Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60-—, polletna Din 30-—, mesečna Din 5'—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552. Čekovni račun št. 15.420. Leto I. Ljubljana, dne 16. novembra 1929. ŠtSV. 2. Dravska Dne 11. t. m. so prevzeli po vsej državi novoimenovani bani posle prejšnjih velikih županstev. V Ljubljani se je izvršil prevzem poslov bivše ljubljanske in mariborske velike županije na svečan način v banski palači ob navzočnosti kakih dvesto uradnikov iz vseh podrejenih oddelkov. Ban, ing. Sernec je v prevzemnem govoru izrazil svoje veselje nad dejstvom, da je s kraljevim aktom z dne 6 januarja prešinil ves narod nov duh, ubijajoč prej razpaljene strankarske strasti, ki so mnogokrat brezobzirno, na veliko škodo države upropaščale naše vojne pridobitve in s lem škodovale celotnemu našemu gospodarstvu. V lepem, srfiotrenem govoru je izrazil svoje zadovoljstvo, da prevzema kader res dobro kvalificiranega urad-ništva. Opozarjal pa je uredništvo, naj bo v bodoče pri občevanju s strankami vedno ljubeznivo in postrežljivo ter zahteval, da so vse odločitve popolnoma nepristranske in vedno v korist naroda, kajti pripravljen je rajši prenašati tudi n aj ek s tenzi vn e j š o razlago mrtve črke paragrafa, a k o je to ljudstvu v prid, -kot pa strogo, neusmiljeno vporabo zakona, če se dela s lem narodu po nepotrebnem težkoče in stroške. G. ban je pozval .uredništvo k resnemu, vestnemu delu, obljubljajoč mu pri tem svojo vsestransko podporo. V vsaki kršitvi službenih dolžnosti in opa- banovina. ženi pristranosti pa hoče vedno pravično uporabljati vso strogost zakona. Svoj govor je zaključil z vsklikom Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, našemu kraljevskemu domu ter srečnejši ujedinjeni Jugoslaviji. Nagovor g. bana priča v splošnem, da se bližamo boljšim, srečnejšim časom v naši narodni državi. Nikdo ne more biti z banovim nagovorom in njegovim resnim stremljenjem po izboljšanju in popolni nepri-stranosti v državni upravi zadovoljnej-ši od slovenskega trgovca! Za nagovor se je v imenu uredništva zahvalil g. dr. Rudolf Andrejka. Podban, g. dr. Pirkmajer, je v svojem stvarnem govoru dodal k bodrilnim banovim besedam nekaj osnovnih misli o tehničnem ustroju in načrtu za upravno poslovanje podrejenih oddelkov, na-glašajoč pri tem, da se osnovna črta novega sestava odločno izraža v tezi po racijonalnosti in krepkem podčrtavanju kulturno-ekonomske misije uprave. Kot neizogibno posledico teh dveh karakterističnih temeljev idealne uprave, nahajamo povsod močno stremljenje po dekoncentraciji, to je: po prenosu poslov iz centrale na nižje upravne instance, a obenem dosledno izvajanje koncentracije imperija v takih lokalnih upravah. Po novi upravni razdelitvi prehaja v cenejši in skladnejši enotirni sistem, ker je bila prejšnja dvotirna delitev oblasti in uprgve mnogo dražja in nepraktična. Svoje misli in razlago temeljev bodočega 'Upravnega poslovanja je zaključil z željo, naj bi pričetek poslovanja banovin ne pojnenjal samo novega razdobja v zgodovini naše upravne reorganizacije, temveč tudi pričetek složnega iin vzajemnega delovanja vseh dobromislečih činiteljev na lepšo bodočnost našega naroda in mogočen razvoj ujedinjene Jugoslavije. S tem aktom je prešla upravna državna oblast v Sloveniji na bansko upravo ter prehahata bivši velki županstvi v Ljubljani in v Mariboru v likvidacijo, ki mora biti zaključena do 4. decembra. Do 16. t. m. pa prevzame banska uprava tudi vse posle obeh oblastnih samouprav. Naš ban ter njegov pomočnik sprejemata stranke vsak torek in petek od- 10. do 13. ure, izvzemši praznike. Že naša prva številka je bila povsod radostno pozdravljena, kar nas utrjuje v prepričanju, da smo z ustanovitvijo našega tednika zamašili zevajočo vrzel v strokovnem tisku. Da pa vsestransko ustrežemo našim naročnikom, smo vedno pripravljeni upoštevati njih nasvete, preskrbevati jim potrebne informacije in objavljati njih želje in dopise, v kolikor to ne bi nasprotovalo interesom trgovskega stanu in strogostim tiskovnega zakona. Uredništvo. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Dalje razločujemo delniške ati akcijske družbe, katere oblike se običajno poslužujejo trgovska podjetja, ki rabijo velike obralne glavnice. V ta namen izstavijo potrebni glavnici odgovarjajoče število delnic (akcij), ki se glase na gotove vsote, n. pr. 1000 delnic po Din 1.000 -, da se doseže predvideno potrebna glavnica v znesku Din 1,000.000- — , ali večje število delnic, glasečih se na manjše vsote, ako je treba kompletirati isto glavnico. Znesek, na kateri je posamezna delnica izstavljena, se imenuje: nominalni znesek ali nominala. Vrednost teh delnic po pričetem poslovanju pa se imenuje: kurzna vrednost in je odvisna od gospodarskega položaja družbe in višine rentabilnosti delnic. Vsak član jamči za družbo samo z zneskom, katerega je na delnici podpisal, oziroma z denarjem, ki ga je za kupljene delnice izdal. Od višine delnic je odvisen tudi vsakoletni delež na dobičku (dividenda), ki jo po letnem računskem zaključku določi družbeni občni zbor. Pogodba delniške družbe (pravila), od katerih morajo biti vsaj najvažnejše določbe poleg firme sodno registrirane v trgovskem registru, določa višino delniške glavnice in število krožečih oelnic. V slučaju, da prvotno določena glavnica za obratovanje več ne zadostuje, ali ako se želi delokrog družbe na ta način razširiti, se zamorejo člani družbe (delničarji) zijediniti na doplačila na posamezne delnice, vsled česar sicer iste ne pridobe na nominalni vrednosti, pač pa na kurzu, ali pa na izdajo (emitiranje — emisijo) novih delnic pod gotovimi pogoji. Mnogokrat pa se dogaja, da družba rabi za povečanje cbratne glavnice potrebno gotovino tako nujno, da se delničarji na občnem zboru dogovore za nabavo, potrebne glavnice potom emisije prvenstvenih (prioritetnih) delnic, ki navadno nudijo podpisovalcem poleg prvenstvenega vračila tudi druge ugodnosti. Dolžnosti in pravice delničarjev, ki odgovarjajo višini vplačanega kapitala, oziroma številu podpisanih delnic, morajo biti v pravilih določene. Vsaka delniška družba (d. d. ali akc. d.) ima po zakonu določeno sledeče vodstvo: 1. načelstvo ali upravni odbor — ali ravnateljstvo; 2. občni zbor ali glavno skupščino; in 3. nadzorstvo. Tvrdka lime družbe), ki je pogodbeno določeno, se registrira v trgovskem registru s pristavkom: delniška ali akcijska družba (d. d. ali a. d.). Akcijskim družbam podobne so rudarske združbe, o katerih nam ime že samo pove, s čim se bavijo. število elanov, oziroma delnic, ki se pri rudarskih združbah imenujejo: kuksi, pa je z zakonom omejeno. •pogosta pa je v trgovini zadružna 1'blika udruženja. Zadruge slone na določenem jamstvu svojih članov, katerih število s pravili ni omejeno, so zelo primerna oblika za ustanavljanje obče-koristnih podjetij in nudijo navadno že zaradi jamstva svojih članov možnost Pridobiti si potrebni kapital od zunaj. Zadrugam je dan temelj z zadružnim zakonom iz 1. 1873 in raznimi poznejšimi dodatki. Ravnokar pa je v osnutku n°vi zadružni zakon, ki se pa bistveno °d starega ne bo mnogo razlikoval. Zadruge so deležne tudi raznih pri-stojbinskih, davčnih in drugih olajšav. Na čelu zadruge stoji načelstvo, iz-voljeno za določeno dobo od občnega zbora, ki vodi vse zadružne posle in zastopa zadrugo na zunaj. Ono je sestav-‘leno iz načelnika ali predsednika, njegovega namestnika, tajnika, blagajnika ln po potrebi še drugih funkcijonarjev. Stev.lo članov načelstva mora biti z zadružno pogodbo (pravili) določeno. V delokrog in kompetenco načelstva spadajo vsa opravila, ki niso s pravili pridržana občnemu zboru. Načelstvo mora biti poleg zadružne ipogodibe z vsemi €ventuelnimi izpremembami vpisano pri tigovskem sodišču v zadružnem registru. Njegovo delo nadzoruje nadzorstvo, izvoljeno od občnega zbora v številu s pravili določenemu za gotovo dobo Najvišji organ zadruge je občni zbor, "i ga skl cuje načelstvo navadno vsako 'eto po enkrat. V njegovo kompetenco spada predvsem: odobravanje letnih računov, volitve načelstva in nadzorstva, ‘zprememba zadružnih pravil, razpolaganje z letnimi prebitki, v kolikor ni Poraba le teh že s pravili samimi določena. Občnemu zboru predseduje načelnik. Član zadruge postane lahko vsaka fizična ali juridična oseba, ki se zamore Rezati s pogodbami in je vplačala do-oceni zadružni delež in pristopnino, bi- la sprejeta od zadružnega načelstva ter podpisala predpisano pristopno izjavo. Pravice članov so predvsem: posluževati se ugodnosti, ki mu jih nudi zadruga: aktivna in pasivna volilna pravica ter soodločanje o ustroju in upravi zadruge na občnem zboru. Pri nekaterih zadrugah so člani deležni tudi odgovarjajočega dela čistega dobička. Dolžnosti članov pa so poleg vseh v pravilih določenih obveznosti še sledeče: dolžnost jamstva za zadružne dolgove poleg vplačanega deleža tudi še z drugim določenim zneskom, ali pa pri nekaterih vrstah zadrug s celim svojim premoženjem. Zadruge ločimo po načinu jamstva njenih članov v zadruge z neomejenim in zadruge z omejenim jamstvom ali zavezo. Pri zadrugah z neomejenim jamstvom jamčijo njihovi člani za zadružne obveznosti poleg vplačanega deleža še z celim svojim premoženjem. Člani zadrug z omejenim jamstvom pa. jamčijo za dolgove zadruge poleg določenega vplačanega deleža najmanj z še enkratnim zneskom, ako zadružna pogodba ne predvideva večjega količnika. Jamstvo članov ne preneha z njihovo odpovedjo, marveč jamčijo izstopajoči člani za zadrugo navadno še pogodbeno določeno dobo po odobritvi odpovedi sledečega letnega računa. Tudi ne preneha jamstvo člana z smrtjo, ker preide na njegovega dediča. Višina deleža je določena s pravili. Zadruge z omejenim jamstvom zahtevajo navadno večje deleže, ker se v skupnem znesku vplačanih deležev izraža njena gospodarska moč. Običajno je tudi omejeno število deležev, ki jih zamore podpisati posamezen član. Pri zadrugah z neomejeno zavezo pa je navadno predpisan nižji delež in omejen na samo enegb. Od števila vplačanih deležev je posameznemu članu največkrat določen delež dobička, cesto pa tudi število glasov na občnem zboru. (Nadaljevanje prihodnjič.) čitajie, širite in čuvajte svoj strokovni tisk! Organizacija banske uprave. Z zakonom z dne 7. novembra je predpisan banskim upravam sledeči ustroj: Na čelu banske uprave sloji ban. Banu je prideljen pomočnik,'ki ga zastopa in nadomestuje. Banska uprava je razdeljena v oddelke, odseke in referate. Vodstvo vsakega oddelka ima načelnik, ki mora oskrbovati vse personalne, upravne, statistične, evidenčne in proračunske zadeve podrejenega oddelka. Načelniki se imenujejo s kraljevim ukazom. Na čelu odsekov stoje šefi, ki oskrbujejo in odgovarjajo za vse posle svojih odsekov. Šefi so podrejeni načelnikom neposredno, v kolikor si ban sam ni morebiti pridržal osebnega vodstva posameznih odsekov. Odsekove šefe in ostalo uradništvo imenuje in dodeljuje ban na osnovi zakona o uradnikih in državnih uslužbencih. Zakon o organizaciji banske uprave predvideva sledeče oddelke: I. Splošni oddelek, v katerega sestavo spadajo od bana določeni posli, glavna pisarna in urejanje »Uradnega lista«. II. Upravni oddelek s splošnim odsekom, odsekom za javno varnost in odsekom za samoupravne zadeve. III. Poljedelski oddelek z odsekom za poljedelstvo in živinorejo, odsekom za živinozdravstvo, odsekom za agrarno-pravne zadeve in odsekom za šumarstvo. IV. Prosvetni oddelek se deli na odsek za osnovno šolstvo in na skupni odsek za srednje, učiteljsko, strokovno šolstvo in narodno prosveto V. Tehnični oddelek je razdeljen na tri odseke: 1. za mostove, ceste in železnice; 2. za hitrotehnične gradnje; in 3. za arh tektonska in elek-trostrojna dela. VI. Oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje z dvema odsekoma: 1. odsek za socijalno politiko in 2. odsek za narodno zdravje. VII. Finančni oddelek z odsekoma za bansko računovodstvo in bansko blagajno. VIII. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo se deli na: 1. odsek za trgovino, obrt in industrijo ter na 2. odsek za rudarstvo. Pomožni uradi. V pisarniškem odseku vsakega posameznega oddelka banske uprave se vodi poseben delovodni protokol in register. Glavna pisarna je pomožna ustanova, preko katere se vodi poslovanje banske uprave. V njen sestav spada tudi banski eko-ncmat, ki nadzira gradbe in oskrbuje nabavo in izpopolnitev pisarniškega materijala, torej skrbi za premično in nepremično lastnino banskih uprav. S sklepom bana in po odobritvi notranjega ministra se morejo ustanoviti kot samostojni deli banske uprave tudi drugi oddelki uprave, istotako lahko posebni fondi in gospodarske ustanove. Resorni minister pa zamore na predlog bana posamezne odseke združiti. Razvrstitev poslov po odsekih odredi ban. Banski svet. V vsaki banovini se ustanovi banski svet kot posvetovalni organ. V Dravski banovini šteje banski svet 20 članov, imenovanih na predlog bana od notranjega ministra. Imenovane bodo predvsem osebe, ki s svojo strokovno izobrazbo in svojimi nasveti zamorejo koristiti interesom banovine. Poslovni pravilnik za banske svete predpiše notranji minister. Delokrog bana je omejen z zakonom in uredbami na vodstvo in nadzorstvo vseh samoupravnih poslov v podrejeni banovini ter na predpis pravilnikov o vodstvu o upravi imovin občin ter njihovih podjetij in zavodov. Pravilniki, k' so v sporazumu z resornim ministrom potrjeni od notranjega ministra, dobe pravno moč z objavo v »Uradnem listu«. V banovo kompetenco spada tudi imenovanje in odstavljanje uradništva ter določevanje dopustov, v kolikor ni to pridržano notranjemu odnosno resornemu ministru. Delokrog oddelkov. Za nas najvažnejši je oddelek za trgovino, obrt in industrijo, ki vodi posle po obrtnih in trgovskih zakonih, v kolikor si te posle ne Pridrži minister. Zlasti dovoljuje ustanavljanje delniških družb in nadzoruje njih poslovanje, rešuje pritožbe proti odlokom gospodarskih zibornic, dovoljuje ustanavljanje in premeščanje sejmov, nadzira krošnjarstvo in gospodarske institucije, odobrava statute gospodarskih zbornic ter imenuje uprave zbornic, izdaja odobrenja za carinske olajšave, vzdržuje in nadziira trgovske akademije, srednje tehnične šole, obrtne šole in druge šolske zavode, ki spadajo v resor ministra trgovine in indu-slrije. Dalje vodi ta oddelek vse rudarske zadeve, nadzoruje rudarska podjetja in bratovske skladnice, odobrava službeni red za rudarske nameščence in kolektivne pogodbe rudarjev, postavlja rudarske inšpektorje in vodi nižji rudarski pouk. Dalje je važen tudi kmetijski oddelek, kateri upravlja vse posle, ki se nanašajo na pospeševanje kmetijstva, sadjereje, vinogradništva, živinoreje, ribarstva itd. V njegovo kompetenco spadajo uvoz plemenske živine, semen in umetnih gnojil, dalje kontrolne in vzorne kmetijske postaje, semenogojske stanice in slični kmetijski zavodi, nadzorstvo nad zadrugami in agrarnimi zajednicami, ustanavljanje in urejanje nižjih poljedelskih šol ter kmetijskih in gospodinjskih tečajev, komasacije zemljišč, kmetijska statistika v banovini, poljska policija, uprava državnih in samoupravnih posestev itd. Dalje spadajo v kmetijski oddelek vsi veterinarski posli, ki niso izrecno pridržani poljedelskemu mnistru, izvajanje agrarne reforme, kolonizacije ter izvrševanje zakonov o šumarstvu, lovu in hudournikih. Kmetijski oddelek nadzoruje gospodarske šole in lečaje, go- spodarstvo državnih in samoupravnih gozdov, dovoljuje parcelacijo gozdov do 500 ha, izsekavanje gozdov, izvoz žive divjačine, sestavlja načrte in proračune za ureditev hudournikov ter odobrava te načrte in proračune do zneska 500.000 Din. Današnji številki so priložene položnice, katerih se blagovolite poslužiti za poravnavo naročnine, ki znaša do konca leta Din 10-—. Prepričani smo, da ni v Sloveniji trgovca, ki bi ne mogel utrpeti tako bagatelnega zneska. Denar, ki ga trgovec žrtvuje za izpopolnitev svojega strokovnega znaja, je njegova kulturna potreba! Naj naših čitateljev ne moti, da so nekatere položnice označene z naslovom »Detajlist«; je to eden in isti račun. Prva in druga številka sta se radi tehničnih ovir nekoliko zakasnili, kar pa se v bodoče ne bo več dogajalo. Uprava. Gospodarske beležke. Razstava srbskega poljedelskega društva v Beogradu je bila otvorjena 12. t. m. Obsega 1178 udeležencev, med katerimi je 627 slivorejcev, 327 predelovalcev in konservatorjev sadja, 171 iz stroke konserviranja sočivja. Zastopanih je dalje 53 tvrdk za stroje in aparate v obrambi proti škodljivcem sliv in živine. Razstava traja samo še do nedelje. Kaldrminsko posojilo Zagreba. Zagrebški občini je bil pri Hipotekami banki odobren kredit v znesku 18 miiljonov dinarjev iz kaldrminskega zaklada za gradbena dela. Uspeh naše razstave v Barceloni. Naš paviljon na mednarodni razstavi v Barceloni je predmet splošnega občudovanja. Jugoslovenski razstavljalci so dobili celo največje število prvih odlikovanj. Tudi po obliki so ocenjevalci priznali našemu paviljonu prvo mesto. Zvišanje glavnice »Prekomorske plo-vitbe«. To naše agilno plovitbeno podjetje je sklenilo na zadnjem občnem zboru zvišali svojo delniško glavnico od 5 na 10 milijonov dinarjev, s čemur prehaja družba v nov razmah na korist izpopolnitve našega pomorskega prometa. Živinski sejem v Ptuju. Na sejem 5. novembra je bilo prignanih 750 glav goveje živine, in bilo od tega prodanih 195 komadov po zelo različnih cenah, ki so bile odvisne od starosti in pitanosti živine. Konj je bilo privedenih 132 ter prodanih 32 glav. Od 374 komadov pripeljanih svinj je bilo prodanih 88 komadov v cenah 10-50—12 Din za kg žive teže pri pršu-tarjih ter 12-50—14 Din za kg Špeharjev. Pivovarna Union d. d. Ljubljana bo na občnem zboru 26. t. m. zvišala osnovno glavnico od 12 milijonov Din na 24 milijonov. Krupp pride v Dalmacijo? Čujemo, da kupuje Krup v okolici Solina večja zemljišča, ker namerava tam zgraditi tovarno. Važnejše spremembe v zakonu. Mestna policija v Celju in Mariboru. Sedanja državna policija v Mariboru in v Celju preneha poslovati z 31. decembrom t. 1. in se s 1. januarjem 1930 ustanovi mestna policija. Zopet strožji predpisi za prodajo octo-ve kisline. Ministrstvo za javno zdravje je v sporazumu s trgovinskim ministrstvom pozvalo oblasti, naj strogo pazijo na to, da ne prihaja v promet potom trgovcev ocetna kislina, ki je jačja od 15%. Novi žigi na steklenicah. Na mnoga vprašanja, ali še ostanejo v veljavi četrliterske steklenice s starimi žigi, pojasnjujemo, da na podlagi čl. 10 pravil o pregledovanju in žigo- Tržne ŽITNE CENE NA LJUBLJANSKI BORZI. Bačka pšenica nova: 79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 247-50 do 250--. Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% pr m., mlevska voznina, slov. post., dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 237 50 do 240--, Sremska pšenica: 80 kg, 2% prim., sanju ostanejo še v veljavi ter se morajo obenem z drugimi pravočasno, t. j. do konca leta 1930 odnosno 1931 predložiti v žigosanje, ker bi se sicer novo zaznamovanje odklonilo. Sicer pa prinesemo v eni prihodnjih številk narise novih žigov v povečani obliki. Menični protesti. »Uradni list« št. 11 (5. novembra) prinaša novo uredbo o protestu menic, na podlagi katere za menice do zneska 500 Din ni treba sestavljati protestnega protokola, temveč se vsakega meničnega zavezanca potom protestnega uradnika obvesti s priporočenim pismom, v katerem ie na prepisu menice zabeležil in potrdil, da je menica pro-testirana zaradi neplačila. Ista uredba določa ludi nove protestne tarife. cene. mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 240 do 242-50. Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevsk avoznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 225 — 230--. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna. plačilo v 30 dneh, Din 200—202-50. Pšenična moka 0 G: franko Ljubljana, Pri odjemu celega vagona, plačilo po . Prejemu -blaga, Din 355-365—. Koruza bačka: zdrava, rešetana, mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 212-50 -215—. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 200—202 50. činkvantin, umetno sušeni: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 245 do 247-50. Času primerno suha koruza: s kvalitetno garancijo, do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 175-180. Ječmen bački, novi, ozimni: 66/67 kg, Din 205-207-50. Na slovenskem lesnem trgu tudi v pretečenem tednu ni opažati nikake povečane živahnosti. Jelovina je slabo iskana, razun nekaterih komisijskih povpraševanj. Trami se iščejo samo drobnih dimenzij in poleg tega daljše blago. Jelov in smrekov brusni les pa je še vedno v povpraševanju. Ker ni dovolj produkcije, se oglašajo kupci tud: za meterska, obeljena jelova drva. Kostanjeve taninske cepanice in okroglice so stalno iskana. Testoni so postali predmet živahnega povpraševanja, zlasti čisti, brez grč v odgovarjajočih širinah. Bukovina je v ostalem še precej mrtva, ker izvoz za Španijo ne pride pred ratifikacijo trgovinske pogodbe v poštev. Hrastovina se je vsled zmanjšane produkcije pri nas nekoliko izboljšala ter je stalno povpraševanje zlasti po frizih, podnicah, parizarjih, železniških pragovih in skretnicah. Drva so se — kot vsako jesen — učvrstila, kar velja posebno za suho blago, ki je sedaj zelo iskano. Oves bački: 63/64 kg, navadna voznina, slov. postaja, Din 205—207- — . Kože. Cene surovim kožam v Sloveniji so se nekoliko dvignile, -kar je posledica tega, da so se tudi pri nas naučili upor števati željo in zahtevo tovarn, da so kože lepo, pravilno odrte. V splošnerp pa so cene kožam padle, kar se čuti zlasti v Hrvatski in Srbiji, kjer derejo še vedno po starem načinu in vsled tega blaga tudi za nižjo ceno ne morejo prodati. Hrvatske kože se plačujejo 2 do 4 Din za kg, cenejše kot slovenskega izvora. Pričakovati pa je, da bodo cene surovim kožam padle, ker je svetovni trg zelo zatrpan z njimi, zlasti Amerika in deloma Rusija. Tudi pri nas se še zelo malo nakupuje. trg. Na ljubljanski lesni borzi iščejo sledeče, blago: Bukove fesfone, originalne produkci-cije s 70% širokih 19/10), oslalo ozkih (4/8), debelih polnih 20 mm. Cena po možnosti fob Sušak. 100 vagonov bukovih cepanic in polovic od 12 cm premera naprej, tudi lahko svežih, 1 m dolgih, zdravih, gladkih, brez klad. Cena za pm. franco vagon meja via Jesenice. 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, 39, 48 mm in nekaj od 86 mm, roba lepa, široka in dolga. Cena- franco vagon meja via Djevdjelije. 1 vagon tramov 5/6", od 6 m dolž ne naprej. 1 dopijon tramov od 5/6", 5/7", 6/7", 6/8", 7/9", 8/10", 9/", od 9 m naprej. Trame gl. sled. note: 3/4" : 336/4, 680/5, 157/6, 80/7 m dolžine, 4/5" : 385/5, 1106/6, 57/7, 4/8 m dolžine, 5/6" : 269/6 metra. Cena: franko vagon prihod Sušak pristanišče. Vsako množino hrastovih desk »pari-zerjev« z označbo množine 1. odnosno II. vrste ter dolžine. Cena fco 'vagon Sušak oziroma meja Postojna. Vsako množino mehkega oglja. — Cena franco vagon jugoslovansko-av-strijska meja. 300 m3 rezane jelovine, ostrorobe, očeljene in sicer: 75 m3 desk 18 mm, 4 m, paralelne 111./IV., 75 m3 24 mm, 4 m, paralelne I1I./1V., 30 m3 remeljnov 34 X 68 mm, 4 m, I., II., III., monle, 100 m, remeljnov 38 X 78 mm, 4 m, I., II., III., monte, 20 m3 remeljnov 78 X 76 mm, 4 m, I., M., III., monle. Cena feo vagon nakladalna postaja. 10.000 komadov hrastovih pragov: 1-80 m X12/13 X 18/20 cm. 10.000 komadov hrastovih pragov z 10% Cerovih: 2-30 m X 13 X 20 cm. Cena franco vagon meja Postojna. Plačilo proti akreditivu. Ca. 3200 tek. metrov skretnih (Exlra-holz) in sicer hrastovih, cerovih, bukovih, z normalno toleranco oblice, zdravih, ravnih: šrina: preko 2/3 od 35 do 30 cm, 1/3 od 40 cm; dolžina: 280, 3, 3-20, 3-40, 3-80, 4 20, 4-40, 4 60, 4 80, 5 20 in 560 m; debelina: za vse 15 cm. Cena franco vagon meja Postojna tranzit. Plačilo proti akreditivu. 120 m3 (ali deloma hrastovih ne-obrobljenih plohov, I., II., od 3 m dolžine naprej (15% od 2-50 do 2-90 m), od 90, 110 in 130 cm debeline. Cena franco vagon Sušak pristanišče. Vsako množino koslanjevega lesa za tanin v obeljenem ali neobeljenem stanju. Cena franco vagon nakladalna postaja. Vsako množino brusnega lesa (smreka), z 20% jelke, od 99 cm premera naprej, samo 1 m dolžine. Cena franco vagno meja Jesenice tranzit. Jelševe hlode od 2 m dolžine naprej, od 30 cm premera naprej. Cena franco vagon nakladalna postaja. Dobava takoj. 2 vagona bukovih ostrorobih, naravnih plohov 38 mm, od 2 m dolžine naprej, od 14 cm širine naprej. Cena franco vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon bukovih, ostrorobih, naravnih plohov prima (brez grč, razpok itd.) z označbo suhote ozir. teže za 1 m3 in sicer: 7 m3: 45 mm debeline, 3-30 m dolžine, od 20 cm širine naprej. — 7 m3: 45 mm debeline, 3 m dolžine, od 20 cm širine naprej. — Cena franco vagon meja Postojna tranzit. 760 m3 hrastovih podnic (mesečno po 100 m3) za izdelavo francoskih vagonov; dolžina 2-85 m, debelina 53 mm, širina 22 cm. 30.000 brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor) dobava 1929 in 1930. 10.000 komadov hrastovih (izključeni cerovi) pragov, rezanih 180 m X 12/13 X 18/20 cm. 4.000 komadov hrastovih polovičarjev (lungherine), rezanih na živ rob, dolžina 2-40 do 2-60 m, debeline 8 X 16, 8 X 18, 9 X 16, 9 X 18 cm. 1400 m3 tramov merkantilnih in sicer: 150 m3 od 11 X 11 cm, 250 m3 od 11 X 13 cm, 500 m3 od 13 X 16 cm, 100 m3 od 13 X 19 cm, 100 m3 od 19 X 24 cm, 200 m3 od 21 X 27 cm, 100 m3 od 24 X 29 cm, dolžina od 4 do 10 m in tudi več, toda pri 500 m3 od 13 X 16 cm samo 60—70 m3 od 4, 5 in 6 m, ostalo preko 6 m dolžine. Cena franco vagon meja via Postojna. 1 vagon hrastovih okroglic suhih. Cena franco vagon meja via Postojna. 20 vagonov bukovih cepanic, zdravih, suhih, z garantirano težo 500 kg za pro-storninski meter. Cena franco meja Jesenice. 25 m3 ostrorobe parjene bukovine, 11., 50 mm, od 2 m dolžine naprej z 15% courconov. Cena franco Sušak pristanišče. 100 m3 ostrorobe, parjene ali ne parjene bukovine, II., 27 mm. 50 m3 ostrorobe neparjene bukovine, H., 50 mm. 100 m3 testonov, čistih brez grč (netti) od 18 cm naprej. Cena franco vagon Sušak pristanišče. 100 m3 desk, podmernih, jelov:h, 24 mm, paralelnih, zdravih, izključeno gnilo in razbito. 200—300 m3 na živ rob rezane jelovine, 74 X 220 mm, v dolžinah: 066, 1-35, 2-—, 2-65 in 330 m. Cena franco vagon Sušak pristanišče. 200 komadov na živ rob rezane jelovine, 18 X 20 cm, dolžina 7-50 m. Cena franco vagon meja Postojna. 100—200 m3 bukovih hlodov, zdravih, I., od 28 cm premera na tanjšem koncu naprej, v dolž nah 2-35 m in 4 65 m. Cena franco vagon-meja, Kranjska Gora. 20 m3 bukovih lestonov, čistih (netti) °d 22—30 cm širokih, 225 m dolgih. 1 vagon bukovih desk, I., naravnih, 20 in 25 mm debeline, dolžina 2 ali 4 m, °d 25 cm širine naprej. Cena franco va-9on meja Postojna. Vsako množino jelovih dog za soae, 14 mm debeline, 90—120 mm šrine, 920 >n 1120 mm dolžine, zdravo, tombante z izključitvijo večjih grč. 100—200 m remeljnov (moralov) — smreka, jelka, ostrorobih, očeljenih I., H •, Ul, monte: dolžina: od 4 m 10%, od 4'50 m ali 5 m 70%, od 6 m 20%, debelina: 58 k 58 mm 15%, 68 X 68 mm 60%, 78 X 78 mm 20%, 98 X 98 mm 5%. Dobava od januarja 1930 dalje. Cena franco vagon nakladalna postaja. Siko piješ „£Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj! So zdrava in rdeča ličica moja, ker mamica kuha mi kavico „Projau. O C** >N < O N O MH H V •+■> ca a G N < O a a o >N o < X To je Vaša najboljša prijateljica ea dolge zimske večere! Za leto 1929130 izda 4 krasno opremljene prevode svetovnih avtorjev: Knid Hamsun. Anton Čehov, John Galsrvorthy in Maksim Gorkij. Poleg tega pa še Ilustrirano mesečno revijo »Modra ptica4' Vse to pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji sa Din 20*> mesečno. Zahtevajte prospekte! Naročite takoj! Založba MODRA PTICA Ljubljana, Gregorčičeva 23 Javne Vransko. Pri okrajnem sodišču v Vranskem je dne 6. decembra ob ipol 10. uri javna dražba hiše, gospodarskih Poslopij in zemljišč v Podvinu, vi. štev. 154, ter zemljišč v kat. obč. Polzelo, v), št. 356, 546, 515, 470 in 628. - Cenjeno na Din 177.526-85, pritikline: Din 19.184- — ; najnižji ponudek: dinarjev 118.352 -. Vransko. Pri istem okrajnem sodišču dne 6. decembra ob pol 11. uri dražba nepremičnin pri Sv. Lenartu, vi. št. 15. Cenjeno na Din 31.141-50, pritikline: Din 1.321-—; najnižji ponudek: Din 20.761--. Kozje. Pri sodišču dne 19. novembra ob 9. uri polovica nepremičnin, v. št. 77, davčna 6bčina Lastnič. Cenjeno na Din 13.482-40, pritikline: Din 230-—; najnižji ponudek: Din 9.000- — . dražbe. Maribor. Dne 16. decembra ob 10. uri v Framu na licu mesta dražba nepremičnin Ilije Predoviča, obstoječa iz hiš št. 122 in 123, gospodarskih poslopij, vinogradov in drugih zemljišč, z živim in mrtvim inventarjem v sednrh skupinah v cenilni vrednosti: I. Din 629.600- — , najnižji ponudek: Din 419.734-—; II. cenitev: Din 17.710 —, najnižji ponudek: Din 11.808 -; IH. cenitev: Din 32.730 -, najnižji ponudek: Din 21.820- — ; IV. (hiša št. 10 v Framu in travnik, cenjeno: Din 102.440- — , najnižj ponudek: Din 51.220- — ; V. cenitev: Din 126- — , najnižji ponudek: Din 84- — . Ob trinajstih istega dne v Morju še dve skupini istega lastnika in sicer: VI. cenjena na Din 2.480-—, najnižji ponudek: 1.654-— in Vlil. cenjena: Din 222.120—, naijnižji ponudek: dinarjev 14.748--. Po širnem svetu. Nazadovanje češkoslovaškega sladkornega izvoza. Izvoz sladkorja iz Češkoslovaške je po sedanjih poročilih v kampanji 1928-1929 nazadoval za 1-2 milijona ton, to je za približno 500 milijonov Kč nasproti pretečenemu letu. P.osebno je nazadoval izvoz za Anglijo, Švico in preko Trsta. škodove tovarne v Plznu. To češko podjetje je glasom časo-p snih vesti po vojni prešlo v nov razmah potom preureditve svojih podjetij za izdelavo raznih gospodarskih strojev, avtomobilov, traktorjev itd. Pred vojno in med vojno so škodova podjetja fabricirala predvsem topove in drugo orožje. Po vojni je grozil podjetju polom, ker so naročila izostala. S preureditvijo pa je napredovalo toliko, da danes zaposluje že okoli 44.000 stalnih delavnih moči. Izpremembe v Španiji. Španska vlada je oficijelno izjavila, da je sklenila direktorij, ki je vlado prevzel leta 1920, da jo očuva propada, polagoma pripraviti pot v normalizacijo. Proces se bo izvrševal postopoma in če bi se pokazalo, da je delo za povratek k parlamentarizmu še pre-uranjen, bodo uredbe ukinjene in znova uvedena diktatura. Sklicanje je pričakovati v januarju in je od poznejših sklepov vlade odvisno, kako se izvrši povratek. Francoska ekceptna banka. Na inicijativo banke »Lyon-Pari-sienne« se ustanavlja v Franciji velika akceptna banka s 100 milijoni frankov delniške glavnice in zmožnostjo oddaje do 500 milijonov frankov akceptnih kreditov. Pri osnovi so udeležena vsa večja francoska bančna podjetja z izjemo bank »Credit Lvonais« in »Comp-toir National d’ Escompte«. Brezposelnost narašča tudi v Avstriji. Po statističnih podatkih se je v drugi polovici oktobra število brezposelnih pomnožilo za nadaljnih 14.000, tako, da znaša sedaj število oseb, ki dobivajo brezposelno podporo 126.000. Denarstvo. Gibanje valut v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 276-— 276-25 1 angleški dolar 56-50 56-54 1 avstrijski šiling 7-94 7-96 1 belga 7-90 7-91 1 bolgarski lev —•409 —-40 1 češkoslovaška K 1-675 1-68 1 francoski frank 2-224 2-24 1 grška drahma —735 —73 1 hol. goldinar 22-77 22-83 1 italijanska lira 2-96 2-97 1 kanadski dolar 56-20 56-20 1 madž. ponge 9-90 9-89 1 nemška marka 13-52 13-55 1 poljski zlot 6-34 6-35 1 rumunski lej —•337 —34 1 švicarski frank 10-957 10-97 1 turška zl. lira 247-— 247— 1 španska peseta 8126 8-12 1 turška lira p. 26-60 26-60 Stanje valut je stabilno; opažati je sicer neznaten porast, ki pa gre samo v tisočinkah. Španija namerava peseto stabilizirati, čemur se upira banka. Pričakujejo, da bo diktator njen upor zatrl, kakor je pred mesecem prisilil k demis ji prejšnjega guvernerja banke. Praktični nasveti. Osvežitev stare pisave. Na starih rokopisih včasih črnilo tako pobledi, da se niti čitati ne more. Pisava pa poslane zopet čitljiva, ako potegnemo parkrat po rokop su s čopičem, namočenem v žveplenem amoni-jaku, in ga nato brzo izperemo s čopičem, namočenim v hladno vodo. Rokopis vložimo nato med dva pivnika, da se posuši. Drug način je pa sledeč: Vzemite slabo raztopino tanina mesto žveplenega amonijaka, dalje kot je gori označeno, s to izjemo, da se mora posušiti pri 640 C. Hrastovo drevo v kozarcu. Ako hočete napraviti v svoji sobi zelo zanimiv in privlačen poizkus, vzemite zdrav žir, ga prevrtajte in navežite na tenko vrvico, katero obesite čašo tako, da sega do polovice čaše. Nato napolnite isto z vodo tako v sok o, da se dotika voda žira. V kratkem času požene žir v vodi korenine, gornji del Poči in stebelce začne poganjati. Hra-stič požene par lističev in se razvija vse leto. Sredstvo proti dimu. Po deželi je še mnogo hiš brez električne razsvetljave, 'kjer so še v rabi Petrolejke, katere pa se često kade in kvarijo zrak v sobi. Da se to po možnosti prepreči, priporočamo lahko in sigurno sredstvo. Stenj se mora pred uporabo dobro močiti v špirit in ga pustiti, da se dobro osuši, šele nato ga napeljemo v svetilko in spustimo v petrolej. Kako ohranimo črnilo. Ako pustimo črnilo dalje časa v steklenici, se počasi vsled vpliva gliv pokvari ter postane nerabno, črnilo pa ostane tudi več let dobro, ako spustite v steklenico takoj, ko se začne rabiti, suh karamfil (nageljnovo žbico). Kako spoznaš pravo platno. Ker mnogokrat dobiš mesto čistega platna bombaževo mešanico, vzemi Pred nakupom vzorček in napravi sledečo preizkušnjo: Pomoči košček platna najprej v močno osoljeno vodo in pusti, da se posuši. Za tem ga pomoči v sladkorno vodo. Ko se je platno ponovno posušilo, ga zap&li. Zgorela vlakna iz lanene Preje so kostanjeve barve, dočim postanejo zažgane bombaževe nitke črne. Kolinska voda. To drago, a mnogokrat — posebno Pri britju — zelo potrebno kosmetično sredstvo obvaruje kožo pred infekcijo in te nekako osveži in poživi. Pripraviš si ga lahko sam. Prmešaj eni desetinki litra najfinejšega špirita dodaj 1 gram rožmarinovega, dva in pol grama lavendeljevega ter 6 gramov citronovega olja. Premešaj in dolij desetinko litra prekuhane-oblajene vode n kolinska voda je gotova. Parfu-miraš jo lahko poljubno z dodatkom primernega parfuma. Dobra petrolejska razsvetljava. Po deželi smo povečini še navezani na petrolejsko razsvetljavo. Zlasti v dolgih zimskih večerih je petrolejka nepogrešljiva. Kako štediti s petrolejem, a vkljub temu imeti dobro razsvetljavo? S privijanjem stenja ne štediš, pač pa vsi petrolejski plini ne zgorijo, vsled česar se razvija dušljiv smrad. Pač pa mnogo pristediš na gorivu, ako dodaš štiri grame terpentinovega olja in dva grama zmlete kafre. Da dosežeš močnejšo razsvetljavo, vrzi v svetilko žlico soli, ki. lahko ostane po več mesecev v njej. Predvsem pa pazi, da je valjek (cilinder) vedno čist. Stenja ne stniži, marveč lepo ravno oddrobi zgorljivi, zogljeneli del in pazi pri tem, da je tudi stenjeva cevka na robovih ravna, brez privarjenega oglja ter da je očiščeni stenj popolnoma zravnan z nijenim robom. Petrolej hrani vedno v temnem prostoru, ker vpliva nanj svetloba in še posebej solnce. Novi ovratnik. Pri novih ali novooškrobljen h ovratnikih se moramo mnogokrat pošteno truditi, predno dobimo gumb skozi luknjico. Pri tem se navadno ovratnik zmečka, raztrga, ali pa poči gumb. Ne muči in ne jezi se ob taki priliki brez potrebe! Pomoči prst v vodo in ovlaži luknjico na notranji strani ovratnika, na kar gre gumb z lahkoto skozi. Ovlaženo mesto se hitro posuši — in vse je v redu. Lek za ptesnjivo žito. Kakor znano, je ptesnjivo žito neužitno in ga tudi ne moremo porabiti za seme. Obstoji pa priprost način, potom katerega z lahkoto napravimo tako žito užitno. Vrzi plesnjivo žito v primerno korito in ga pol j z vrelo vodo tako, da stoji voda par centimertrov nad njim in počakaj, da se voda ohladi. Za tem razprostrl žito na solncu, da se popolnoma posuši. Moka iz tega žita je užitna ter nima nikakega duha po plesnobi. Čitanje v postelji. Ako imate navado čitati v postelji, pazite, da pri tem ne ležite vznak, ker se pri tem napenjajo očesni živci. Dobro je zvečer oprati oči z hladno (ne premrzlo!) vodo, v katero ste vrgli nekaj soli. To sredstvo je mnogim očuvalo vid. Glej tudi, da luč ni preslaba, niti preveč oddaljena; svetloba pa naij vedno pada na knjigo od leve strani zadaj. Predvsem pa se čuvajte čitanja na solncu. Nepremočljivo obuvalo. Sedaj, v deževnem, jesenskem času >e zelo važno, da si ohraniš noge suhe, ker se s tem obvaruješ nahoda, revme in raznih drugih bolezni. Kako se ubraniti vlage v čevlju, ko tudi za drag denar le težko dobiš obuvalo, ki bi odgovarjalo tej zahtevi. Najbolj priporočljive so visoke galoše, ki jih navlečemo čez navadne čevlje. Mnogokrat pa galoš ni mogoče uporabljati, zlasti pri opravilih izven mesta, kjer moramo imeti močno obuvalo in obenem skrbeti za to, da nimamo polžkih podplatov, ki so pri gumijevih galošah v mokroti neizogibni. Napravi si to-te mazilo: V 60 gramih nesoljene svinjske masti raztopi 20 gramov gutaperče in dobro mešaj, zraven pa pazi, da se mešanica ne razgreje preveč, dodaj k dobro premešani masti še 70 gramov ribjega olja, da ostane zmes tekoča. Ko si ponovno dobro premešal, namaži močno segrete čevlje s to mažo, da se usnje popolnoma prepoji z njo. Čevlje lahko obuješ še vlažne od maže, boljše pa je, da jih posušiš na neprevro-čem kraju. V slučaju potrebe ponovi proceduro in nepremočljivost čevljev traja daljšo dobo. Seveda moraš pri mazanju posvečati posebno pažnjo podplatom in šivom. Usnje postane po tej maži voljno, trpežno in zadrži vodo. Kadar mazanje ponavljaš, pazi, da so tudi takrat čevlji primerno segreti in mazilo tekoče, kar dosežeš z razgjre-vanjem. Gospod sveta. Roman bodočnosti. Nenadoma pa preneha to smešenje. Kratka, a zato učinkovita brezžična brzojavka opozori tudi druge narode, naj ne bodo tako pristranski in samozavestni. Italija je na vrsti! Isti pogoji in vsota sto milijonov lir! Čim je »Havas« prejela to brzojavko iz Rima, je krenil Eakande v Italijo. 2e njegovo prvo poročilo je bila prava senzacija. »Še pred tremi dnevi ni mali pastirček, ki je pasel svojo čredico po planinah Ligurskih alp, niti slutil, da postane priča doslej še nepojmljivega po-jaiva. Vzduh je bil tjasen in topel, le lahen vetrič je raznašal vonj bujnega južnega cvetja. Nepričakovano pa se del neba počrni na nenavaden način. Pravilni brazdi sl čen oblak v širini kakih dvesto metrov, okoli pet kilometrov dolg je nastal iz nič na jasnem nebu. Temnel je vedno močneje ter metal pošastno senco na velik del doline. Sicer pa je ostalo nebo čisto in vedro. V tej senci se dogaja čudo: Zrak se nanagloma zgošča; čimdalje hujši (Nadalj evanj e.) mraz pritiska. Glej, že rajajo prve snežinke in nedolgo za tem nastane pravi snežni metež. Pastirček se v svoji lahni obleki trese od mraza in čredica se stisne v klopčič, da se na ta način ubrani nastopajoče zime. Naglo — kot je nastal, je ta pojav tudi izginil. Megla se je zvila v zraku, kakor zgrinjamo preproge in solnce je zopet pripekalo z istim južnim žarom. Pod njegovim vplivom ije hitro izginil sneg in se zemlja posušila. Prestrašeni pastirček nažene čredico v dir proti domu, medpotoma moleč vse znane molitvice. Naslednji dan ob istem času prejme italijanska vlada čuden markonigram. Tajinstvena zahteva je podprta z grožnjo, da hoče sicer izsiljevalec prisiliti vlado k pristanku z — mrazom. Očividno je bil ligurski pastirček priča poizkusnega manevra. Vlada teh zahtev ni javila narodu, tisku pa je naročila molčati. Čakali so, kaj pride. Ravno te dni se je ljubko mestece Cita veechia poleg Rima pripravljalo na proslavo velikega narodnega praznika, kakršni so v Italiji še vedno v modi. Slavnosti se ima udeležiti tudi kraljica z deco. Dan je bil izredno lep in toplo, letno solmce je izvabilo vse živo na ulico. Poleg domačih meščanov se gnetejo številni gostje iz vseh delov države, pričakujoč v lahnih letnih toaletah pričetka svečanosti. K veselemu, razigranemu razpoloženju je mnogo pripomogel krasni, vriskajoči, južni dan. Nepričakovan dogodek pa razžene vso to radostno, nasmejano množico. S prihodom kraljice so bile svečanosti otvorjene. Okoli nje in princev nastaja vedno večja gneča. Zdajci pa se razprostre na nebu mrk, temen oblak in zakrije solnce. Ledeni veter zapiha, šibajoč ves ta lahkooblečeni svet. Medtem pa sije solnce po mestni okor lici ravno tak o veselo kot pred trenutki v mestu samem. Množice prevzame groza. Pojav se stopnjema razvija. Cvetje pomre, ožgano od slane, a z drevja odpada listje in plodovi. Sneg, mrzel, suh snegl Vodovod in vodometi zamrzujejo, a mraz postaja vse strupenejši, da množica panično naskakuje posamezna poslopja, iskajoč v njih zavetja in toplote. Jok, kletev, molitve ... Večina je sodila, da je nastopila zopet vulkanska erupcija, kot pred leti v Siciliji. Strahoma pričakujejo, da se odpre zemlja in požre celo mesto. Vkljub tej zmešnjavi je imelo kraljičino spremstvo še toliko razsodnosti, da je v dvornih avtomobilih odpeljalo kraljico in prince iz kraja nerazumljivega pojava. Sneg naletava kot iz rešeta in strupeni mraz prodira tudi v domove. Tedaj množica navali v cerkve, iska-je rešitve in utehe v molitvi. Javno, na glas se spovedavajo, obtožujoč se, da so kazen zaslužiti s svojimi grehi in jokaje proseč milosti. V paničnem beganju ponorele mase je mnogo pohojenih, zmečkanih; zlasti starcev, žen in otrok. Samo na križišču Brigantijeve in Mascalconijeve ulice leži nad petdeset trupdl ter preko stotina težko poškodovanih.« Tako javlja Eskande. Naslednja vest, dva dni kasneje poroča iz Rima; »Končano! Italija je kapitulirala. Sedaj je narod obveščen, za (kaj je šlo — in celokupno javno mnenje ostro obsoja postopek vlade, ki se ni hotela učiti iz francoskega primera ter molčala o tem in na ta način pognala v pogiibelj m nesrečo celo maso naroda. Mnogi bi se rešili, ako bi bili o tem obveščeni, ker bi se zatekli v domove, mesto da so prezebali in zmrzovali v cerkvah in po ulicah. Pojava, ki je popolnoma opustošila prej tako cvetoče mestece, je trajala dve polni uri. Sleherna rodbina opla-kuje smrt kakega svojca. Zadnja bilka v mestu je uničena. Kakor se je nenadoma razgrnil, tako se je grozni, črni oblak nepričakovano tudi zvil, odstopajoč nesrečno, razdejano mestece zahajajočemu solncu. Hitro se je ozračje zopet razgrelo in preko noči zg nejo tudi sledovi snežnega meteža. Toda v celem mestu štrle v zrak le še okostnjaki še včeraj tako bujno cvetoče narave. In škoda, ki jo je napravil nenadni mraz na vodovodu, plinovodih in drugih napravah!? Ako vlada po tej katastrofi še ne bi hotela pristati na zahteve razbojnikov, je imela ista usoda doleteti tudi Milan, Turin.in Bolonjo, da bi bila na ta način cela država zavita v črnino. Istočasno pa je bil narod opozorjen od Radže-zraka, da mu zatem uniči tudi njegovo prestolico. Stanje je bilo kritično, ker so b le državne blagajne prazne. Vendar so se takorekoč preko noči osnovale zbirke za potrebno pomoč vladi, da je zamo-gla zadostiti zahtevam izsiljevalcev. S tem je bila tudi Italija rešena dalnjih nesreč. In kdo je sedaj na vrsti?« zaključuje Eskande. Gost Pariza. Preteče mesec dni zatišja' Nič se ne čuje o gospodarjih mraza in ognja. Italija celi svoje rane, Pariz pa časti redkega, eksotičnega gosta, ki je ravnokar prepotoval del Evrope. Znani indijski velikaš, eden izmed najbogatejših radž, vzbuja s svojim sijajnim spremstvom pozornost in občudovanje. Pariz se zanima za vsako eksotično osebnost, posebej še, ako sluti in ve. da je bogata. Kmalu prestolica Francije ne govori o drugem, kot o lepem Indijcu. Radža Tokra-Dozi-Pal je tudi v resnici lepa osebnost v svojem razkošnem indijskem sija>ju; ima divne, črne oči, ljubezniv nasmeh in odločen izraz obraza. To je več kot dovolj, da so ponorele Parižanke za njim. Eskande je dobil nalog, naj opiše pojavo in navade tega velikaša. Pri tem bo vsaj pozabil grozote, ki jih je videl v Italiji. Isti dan pa, ko se je Eskande prijavil radii in dobil poziv, naj ga poseti zvečer v njegovi palači, prispe v Pariz vest, da je sedaj Nemčija prejela poziv gospodarjev mraza in ognja. Mladi reporter je bil s tem prikrajšan za ugodno priliko seznaniti se z zanimivim Indijcem, kajti žurno je moral odpotovati v Nemčijo. Von Herbert, predsednik republike, je dobil od državnega sveta nalog, naj takoj stopi v pogajanja z društvom Radžev-zraka. Zopet je stopil radio brzojav v akcijo. Eskande je bil slabe volje; samo za to se pač ni izplačalo odpotovati iz Pariza. Vračunal se je, kot se je vračunala celokupna nemška vlada. Vse to radi površnosti telegrafista, ki je imel odpremiti mankonigram o pristan- ' Motvoz Grosuplje Oglasi v »Malem trgovcu« se najbolje rentirajo, ker ima med vsemi ii-soči naročnikov edino le resne kupce! ku Nemčije. Zakrivil je usodno pogre-ško in oddal vest na napačnih valovih. Naslednji dan prejme von Herbert drugi poz.v, pravzaprav ukaz, naj bo isti večer ob 18. uri 30 minut v Stadtenu na Odri. Poziv so zaključevale besede: »Naša navzočnost Vam bo osivedo-čena.« Predsednik je računal, da ga zovejo k pogajanjem, misleč, da so radio-br-zojavko v redu prejeli. Pokazalo pa se je, da so ga pozvali na ta kraj zato, da bo na lastne oči priča groze, ki se ima zrušiti na nesrečno mesto. Ob polsedm h zvečer je čakal predsednik v družbi še enega ministra na določenem mestu. Tedaj se zamaje zemlja, da se stresajo hiše v svojih temeljih, obenem pa se čuje bobnenje eksplozij. Ogromen steber ognja, pomešan s črnim dimom, vzbukne proti nebu, zakritem z neobičajnim temnim oblakom. Zračni prit sk je bil tako silen, da ni ostala v celem mestu niti ena šipa cela. Ljudi na ulicah dviga neznana sila v zrak in jih zopet treska ob zemljo. Te neprijetnosti sta deležna tudi predsednik in njegov spremljevalec. Povsod se rušijo zidovi in krušijo poedini kameni, pokopavajoč pod seboj mnogokatero žrtev. Tvomica municije in orožja je 1 zletela v zrak. (Dalje prih.) Priporočamo sledeče tvrdke v Ljubljani: »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otrošk:h vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Prodaja na obroke! Poppaea, zavodi za proizvodnju ko-zmetičkih preparata F. Hann & Comp. KUPUJTE SAMO „B U D D H A" STROKOVNJAŠKO SESTAVLJENE IN PREIZKUŠENE ČAJNE MEŠANICE INDIJSKIH IN KITAJSKIH ČAJEV LJUBLJANA - TEA IMPORT D. Z O. Z. - AŠKERČEVA ULICA 3 (Dlvai konfekcijska tovarna Fran Oerenda) cesta št. 8 LJUBLJANA Gosposka ulica 3 Tovarna matvoza in vrvarna, d. d. Grosuplje Tovarniške zaloge pri FRANC PALME, LJUBLJANA Gosposvetska c. št. 7 CELJE : Cankarjeva ulica št. 7 MARIBOR: Koroška Motvoz Grosuplje uporabljati znači; 1. lahko in hitro delo, 2. prihranek režije, S. sigurnost povezanih paketov in predmetov, 4. zadovoljnost odjemalcev, 5. veseliti se nad napredkom slovenske industrije. Volna, bombai, nogavice in rokavice v veliki izbiri pri tvrdki KARI PRELOG VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! Tiskovine ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vatu dobavi hitro in lično izdelave po najnižjih cenah Tiskarna „MERKUR“ Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 - Telejon 2552 Za večja naročila zahtevajte proračune! »» VINOCET' Tovarno vinskega kis*, d. z o. z- LJUBLJANA nudi naJHneJSt in naJokusnefSt namizni feis LT™£h« vina Zahtevajte ponudbo! Tehnično In hlgIfenl£no nnjmoderneje urejena kUarna v Jugosl»vI|I. Pisarna: Ljubljano, Dunajska cesta 1 a. M. nadstr. Telelon štev. 2589. Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani. /7JU T24sf&mcy /J); čf• 99 Mtcjci