz in se nadaljeval na območje Rusije. Hladneje od normale je bilo v severozahodni in južni Afriki, na obsežnem območju Južne Amerike, v Skalnem gorovju v ZDA in v osrednji Kanadi. Zanimiv je pas negativnih odklonov v zahodni Avstraliji, ki je posledica prehoda tropskega ciklona Anika. Topleje kot normalno je bilo na območju, ki je iznad Irana preko severne Indije seglo nad Kitajsko. V Indiji je bil tokrat marec najtoplejši v celotnem nizu podatkov, ki obsega 122 let. Topleje od normale je bilo tudi v severovzhodni Rusiji, vzhodni Antarktiki, na Arktiki, v severni Avstraliji, osrednji Afriki, vzdolž tihomorske obale Severne Amerike in na vzhodu ZDA. Atlantik je bil toplejši od normale ob vzhodni obali ZDA. Hladneje od normale je bilo v Labradorskem morju in južno od Grenlandije. Tihi ocean je bil večinoma toplejši od normale v severnem in južnem delu zmerne geografske širine. Toplejše morje od normale je povzročilo beljenje na Velikem koralnem grebenu. Hladneje od normale je bilo ob obali zahodne Severne Amerike in na zahodu Južne Amerike. Tropska in subtropska območja vzhodnega Tihega ocena so bila hladnejša od normale, kar je povezano z nadaljevanjem pojava la niña. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do marca 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2022. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Na svetovni ravni je bil marec 2022:    0,39 °C toplejši od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020; peti najtoplejši marec v nizu podatkov; približno 0,2 °C hladnejši od najtoplejšega marca, ki je bil leta 2016. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature (slika 2). V Evropi je bila povprečna marčevska temperatura 0,43 °C pod normalo. To je bil tretji najhladnejši marec v zadnjih desetih letih, a precej manj ekstremen od marca 2013, ki je bil 2,71 °C hladnejši od normale. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od aprila 2021 do marca 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for April 2021 to March 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:        0,31 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopnega in oceanov; izrazito nad normalo na območju, ki se razteza od Bližnjega vzhoda do Sibirije, nad osrednjo Severno Ameriko, severozahodno in osrednjo Afriko, južnim delom Južne Amerike, Weddllovim morjem in vzhodno Antarktiko; blizu normale v večjem delu Evrope; nadpovprečna je bila na vzhodu in v manjši meri v pasu vzhodno od Irske do južne Skandinavije; pod normalo na nekaterih kopenskih območjih na severu Kanade in Aljaske, najbolj vzhodnih delih Rusije, severovzhodnem delu Južne Amerike, v Indiji, delih Avstralije in Antarktike; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer se je la niña, ki je dosegla vrhunec v zadnjih mesecih leta 2020, ponovno okrepila v letu 2021 in se nadaljuje v leto 2022; podpovprečna v Čukotskem morju in delih vzhodnega severnega Tihega oceana in več oceanskih območjih na južni polobli. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,1 do 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja in junija 2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od aprila 2021 do marca 2022, je 0,38 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to March 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Marca 2022 je bil večji del Evrope bolj suh od normale. Izjema je bil Pirenejski polotok, kjer so bile razmere bolj vlažne kot normalno. Sušne razmere so vztrajale v zahodnih ZDA in Mehiki ter v delih Južne Amerike. Zahodno Avstralijo in dele južne Afrike so prizadeli cikloni, ki so prinesli obilne padavine in povzročili poplave. Morski led Mesečni povprečni obseg arktičnega morskega ledu je marca 2022 dosegel 14,7 milijona km2, kar je 0,4 milijona km2 (ali 3 %) pod marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020. To je bil osmi najmanjši marčevski obseg v nizu satelitskih podatkov. Marčevski obseg nadaljuje vrsto relativno majhnih mesečnih negativnih odklonov, ki jih opažamo vse od julija 2021; vrednosti so precej nad rekordnimi minimumi v zadnjih dveh desetletjih. Najmanjši marčevski obseg je bil v letu 2018 z vrednostjo približno 5 % pod normalo. Dnevni obseg se je začel zmanjševati, potem ko je v začetku marca dosegel letni maksimum. Po podatkih Ameriškega nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu (NSIDC) je bil ta maksimum dosežen nekoliko prej, in sicer že konec februarja. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje V severnem Labradorskem morju so prevladovale nadpovprečne koncentracije, podpovprečne pa so bile v zalivu Sv. Lovrenca in ob severni obali Nove Fundlandije. V vzhodnoatlantskem sektorju so prevladovale podpovprečne koncentracije v Barentsovem morju, vzhodno od Svalbarda in v Danskem morju. Majhno območje nadpovprečnih koncentracij je bilo v severnem Grenlandskem morju. V tihomorskem sektorju so bile koncentracije precej podpovprečne v Ohotskem morju, večinoma nadpovprečne pa v Beringovem morju. Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov marca 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega marčevskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na marčevsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for March 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for March 2022 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za marce od leta 1979 do 2022 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad Antarktiko je bilo marca 2022 v povprečju 3,2 milijona km2 morskega ledu, kar je 1,2 milijona km2 manj od normale in 26 % manj kot v povprečju obdobja 1991–2020. Potem ko je bil februarja dosežen letni minimum, se je marca začela letna rast. Tako kot februarja je bil mesečni obseg za marec na drugem najnižjem mestu v 44-letnem satelitskem nizu podatkov, kar je skladno z uvrstitvijo, ki jo je ugotovil NSIDC. Najmanjši marčevski obseg je bil leta 2017, tretji najnižji pa v letu 2019, z vrednostmi za 33 % oziroma 22 % pod povprečjem obdobja 1991–2020. Zemljevid odklonov koncentracije morskega ledu za antarktično območje v marcu 2022 kaže veliko negativnih odklonov v Rossovem in Amundsenovem morju, ki sta marca večinoma ostala brez ledu. Podpovprečne koncentracije so prevladovale tudi v severnem Weddellovem morju. Majhna območja nadpovprečnih koncentracij so bila zlasti v vzhodnem Weddellovem morju. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za marce od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov marca 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v marčevskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for March 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for March 2022 relative to the March normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 38 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MARCU 2022 Agrometeorological conditions in March 2022 Marko Puškarić arec je bil običajno topel in izjemno suh mesec. Povprečna mesečna temperatura zraka se je po večjem delu države gibala med 4 in 7 °C. Najhladneje je bilo na prehodu iz prve v drugo dekado marca, ko so se povprečne dnevne temperature zraka gibale od –3 do 3 °C, najnižje dnevne temperature pa so se ponekod spustile tudi pod –10 °C (Rateče, Murska Sobota, Celje). Najtopleje je bilo v tretji dekadi meseca, ko so se najvišje dnevne temperature skoraj povsod po državi povzpele nad 20 °C. V Novem mestu in Biljah pa celo na 24 °C. M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2022 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 2,1 1,4 1,6 1,3 1,2 2,1 1,7 1,3 1,3 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,4 2,6 2,5 1,8 1,4 0,9 1,3 1,5 1,4 1,9 1,4 1,6 I. dekada max.  2,7 21 1,7 14 1,9 16 1,6 13 1,4 12 2,5 21 2,0 17 1,7 13 1,7 14 2,0 15 2,0 15 2,0 15 1,8 15 1,8 15 1,8 15 1,8 15 1,7 14 3,4 26 3,0 25 2,3 18 1,7 14 1,3 9 1,7 13 1,7 15 1,7 14 2,3 19 1,8 14 2,1 16 II. dekada max. 2,3 3,8 1,9 2,4 2,3 3,3 1,9 2,5 1,6 2,0 2,2 3,5 1,7 2,5 1,7 1,9 1,7 2,3 1,7 2,2 2,1 3,0 2,0 2,6 2,0 2,3 2,1 2,7 1,8 2,3 2,1 3,0 1,6 1,9 3,0 4,8 2,2 2,9 2,1 2,7 1,7 2,2 1,3 1,7 1,5 1,8 1,8 2,3 1,7 2,3 2,1 4,1 1,8 2,0 2,0 2,4 pov. 39  23 19 23 19 16 22 17 17 17 17 21 20 20 21 18 21 17 30 22 21 17 13 15 18 17 21 18 20 III. dekada pov. max. 2,8 3,6 2,6 3,9 2,9 5,1 2,4 4,0 2,2 3,1 3,0 3,8 2,3 3,0 2,2 3,0 2,4 2,9 2,6 3,4 2,8 4,4 2,4 3,5 2,5 3,7 2,7 4,2 2,5 3,3 2,6 3,7 2,5 3,1 3,5 4,5 2,9 3,9 2,8 3,8 2,4 3,7 1,9 2,5 2,2 2,7 2,4 3,8 2,4 3,3 2,5 3,1 2,3 3,3 2,7 4,2  31 28 32 26 24 33 26 24 26 28 31 27 27 30 28 29 27 39 32 30 26 21 24 27 26 27 26 30 mesec (M) pov. max. 2,4 3,8 2,0 3,9 2,3 5,1 1,9 4,0 1,7 3,1 2,4 3,8 1,9 3,0 1,7 3,0 1,8 2,9 1,9 3,4 2,1 4,4 2,0 3,5 2,0 3,7 2,1 4,2 1,9 3,3 2,1 3,7 1,8 3,1 3,0 4,8 2,5 3,9 2,2 3,8 1,8 3,7 1,4 2,5 1,7 2,7 1,9 3,8 1,8 3,3 2,2 4,1 1,8 3,3 2,1 4,2  75 61 70 58 52 76 60 53 57 60 67 62 62 66 61 65 57 95 78 69 58 43 51 59 57 67 57 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad pragoma 0, 5 in 10 °C so bile za nekaj deset °C nižje od dolgoletnega povprečja, z izjemo Ljubljane, kjer so bile vrednosti običajne. K akumulaciji toplote je največ prispevala tretja dekada meseca (preglednica 4). Povprečne temperature zraka so v celinskem delu države prešle vegetacijski temperaturni prag 5 °C okoli 23. marca, kar je blizu običajnemu datumu. Na Goriškem pa je bil temperaturni prag 5 °C dosežen že 15. februarja, kar je 7 dni prej od dolgoletnega povprečja. Marec ali sušec je upravičil svoje ime, saj je bila skupna mesečna količina padavin izjemno majhna. Padavin smo bili deležni le v zadnjih dveh dneh meseca, ko je padlo med 5 in 10 mm dežja ter nekoliko več na Notranjskem in na severozahodnem delu države. Na državni ravni je bil kazalnik višine padavin v marcu okoli 10 %. Povprečna dnevna evapotranspiracija se je gibala od 1,7 do 2,3 mm, na Obali in Goriškem pa okoli 2,5 mm vode na dan. V Podnanosu je bila največja dnevna količina izhlapele vode 4,8 mm. Skupna mesečna količina izhlapele vode je znašala med 50 in 70 mm, na Obali in Goriškem pa okoli 80 mm (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za marec 2022 in za obdobje mirovanja (od 1. oktobra do 31. marca 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in March 2022 and for the dormation period (from October 1, 2021 to March 31, 2022) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2022 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2021–31. 3. 2022) Bilje −21,3 −22,6 −22,6 −66,5 132,2 Ljubljana −15,3 −19,6 −19,9 −54,8 244,4 Novo mesto −15,1 −20,7 −21,0 −56,8 152,6 Celje −13,9 −19,3 −20,8 −54,0 187,4 Šmartno/Slovenj Gradec −13,7 −16,9 −20,0 −50,6 167,3 Maribor – letališče −15,4 −21,2 −24,7 −61,3 79,2 Murska Sobota −15,1 −18,1 −22,5 −55,7 39,9 Portorož - letališče −24,8 −21,6 −21,7 −68,1 −28,7 Mesečna vodna bilanca je bila povsod po državi negativna s primanjkljaji okoli 60 mm. Vodna bilanca za obdobje mirovanja je povsod, razen na Obali, ostala pozitivna, vendar so bile vrednosti po večjem delu države za okoli 80 mm nižje od običajnih (preglednica 2). Največja negativna odstopanja od povprečja so bila zabeležena v osrednji Sloveniji, kjer so znašala več kot 90 mm. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu marcu gibale med 4 in 6 °C, na Obali, Goriškem in Beli krajini pa okoli 8 °C. Temperature površinskega sloja tal so se predvsem v začetku druge dekade ponekod še spustile pod ledišče. V zadnjih dneh meseca, ko je postajalo topleje, so se tla na globini 5 cm čez dan ponekod ogrela na okoli 20 °C (Bilje, Maribor). 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, marec 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, March 2022 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 5,4 5,6 10,9 9,7 1,5 2,4 6,4 6,4 11,8 10,9 1,2 2,3 11,1 11,1 23,8 23,7 5,0 6,0 7,8 7,0 Celje 3,5 3,9 5,6 5,3 1,6 2,4 4,9 5,0 8,0 7,4 1,3 2,3 7,6 7,6 11,0 10,3 3,4 4,4 5,4 5,0 Črnomelj 4,4 4,7 5,7 5,6 2,9 3,5 5,7 5,9 8,5 8,2 2,5 3,2 8,1 8,2 11,2 10,8 4,3 4,9 6,1 6,0 Gačnik 2,8 3,0 7,9 5,4 0,4 1,3 4,8 4,8 10,4 7,9 0,4 1,5 8,5 8,1 15,3 11,8 1,7 3,5 5,5 5,0 Ilirska Bistrica 2,7 3,0 4,7 4,1 1,0 1,8 4,0 4,1 7,5 6,7 0,7 1,5 6,4 6,3 9,5 8,5 2,6 3,5 4,4 4,0 Lesce - let. 2,6 2,6 4,4 4,4 1,3 1,5 4,0 4,1 7,2 7,1 1,3 1,5 6,6 6,7 9,9 9,7 3,2 3,4 4,5 4,0 Maribor – let. 2,2 2,7 9,0 5,9 −0,6 0,0 4,9 4,8 12,9 9,2 −0,9 0,9 9,1 8,6 18,7 14,1 0,0 2,5 5,5 5,0 Ljubljana – let. Maribor - Vrbanski Plato Murska Sobota 2,9 2,9 10,0 7,4 0,1 0,9 5,2 5,1 12,4 10,0 −0,2 0,8 8,3 8,0 16,8 13,8 1,1 2,4 5,5 5,0 2,3 2,6 10,8 6,2 −1,7 0,7 4,7 4,7 14,0 9,7 −2,2 0,6 9,2 8,7 19,7 14,3 −0,4 2,2 5,5 5,0 2,6 2,8 5,9 5,2 0,8 1,3 4,6 4,6 9,2 8,4 0,4 1,0 8,2 8,1 13,6 12,4 2,3 3,0 5,2 5,0 Novo mesto 2,8 3,2 8,4 5,8 0,3 1,5 5,0 5,2 11,0 9,0 −0,1 1,2 8,5 8,4 15,9 12,7 1,3 3,2 5,5 5,0 Portorož - let. 6,4 6,6 10,0 8,6 3,8 4,9 7,5 7,5 11,8 10,3 3,3 4,5 10,1 10,0 14,7 13,1 5,4 6,5 8,0 8,0 Postojna 2,1 1,9 7,9 5,2 −0,1 0,4 4,6 4,1 10,3 8,0 −0,1 0,6 8,1 7,4 15,6 12,2 1,5 2,4 5,0 4,0 Šmartno / Sl. Gradec 1,3 1,5 6,9 4,8 −0,2 0,4 3,3 3,3 11,1 8,6 −0,6 0,3 7,2 7,1 17,4 14,1 −0,1 1,0 4,0 4,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2022 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2022 II. III. M Vm > 0 °C 0 0 4 4 −14 527 146 6 −10 0 3 2 5 −6 460 122 5 32 −4 0 0 0 0 −1 265 44 0 23 29 −10 0 0 0 0 −2 214 44 2 0 4 4 −4 0 0 0 0 0 82 4 0 0 3 31 34 3 0 0 0 0 −1 243 38 0 −36 0 1 21 22 −10 0 0 1 1 −1 166 25 1 120 −23 0 7 27 33 −3 0 0 1 1 −1 217 40 1 113 201 1 0 17 58 75 2 0 1 14 15 5 386 106 15 52 104 178 −14 0 14 51 66 −6 0 2 9 11 −1 359 96 12 18 53 102 173 −26 0 16 50 66 −13 0 2 10 12 −4 376 122 16 Celje 10 39 84 133 −41 0 8 36 43 −15 0 1 6 6 −1 279 64 7 Maribor – let. 11 41 97 150 −23 0 7 47 54 −4 0 0 8 8 0 323 82 9 9 41 100 150 −26 0 9 49 58 −3 0 0 9 9 0 317 86 9 I. II. III. M Vm Portorož - let. 42 64 102 208 −50 Bilje 43 70 105 218 Postojna 7 36 82 Kočevje 6 28 Rateče 2 Lesce II. III. M Vm 3 22 47 72 −39 −17 5 27 50 83 125 −16 0 5 27 69 103 −34 0 6 16 45 62 −13 0 9 30 82 121 −9 Slovenj Gradec 3 24 67 94 Brnik 7 38 75 Ljubljana 29 59 Novo mesto 21 Črnomelj Murska Sobota I. I. > 5 °C > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 42 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje Nekoliko nižje temperature v prvi polovici meseca so deloma upočasnile prezgoden fenološki razvoj, ki se je preko prvih znanilcev pomladi (mali zvonček, črna jelša, pomladanski žafran, rumeni dren) kazal v februarju. Nizke nočne temperature pod 0 °C so zavirale razvoj prvih koščičarjev ter ostalega sadnega drevja. V začetku marca je ponekod začela cveteti vrba iva, ki označuje čas, ko se začenja zgodnja pomlad ter z njo čas setve jarih žit. Zaradi odsotnosti padavin so se sušne razmere tekom meseca stopnjevale. Posledice so bile vidne predvsem na ozimnih žitih na lahkih tleh v severovzhodnem delu države, oljni ogrščici ter na travinju. Dognojevanja posevkov, ki so bili slabše prehranjeni ni bilo mogoče izvesti oziroma ni bilo smiselno saj so sušne razmere preprečevale dostopnost hranil rastlinam. Nabolj zgodnji koščičarji in hruške so na Primorskem in drugih toplih legah pričele z brstenjem v drugi dekadi meseca. Suša je kazala svoj vpliv tudi na vrtovih. Čeprav so bile temperaturne razmere čez dan ugodne, so pridelovalci čakali s pripravo tal in setvijo zgodnjih zelenjadnic na prosto. V kolikor so jih vseeno posejali, je bilo potrebno zemljo obilno namočiti. Jeseni orane površine so bile izsušene do te mere, da ni bila mogoča optimalna priprava tal za sadnjo krompirja in setev koruze. Dodatno so bile za vznik neugodne temperaturne razmere, zlasti nočne ohladitve. V posameznih dneh je razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo znašala več kot 28 °C. Zaradi suhe podrasti je bila predvsem v drugi polovici meseca velika požarna ogroženost. Zanetili so se številni požari v naravnem okolju, med njimi tudi obsežen požar na Potoški gori nad Preddvorom, ki je povzročil ekološko in veliko materialno škodo. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Temperature for March was normal while the amount of precipitation was lower all over the country. Monthly climatological water balance was negative with deficits around 60 mm. The water balance for the whole dormancy remained positive, except in the coastal region. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 4–6 C and in warmer regions around 8 C. Lower temperatures in the first half of the month and drought conditions slowed down early phenological development. 43 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MARCU 2022 Discharges of Slovenian rivers in March 2022 Igor Strojan arca se je hidrološka suša po slovenskih rekah nadaljevala. Stopnja vodnatosti bila še nekoliko manjša kot v preteklih mesecih. Po rekah je preteklo manj kot tretjino običajne količine vode. Najbolj vodnati sta bili Drava v Dravogradu in Mura v Gornji Radgoni, najmanj pa Sotla v Rakovcu (slika 1). M Večji del marca so pretoki rek upadali in bili mali, v zadnjih dneh meseca se je vodnatost rek nekoliko povečala (slika 2). Vsi značilni mesečni pretoki (najmanjši mali pretoki, srednji mesečni pretoki in največji pretoki v mesecu) so bili med najmanjšimi v dolgoletnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Reki z večjim hidroenergetskim potencialom Soča in Sava sta imeli okoli tretjino manjše pretoke kot običajno v tem mesecu. Srednji mesečni pretok Drave je bil največji med vsemi in le 22 odstotkov manjši kot običajno (slika 4). GORNJA RADGONA 0,56 DRAVOGRAD 0,78 VIDEM RADOVLJICA 0,17 0,39 SUHA 0,30 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,38 0,35 VELIKO ŠIRJE 0,26 SOLKAN 0,32 PODROTEJA DOLENJE 0,14 MOSTE 0,18 RAKOVEC 0,25 59 PODBOČJE 0,25 ČATEŽ 0,13 0,25 CERKVENIKOV MLIN 0,18 METLIKA 0,22 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v marcu 2022 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the March 2022 mean discharges of Slovenian rivers compared to the March mean discharges of the long-term period 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v marcu 2022 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in March 2022 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki marca 2022 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in March 2022 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek marca 2022 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. River discharges in March 2022 and characteristic discharges in the long-term period 1991–2020 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Marec 2022 m3/s dan Qnp 57,0 13 76,0 22 2,0 29 10,3 12 1,3 29 8,2 19 27,0 22 52,4 22 65,7 19 4,0 19 11,8 29 13,8 30 10,7 27 19,8 19 2,7 21 1,7 28 1,1 29 Qs 70,8 140 2,3 11,5 1,5 13,8 31,5 62,1 88,6 7,0 15,7 19,5 16,3 27,7 3,7 2,0 1,6 Qvk 123 30 457 19 3,0 1 14,7 31 2,2 1 42,7 30 71,0 31 93,8 1 309 2 17,4 31 28,6 1 39,1 1 33,2 1 132 31 6,5 1 3,1 1 3,7 31 Marec 1991–2020 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 52,7 87,1 148,9 60,4 117,6 342,9 1,8 5,4 14,7 9,8 19,1 41,1 1,4 3,5 9,5 6,3 16,8 45,9 19,4 42,1 94,3 38,3 93,1 210 62,4 147,3 349 3,3 8,5 18,6 9,5 24,4 78,2 11,2 28,0 67,1 6,6 26,8 85,1 15,6 32,0 66,5 1,8 4,4 9,3 1,3 2,8 6,1 0,7 2,5 9,7 nQs sQs vQs 75,8 126 233 103 178 426 2,7 13,7 35,8 12,8 45,1 110 2,5 10,7 29,2 13,2 35,6 89,7 28,0 82,3 185 52,0 179 1368 86,5 662 659 4,8 23,0 50,9 17,1 63,6 183 22,5 87,0 233 11,7 64,8 154 22,0 86,9 224 3,4 14,7 40,5 2,1 11,1 28,3 0,9 9,2 31,8 nQvk sQvk vQvk 119 272 611 203 350 767 5,9 67,7 165 21,2 195 508 8,1 46,3 131 30,1 129 367 40,0 332 971 73,5 502 1363 142 799 1983 11,1 104 314 37,7 161 324 48,6 341 967 19,0 151 277 68,8 483 1356 6,5 66,0 211 2,8 77,3 246 2,0 55,6 178 47 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v marcu leta 2022 ter povprečni mesečni marčevskimi pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1991–2020 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom Figure 4. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in March 2022 and mean flows in the long term period 1991–2020 SUMMARY In March, the hydrological drought along Slovenian rivers continued. The water level was slightly lower than in previous months. Less than a third of the usual amount of water flowed down the rivers. The most watery were the Drava in Dravograd and the Mura in Gornja Radgona, and the least Sotla in Rakovec. 48 TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila marca 2022 v povprečju enaka kot so srednje marčevske temperature 30-letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,1 °C višjo, Blejsko jezero pa 0,3 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem marcu 5 °C. T Srednje dnevne temperature večine slovenskih rek so se do prve tretjine marca le malo spreminjale. Po ohladitvi 13. marca, ko je največ rek doseglo najnižje mesečne temperature, so se reke začele ogrevati. Do 28. oziroma 29. marca, ko je večina rek dosegla najvišje mesečne temperature, so se reke segrevale, vmes pa še enkrat nekoliko ohladile. Manjša ohladitev je prišla tudi v zadnjih dneh meseca. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera se je v marcu dvigovala do 28. marca, ko je jezero doseglo najvišjo marčevsko temperaturo, nato pa se je jezero do konca meseca ohladilo za pol stopinje Celzija. Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera je do 20. marca malo nihala. Od 20. do 27. marca se je jezero segrelo za 2,7 °C, nato pa se je v dveh dneh ohladilo za slabi dve stopinji Celzija. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v marcu 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average March 2022 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAREC 2022 6,9 6,4 5,9 5,1 6,4 7,4 6,3 6,3 9,7 6,3 6,8 8,8 8,0 7,7 7,5 6,0 7,2 9,0 6,6 6,9 8,5 5,5 7,1 10,6 5,3 6,1 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 49 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 6,8 4,3 6,5 5,9 7,2 6,5 5,8 7,1 9,4 6,1 6,7 9,3 7,9 7,1 6,6 7,1 7,1 9,1 6,3 7,2 8,8 7,1 6,8 10,6 4,2 5,8 0,1 2,1 −0,6 −0,8 −0,8 0,9 0,5 −0,8 0,3 0,2 0,1 −0,5 0,1 0,6 0,9 −1,1 0,1 −0,1 0,3 −0,3 −0,3 −1,6 0,3 0,0 1,1 0,3 12 14 10 12 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 8 6 4 2 10 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 8 6 4 2 Dravinja Videm 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Sava Radovljica Sava Šentjakob marec Sava Čatež Sora Suha 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Pesnica Zamušani 8 6 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 14 10 9 12 7 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 8 6 5 4 3 2 10 8 6 4 2 1 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 50 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 10 9 Temperatura (°C) 8 7 6 5 4 3 2 1 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v marcu 2022, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in March 2022 in C Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v marcu 2022, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in March 2022 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in March 2022 was 5 C. The average observed river’s temperature was same as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.1 C higher and the Bled Lake was 0.3 higher as a long-term average. 51 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU 2022 Sea dynamics and temperature in March 2022 Igor Strojan V ečji del marca je povišan zračni tlak zniževal višino gladine morja. Burja je dvakrat močneje vzvalovila morje, v noči iz 18. na 19. marec je bili najvišji val visok slabe 2 metra. Morje se je pričelo ogrevati. V zadnji dekadi meseca se je morje ogrelo za okoli 3 stopinje Celzija. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v marcu 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in March 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v marcu 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in March 2022 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Marca je povišan zračni tlak zniževal višino gladine morja predvsem v drugi polovici meseca. Od 21. do 23. marca je bila gladina morja znižana do okoli pol metra. Glede na 30-letno obdobje 1961–1990 je bila srednja mesečna višina morja 5 cm nižja od dolgoletnega povprečja, najvišja in najnižja višina morja pa sta bili podobni povprečnim najvišjim in najnižjim višinam iz primerjalnega obdobja. Morje marca ni poplavljalo obale. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v marcu 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in March 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v marcu 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in March 2022 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v maju 2022. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2022 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in May 2022. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v marcu 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in March 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Marec Marec 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 199 283 132 151 192 230 114 116 204 281 133 148 221 322 152 170 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Najbolj je bilo morje vzvalovano ob burji 5. in 6. ter 18. in 19. marca. Polurne višine valov so bile visoke do okoli 1 metra. Najvišji val je bil izmerjen 18. marca okoli 23. ure. Ob koncu meseca se je veter obrnil v jugo in vzbudil okoli pol metra visoke valove. Dobršen del meseca je bilo valovanje posledica dnevne izmenjave maestrala in burina ter kot običajno visoko 10 do 20 cm. Srednja mesečna višina valovanja je bila 0,29 metra. Slika 6. Valovanje morja v marcu 2022 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in March 2022. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Marca se je morje pričelo postopoma ogrevati. V prvih dveh dekadah je bila temperatura morja med 9 °C in 10 °C, nato je v zadnji dekadi temperatura začela naraščati. Zadnji dan marca je imelo morje najvišjo povprečno dnevno temperaturo v marcu 12,4 °C. 29. marca okoli 16. ure je bilo morje najbolj toplo. Temperatura 13,1 °C je bila med najvišjimi v primerjalnem obdobju. Srednja mesečna temperatura morja 10 °C je bila zopet za dobro stopinjo Celzija višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Slika 7. Srednje dnevne temperature morja v marcu 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 7. Mean daily sea temperatures in March 2022 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v marcu 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter KoperLuka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in March 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Marec Marec 1991–2020 2022 Min Sr Max C C C C Tvnk Ts Tvvk 8,5 10,0 13,1 6,3 7,4 8,6 7,5 8,7 10,4 8,8 9,9 12,0 SUMMARY For most of March, increased air pressure lowered sea levels. The bora raised the sea twice, and on the night of March 18–19, the highest wave was just under 2 meters high. The sea began to warm up. In the last decade of the month, the sea warmed by about 3 degrees Celsius. 56 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MARCU 2022 Groundwater quantity in March 2022 Mišo Andjelov arca so se količine podzemne vode zmanjšale v vseh aluvialnih vodonosnikih Slovenije. Prevladovale so nizke količine podzemne vode. Izjema so bili vodonosniki v območju Vipave in Ajdovščine, deli Kranjskega polja , osrednji del spodnje Savinjske doline, območje ob Muri na Apaškem polju in ob Savi na Čateškem polju, kjer smo spremljali zelo nizke zaloge podzemne vode (Slika 6). Na območju vodonosnikov Dinarskega krasa je bilo stanje zalog podzemnih voda ves mesec marec nizko. Izdatnejših padavin v mesecu marcu ni bilo, zato so bile količine vode v večini kraških vodonosnikov pod dolgoletnimi povprečji (Slika 3). M Slika 1. Skoraj suh Plitvički potok pri Lešanah na Apaškem polju (foto: D. Šram) Figure 1. Almost dry Plitvice stream near Lešane on the Apače field (photo: D. Šram) Napajanja podzemne vode je bilo marca zelo malo. Dolgoletno povprečje ni bilo nikjer doseženo. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Prekmurskega polja, spodnje Savinjske doline in Dolenjskega krasa, kjer je padlo manj kot ena desetina običajnih marčevskih količin. Izrazit izpad padavin je bil značilen tudi za območja v Vipavski dolini, Ljubljanski kotlini in Dravskem polju, kjer je padlo manj kot ena osmina padavin običajnih za ta mesec. Ravno tako so vodonosniki na območju Dolenjskega krasa v marcu prejeli manj padavin, kot je običajno za ta mesec. V prispevnem zaledju izvirov Bilpe, Krupe in Studene je padla le približno ena desetina padavin, ki je značilna za ta mesec. Največ padavin je bilo zadnji dan meseca, vmes pa so bila obdobja s posamičnimi dnevnimi padavinskimi dogodki. V kraških vodonosnikih so se marca količine vode po državi zmanjšale (slika 3). Vodne količine, izmerjene na vseh merilnih postajah na Dinarskem krasu so bile nižje od dolgoletnega povprečja. Na Alpskem krasu so bile količine vode rahlo nad povprečjem. Temperatura vode se je čez mesec v večini 57 Agencija Republike Slovenije za okolje kraških vodonosnikov postopoma zviševala, vmes pa je rahlo nihala. Temperatura vode na območju večine kraških izvirov se je izraziteje zvišala v drugi polovici meseca. Podobno kot temperatura vode se je tudi specifična električna prevodnost vode (SEP) v sredini meseca močno zvišala nato pa upadla. Vrednost tega parametra je na območju izvirov Mošenika in Kamniške Bistrice marca v sredini meseca najprej narasla, nato pa se je zniževala, kar lahko kaže na odtok padavinske vode oziroma raztaljene snežnice, ki ni bila dolgo v stiku z matično kamnino vodonosnika. Nihanje parametrov temperature in SEP na območju kraških izvirov nakazuje tudi, da se je v tem mesecu iz vodonosnikov drenirala podzemna voda, ki se je zadrževala v vodonosnikih krajši čas in je posledica iztoka infiltriranih padavin v preteklih mesecih. Slika 2. Nizek vodostaj reke Mure pri Zgornjem Konjišču (foto: P. Frantar) Figure 2. Low water level of the Mura river near Zgornje Konjišče (photo: P. Frantar) V primerjavi z lanskim marcem je bilo letos v istem mesecu stanje zalog v medzrnskih vodonosnikih manj ugodno. Suša v vodonosnikih, se je zaradi dolgega primanjkljaja obilnejših padavin podaljšala tudi v mesec marec. Gladine nižje od običajnih smo beležili v plitvih medzrnskih vodonosnikih na območju doline Kamniške Bistrice, Kranjsko-sorškega polja, Braslovškega polja in spodnje Savinjske doline, kar pripisujemo predvsem izpadu običajnih marčevskih količin padavin (slika 4). Zelo nizke gladine podzemne vode, ki smo jih marca beležili na območju Čateškega polja in severnega dela vodonosnika Apaškega polja, pripisujemo poglabljanju strug Save oziroma Mure, zaradi zmanjšane prodonosnosti dolvodno od hidroenergetskih objektov. Gladine nižje od dolgoletnega povprečja smo spremljali v vseh vodonosnikih v Slovenji. SUMMARY Lower groundwater quantitative conditions prevailed in alluvial aquifers in March. Groundwater levels lower than normal were measured in Vipava Ajdovščina, gravel deposits of Kamniška Bistrica and spodnje Savinjska dolina aquifers. The monthly average groundwater levels are below the long-term monthly average for March for all main aquifers across the country. Groundwater quantities in karstic aquifers were decreasing in March due to lack of monthly precipitation. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med januarjem in marcem 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between January and March 2022 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne marčevske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih marčevskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average March groundwater level in relation from median of long term March groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; marec 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; March 2022 62 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2022 Air pollution in March 2022 Tanja Koleša ljub višjim temperaturam in manjše potrebe po ogrevanju so bile ravni delcev, predvsem zaradi odsotnosti dežja, ki bi spralo ozračje, v marcu višje od pričakovanih. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 in PM2.5 so bile v marcu višje kot februarja, preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 pa je bilo manj. Dnevna mejna vrednost PM10 je bila v marcu presežena na 10 od 33 merilnih mest. Največ devetkrat na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Prav tako je bila na tem merilnem mestu v marcu izmerjena najvišja dnevna raven PM 10 (72 µg/m3). Od začetka leta in do konca marca je največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 v letu 2022 zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva, in sicer 26. K Ravni ozona so v marcu na vseh merilnih mestih že prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 še ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona je znašala 161 µg/m3 in je bila izmerjena na Otlici. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila aprila nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V marcu so bile ravni delcev višje od pričakovanih, kar je posledica daljšega obdobja brez padavin, ki bi sprale nečistoče iz ozračja. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 in PM2.5 so bile v marcu višje kot februarja. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM10 je bila v marcu 42 µg/m3, PM2.5 32 µg/m3, v februarju pa PM10 30 µg/m3 in PM2.5 23 µg/m3. Preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 pa je bilo v marcu manj kot februarja. Dnevna mejna vrednost PM10 je bila v marcu presežena na 10 od 33 merilnih mest. Največ devetkrat na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Prav tako je bila na tem merilnem mestu v marcu izmerjena najvišja dnevna raven PM10 (72 µg/m3). Od začetka leta in do konca marca je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (26). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila marca najvišja v Kranju (32 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. V Kopru je bila izmerjena najvišja dnevna vrednost, in sicer 47 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Zaradi višje temperature zraka, so v marcu narasle ravni ozona. Najvišja urna vrednost 161 µg/m3 je bila izmerjena 28. marca na Otlici. Na vseh merilnih mestih je že prišlo do preseganja 8-urne ciljne vrednosti 120 µg/m3, največ desetkrat na Krvavcu (preglednica 3 in slika 4). Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (142 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (40 µg/m3) sta bili zabeleženi na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Mejna urna vrednost za NO2 je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v marcu na vseh merilnih mestih nizka. Občasno prihaja do povišanih ravni v bližini termoelektrarne Šoštanj. Najvišja urna vrednost 156 µg/m3 je bila izmerjena v Škalah. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v marcu na štirih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, več kot polovico nižja od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven 1,5 µg/m3 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Mariboru na Titovi cesti. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 6. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v marcu 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in March 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje* Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 11 12 1 0 4 5 9 10 9 2 0 26 8 5 6 0 6 2 8 0 11 1 21 4 0 0 0 3 UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB % pod 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 100 Cp 38 38 29 14 24 31 30 32 33 31 25 42 31 27 31 28 35 32 27 27 32 30 42 38 31 30 28 32 Cmax 49 52 43 30 54 44 42 45 52 48 37 65 44 53 58 35 51 50 37 39 41 43 72 55 45 47 39 45 >MV 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 7 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 9 2 0 0 0 0 RT 100 35 49 0 5 ST RB RB RB 94 100 100 81 41 25 20 22 54 35 34 37 4 0 0 0 15 0 0 1 *Informativen podatek, zaradi težav z merilnikom. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v marcu 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in March 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba* Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna* Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj Podr. UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UB UB SB UB UT UT SB SI SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 61 87 100 100 100 100 100 94 100 100 81 100 100 100 100 100 100 100 100 99 26 30 21 12 21 32 25 28 26 21 20 31 30 19 27 26 22 30 26 27 18 19 19 37 43 33 19 47 42 35 42 38 33 31 45 44 44 39 37 38 42 36 45 28 29 28 *Informativen podatek, zaradi težav z merilnikom. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v marcu 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in March 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad Vrbanski plato MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT UB RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month % pod Cp 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 99 100 100 95 95 47 71 81 108 66 71 61 61 64 103 60 96 54 95 92 67 66 1 ura / 1 hour Cmax 144 144 142 151 159 143 142 147 144 161 150 145 142 147 144 160 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 138 137 133 149 151 133 132 141 138 155 145 141 136 144 139 151 3 5 3 10 5 4 4 4 4 7 2 6 5 8 6 8 >CV ∑od 1. jan. 3 5 3 10 5 4 4 4 4 7 2 6 5 8 6 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v marcu 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in March 2022 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji* Tezno Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 99 96 99 98 83 95 34 20 28 38 34 13 35 15 27 40 13 8 10 7 27 31 110 76 118 119 127 78 137 72 92 142 47 51 29 19 77 129 UB UB UB UT UT RB UT UB UT UT SI RI SB RB UB UB NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 49 22 40 70 60 17 56 18 45 91 18 10 11 7 38 44 *Informativen podatek, zaradi težav z merilnikom. Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v marcu 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in March 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 100 99 99 99 99 100 99 100 99 96 99 99 4 3 2 2 3 5 4 5 6 6 5 2 2 22 11 12 26 24 60 35 155 13 20 156 18 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 4 5 6 5 11 7 13 8 8 14 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v marcu 2022 Table 6. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in March 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 91 92 100 100 1,3 1,5 1,2 1,3 1,7 1,7 2,5 6,4 67 Etil-benzen 0,5 0,6 0,5 0,5 M,p-ksilen o-ksilen 1,1 1,4 1,6 0,2 0,3 0,5 — 0,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v marcu 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 1. Mean PM10 pollution level in March 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v marcu 2022 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in March 2022 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v marcu 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in March 2022 Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v marcu 2022 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2022. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in March 2022 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2022. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v marcu 2022 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in March 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v marcu 2022 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2022 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 1 2 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in March was higher than expected. The measured daily pollution levels of PM10 were above the daily limit value at ten monitoring sites, maximum 9-times in Ljubljana Center. In the first three months the allowed yearly number of exceedances has not been exceeded at any monitoring site. The mean level of PM2,5 was higer than in Februar at all monitoring sites. Ozone in March was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at all monitoring sites, but not yet the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was that of Ljubljana Center traffic spot. SO 2 concentrations were also low. 71 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2022 Earthquakes in Slovenia in March 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2022 zapisali 127 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 23 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro). Od 27. marca 2022 mu je, zaradi prehoda na srednjeevropski poletni čas, treba prišteti 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je marca 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2022 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2022 3 2 2 32 46,02 15,08 11 IV 2,5 Strmec 2022 3 2 3 44 46,02 15,08 8 III 0,6 Strmec 2022 3 2 10 12 45,51 15,10 8 čutili 1,6 Močile 2022 3 3 18 42 45,42 14,47 13 čutili* 1,8 Podkilavac, Hrvaška 2022 3 7 17 11 46,02 15,11 11 III 1,4 Kal pri Krmelju 2022 3 7 17 54 46,02 15,10 9 čutili 1,0 Kostanjevica 2022 3 8 21 53 46,04 15,00 11 III–IV 2,0 Preženjske Njive 2022 3 13 5 55 45,96 15,30 9 III 1,4 Mala Hubajnica 2022 3 13 14 36 45,93 15,48 11 čutili 0,6 Leskovec pri Krškem 2022 3 15 9 9 46,12 13,64 15 III–IV 1,7 Kambreško 2022 3 18 21 15 45,68 15,72 17 1,0 Donji Desinec, Hrvaška 2022 3 20 15 17 46,03 15,00 9 1,2 Bistrica 2022 3 22 23 37 45,81 16,02 7 1,4 Zagreb, Hrvaška 2022 3 23 7 47 46,35 14,06 18 1,9 Bohinjska Bela 2022 3 23 8 22 46,09 15,05 7 1,2 Gorenja vas 2022 3 24 9 14 46,06 13,91 12 III 1,7 Gorenja Kanomlja 2022 3 24 19 13 46,01 15,08 10 čutili 1,2 Ravne nad Šentrupertom 2022 3 25 7 23 45,41 14,39 16 1,2 Marčelji, Hrvaška 2022 3 25 21 7 46,16 15,67 13 1,1 Desinić Gora, Hrvaška 2022 3 26 5 0 46,04 15,49 10 1,1 Reštanj 2022 3 28 8 2 46,01 15,75 7 1,5 Goljak Klanječki, Hrvaška 2022 3 28 9 0 46,39 13,68 13 2,8 Bavšica 2022 3 28 10 38 45,99 14,98 8 1,3 Tlaka 2022 3 31 7 56 45,46 14,30 6 1,1 Lipa, Matulji, Hrvaška 2022 3 31 17 25 46,51 15,02 12 1,0 Sele IV Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Marca 2022 so prebivalci Slovenije čutili 13 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Najmočnejši potres, z žariščem v Sloveniji, se je zgodil 28. marca ob 9. uri po UTC (ob 11.00 po lokalnem času) v bližini Bavšice. Njegova magnituda je bila 2,8 in največja preliminarno ocenjena intenziteta IV EMS-98. Na ARSO smo prejeli 224 izpolnjenih vprašalnikov, predvsem iz Zgornjega Posočja, v katerih so opazovalci iz krajev v bližini nadžarišča omenjali predvsem močen pok in šibko tresenje tal. 73 SVETOVNI POTRESI V MARCU 2022 World earthquakes in March 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, March 2022 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 2. 3. 12.52 30,08 S 177,73 W 6,6 24 13. 3. 16. 3. 16. 3. 22. 3. 22. 3. 21.09 13.35 14.36 16.35 17.41 0,63 S 35,59 N 37,73 N 10,75 N 23,39 N 98,63 E 74,94 E 141,60 E 43,38 W 121,61 E 6,7 5,1 7,3 6,7 6,7 28 10 60 10 24 30. 3. 20.56 22,67 S 170,38 E 6,9 10 31. 3. 5.44 22,59 S 170,38 E 7,0 10 Št. žrtev 1 4 Območje pod morskim dnom, območje otočja Kermadec pod morskim dnom, območje Indonezije Hindukuš, Pakistan pod morskim dnom, območje Japonske pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet pod morskim dnom, območje Tajvana pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, March 2022 74 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Anja Simčič1, Tanja Cegnar letu 2022 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V članku so opisane razmere v marcu 2022 za merilna mesta v Izoli, Ljubljani in Lendavi. Zaradi kadrovsko okrnjene skupine za analizo vzorcev, rezultati analiz za Maribor še niso dokončni in primerni za objavo. V Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, 24.844 zrn, v Ljubljani je bilo naštetih 10.449 zrn in najmanj v Izoli, 5.948 zrn. Opazili smo cvetni prah 27 različnih skupin rastlin. Delež breze v mesečnem seštevku je v Lendavi znašal 41 %, na ostalih postajah od 0,2 do 3 %. Cipresovke so bile najpogostejši cvetni prah na Obali, kjer je bil njihov delež 43,6 %, na ostalih postajah od 8 % do 34 %. Gabra je bilo od 11 % do 22 %. Poleg teh rodov je bilo zabeleženih še od 7 % do 9 % jelše, 4 % do 7 % topola, 0,2 % do 8 % javorja. Delež vrb je znašal 2 % do 3 %. 9.000 8.000 Izola Število zrn/m³ 7.000 Ljubljana Lendava 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2022 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2022 Marec se je začel s sončnim vremenom, pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja; obremenitev s cvetnim prahom je bila nizka. Beležili smo zrna leske in jelše, katerih vrhunec sezone smo prešli v februarju. Sezona topola (trepetlike), cipresovk in tisovk ter bresta se je nadaljevala v marec, v prvih dneh meseca smo opazili le nekaj zrn jesena in vrbe. Drugi dan meseca so oblaki občasno prekinjali obdobja sončnega vremena. Sledil je sončen dan. Na Obali je bilo 4. in 5. dne sončno s šibko burjo, drugod pa ob severovzhodnem vetru spremenljivo oblačno. V Ljubljani je bila obremenitev s cipresovkami in tisovkami v marcu občasno visoka in je presegala vrednosti na drugih merilnih postajah, cvetele so tise. 3. marca smo namerili najvišjo mesečno dnevno obremenitev, in sicer 600 zrn/m3 zraka. Ob občutni ohladitvi je bilo 6. marca spremenljivo do pretežno oblačno in vetrovno. 7. in 8. marca je bilo na Obali deloma sončno, sprva je pihala šibka burja. Drugod je bilo spremenljivo oblačno in ponekod vetrovno. Sledil je sončen dan. Največ sonca je bilo 10. dne na Obali in v osrednji Sloveniji, na severovzhodu je bilo večinoma oblačno. V Ljubljani smo zabeležili porast cvetnega prahu cipresovk in tisovk, dan kasneje tudi na Obali. Naslednji dan se je postopoma zjasnilo in ohladilo, pihal je šibak 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 75 Agencija Republike Slovenije za okolje vzhodni veter. Sončno ob šibkem vzhodnem vetru je bilo 12. marca. Sončno vreme se je nadaljevalo tudi 13. in 14. marca, pihal je jugozahodni veter. 700 600 Izola Število zrn/m³ 500 Ljubljana Lendava CIPRESOVKE/TISOVKE 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2022 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2022 Slika 3. Zrna cvetnega prahu cipresovk/tisovk in cvet tise (foto: Andreja Seliger Kofol) Figure 3. Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen and blossom (Photo: Andreja Seliger Kofol) 200 Izola JELŠA Ljubljana Lendava Število zrn/m³ 160 120 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2022 Figure 4. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2022 76 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 TOPOL Število zrn/m³ 400 Izola Ljubljana Lendava 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2022 Figure 5. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2022 Slika 6. Cvetni prah topola, začetek brstenja in cvet (foto: Andreja Seliger Kofol) Figure 6. Poplar (Populus) pollen and bloosom (Photo: Andreja Seliger Kofol) 15. marec je bil ob okrepljenem jugozahodniku dokaj oblačen. Naslednjega dne je bilo sprva oblačno, čez dan se je zjasnilo, na severovzhodu države je zapihal severni veter. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Lendavi, Ljubljani in Izoli, marec 2022 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Lendava, Ljubljana and Izola in %, March 2022 javor Izola Ljubljana Lendava 0,2 8,1 3,5 jelša 8,2 9,3 6,5 breza gaber leska 0,2 3,3 41,4 17,9 11,3 22,1 3,6 3,2 0,9 cipresovke /tisovke 43,6 33,6 8,4 jesen topol 13,4 13,2 4,3 3,9 7,0 7,0 vrba 1,7 2,8 2,6 brest 3,1 7,4 2,7 Na Primorskem je bilo od 17. do 19. marca sončno z burjo, cvetele so vednozelene ciprese, obremenitev je bila visoka. Drugod je bilo deloma sončno in ob vzhodnem vetru dokaj hladno. V dneh od 20. do 28. marca je bilo sončno, veter je bil šibak. Zaključilo se je prehodno, zatišno obdobje glede obremenitve zraka. Po 20. marcu smo zabeležili začetek sezone gabra in prva zrna breze. Od 27. do 30 marca se je obremenitev močno dvignila. Zacveteli so topoli, cvetni prah je sproščal veliki jesen, v mestih javor jesenovec, v zraku so bila še vedno zrna cipresovk in tisovk, nekaj zrn leske ter jelše. Izstopala je Lendava z zelo visokimi obremenitvami z gabrom in brezo. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 LESKA Izola Ljubljana Lendava Število zrn/m³ 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2022 Figure 7. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2022 Preglednica 2. Mesečni seštevek za marec v letih 2012 do 2022 Table 2. Monthly counts for March in the years from 2012 to 2022 Izola Ljubljana Lendava 2022 5.948 10.449 24.844 2021 9.259 4.100 17.573 2020 — 5.507 16.111 2019 22.504 10.637 10.790 2018 3.876 5.727 11.701 Izola Ljubljana 2017 17.416 13.526 11.260 2016 12.283 9.748 — 2015 7.593 5.333 — 2014 6.603 9.292 — 2013 6.758 7.032 — 300 Število zrn/m³ 250 JAVOR 200 Lendava 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2022 Figure 8. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2022 6.000 5.000 Število zrn/m³ BREZA Izola Ljubljana Lendava 4.000 3.000 2.000 1.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2022 Figure 9. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2022 78 2012 14.52 20.464 — Agencija Republike Slovenije za okolje 400 JESEN Število zrn/m³ 300 Izola Ljubljana Lendava 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2022 Figure 10. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2022 150 VRBA Število zrn/m³ 120 Izola Ljubljana Lendava 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2022 Figure 11. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2022 100 Število zrn/m³ 80 BREST 60 Izola Ljubljana Lendava 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2022 Figure 12. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2022 Ob jugozahodnem in vetru je bilo 29. dne deloma jasno. Predzadnji dan meseca je bil v znamenju jugozahodnega vetra, v vzhodni polovici države je občasno rahlo deževalo. Zadnji dan marca je bil oblačen s padavinami, v notranjosti je pihal severi veter, na Primorskem šibka burja. Mesec se je zaključil z nizko obremenitvijo, dež je spral cvetni prah iz zraka. Bili smo na začetku obdobja visokih obremenitev z brezo in gabrom. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje 2.000 Število zrn/m³ 1.600 GABER/GABROVEC 1.200 Izola Ljubljana Lendava 800 400 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/gabrovca marca 2022 Figure 13. Average daily concentration of Hornbeam/hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, March 2022 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v maju 2022 V prvi polovici maja se bo v zraku pojavljal cvetni prah dreves, katerih sezona se bo po večini zaključila do sredine meseca. Prisotna bodo zrna hrasta, gabra, malega jesena, vrb, oreha, cipresovk, javorja, ponekod platane, divjega kostanja in bukve ter zadnja zrna breze. Cveteli bodo iglavci, v zraku bodo večje količine cvetnega prahu smreke in bora. Posedla zrna obarvajo okolico in robove luž rumeno, alergenost zrn se ohranja. V prvih dneh maja se bo količina cvetnega prahu trav začela postopoma povečevati, od sredine do konca meseca pričakujemo visoke obremenitve. Trave v naseljih, ob cestah in pločnikih lahko zacvetijo nekoliko prej kot na travnikih. Košnja zelenic v naseljih pred cvetenjem omili obremenitev zraka v bližini bivališč. Poleg trav bosta sproščala cvetni prah trpotec in kislica. V bližini njiv bo v zraku cvetni prah oljne repice, cvetel bo bezeg, v živih mejah kalina (liguster), v vinogradih trte, višje obremenitve s cvetnim prahom bodo v bližini rastlin. V toplih zahodnih predelih Slovenije bo poleg naštetih vrst v zraku prisoten cvetni prah krišine in v drugi polovici meseca oljke. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Lendava in the Pomurje region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the May is included in the article. 80 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Marec je zaznamovalo pomanjkanje padavin. Snežinke s hladnim vzhodnikom so bile marsikje edine padavine v mesecu marcu; Cerkniško jezero, 5. marec 2022