spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr pošiljane po pošti pa celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr Ljubljani v sredo 9. avgusta 1871. O b s e g : O gozdnem varstvu. (Dalje.) Glasi o sviloreji. Amerikanski zgodnji rožni krompir. Kmetijske in obrt- nijske razstave. lizem. (Dalje.) Nauk o umni živinoreji Razpis štipendij za umetnike. Pregina, mitično bitje starih Slovencev. (Konec.) Bivša parižka komuna in socija- Pravniška za- V Pravila društva „Sola". stavica. Prislovice in reki iz Istre. Književnost: ObČna zgodovina za srednje šole. Slovenski „abšidi". Be- sednik pravniško-politični. Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. gozdnem varstvu. Spisuje Fr. Padar. (Nadaljevanje iz 16. lista.) O poskodovanji drevj lesnih rastlin po Ijudêh Mlado in staro drevje je izpostavljeno mnogemu poškodovanju, ki se godi po ljudéh. Sem štejemo po sebno: rezanje trt in obročev 5 rezanje metli čj rezanje roglic (vršičkov) nabiranje smole in borovine sekanje in trganj zavkrožen ali lupljenje dreves nabiranje soka ? } \J J lACk V JVi viJv J U1 sekavanje ticjih gnjezd e v ej drevj Naj o vsacem rečemo nekoliko. . Rezanje trt in obročev. Znano je, da imajo v mnogih krajih navado žito povezovati s trtami ; v ta namen pa sekajo trte od bréz, y y kosteničja, vrb in druzega grmovja, pa tudi od lesk mladih hrastičev drevj a. y gabrov, brestov in druzega koristnega Kaka škoda se s tem godi, si lahko vsak sam misli. Vsako leto je treba brez števila takih trt; če ljudje ne dobodo dosti grmovih trt, jamejo breze obrezovati; ker pa je tudi bréz malo, spravijo se nad druga gozdna koristna drevesa. Večkrat se zgodi, da se naj lepši > 3 do 4 leta stari pogoni brezovih, nizkih gozdov, med temi tudi več hrastovih, gabrovih in brestovih, na ta način pokončajo in s tem se tako daleč zabřede, da po nekterih krajih ni že nobene breze videti ali hrasta. sečih naj se trte režejo; gledati se mora samo na to, da se nič semenskih pogonov ne poreže. Ako so visoki gozdi porabimo raste mnogo vrb, jih tudi za trte tem bomo mlađemu visokemu gozdu koristili in nevarnost poškodovanja od druzih oddelkov odvrnili. Ravno tako škodljivo, ne pa toliko navadno je re- zanje in sekanje obročev za sodarijo (pintarijo). ta namen se morajo bolj trdna gozdna drevesa porabiti. Kjer se ljudstvo z enakim delom ukvarja, zabřede. ~ XT™-™!.« dokazal, v veliko kakor sem že enkrat v „Novicah' škodo. Obroci se jemljó nekoliko od listnatega, neko liko smrekovega in hojevega lesa. Puhlo je to, kar je Ložan mi lánsko leto pripovedoval, da obroče v vsakem leskovem grmu naseka in pintari. Dobro bi sicer bilo, ako bi se dalo samo s tem shajati; ker se pa ne more, zato je gotovo, koliko zgube ima on y ki obroče tudi od koristnega drevja jemlje. Kjer je to rokodelstvo zaplodeno, naj gozdar skrbi za to, da po nizki ceni obroče prodaja in veselje do tat vine vničuje. ^ Ce ne morejo pa sodarji dobiti takih obročev, ali če imajo previsoko ceno, godi se veča škoda, kakor ww i vy f/l v t auvx^v v/viaw ^ ^v/ui ou Y ox\uud y učitvui. bi gozdarja stalo narediti zavod, kjer bi se taki obroči kupovali. (Dal. prih.) Glasi sviloreji. Iz Jesenic na visocem Gorenskem Tudi tukaj na Jesenicah y podnebje, sva z gosp. kaplanom poskusila je že bolj mrzlo svilorejo, ki Pogostoma najdemo škodljivo prikazen v krajih, se je po natančnem opravljanji obema na veliko zado kjer je tako slaba zemlja, da ne zraste tako dolgo žito, voljnost obnesla da bi se mogel povezek z žita narediti. So pa tudi Ker že ni bilo v Ljublj pri kmetijski družbi kjer tega ni, ampak so ljudje le vajeni s trtami več semena dobiti, sva pri gosp. fajmoštru Pintarj v kraji vezati, Brez razločka se mora oštro kaznovati tako po- Zabreznici črvičke po prvem spanji dobila. Zavoljo zato je dolžnost gozdarjeva, da vsakega prestop- preobilneg četje, nika vodstvu naznani. dežj Ce se ne more brez trt shajati, in mrzlega zraka so se tudi tukaj gosenice nekaj dni kasneje zapredle, kakor po navadi. naj gozdno vodstvo skrbi, da brez škode prebivalcem Kokoni so rumeni in belkasti, precej veliki in trdi, trt dá. Naj se nasadí pripraven kraj z vrbovino, jvJCA jv. u« ui^iuauv ««um»»/ A r se vsako leto pod poveljem gozdarja trte režejo in med funta. Iz mešičkov so veliki belkasti metulji izlezli kjer čemur je priča to, da 400 mešičkov je tehtalo 1 % posestnike razdelé. Enako, kakor v grajščinskih gozdih, naj se delà ki so obilo jajčic nalegl i tudi v soseskinih Podučevali so se, se vé da, tudi gozdih; v grajščinskih pa naj jih re- reji teoretično m praktič larji v svilo ki so temveč veselj ka žejo priseženi delavci in se po nizki ceni prodajajo, da zali do tega, ker popřed še nikdar niso nič slišali še se lahko vsakdo ž njimi preskrbí. Najmanj škodljivo trte rezati je v nizkih gozdih, kjer so vladajoči pogoni prestari, manji se smejo pa brez škode rezati zato, ker bi kmalu vsahnili. V takih manj pa kaj vedeli o svilorej F Kl y učitelj 254 Gospodarske novice. Amerikanski zgodnji rožni krompir. Goriška kmetijska šola je letos přidělala nekoliko <îentov izvrstnega amerikanskega rožnega krompir ja (amerikanische friihe Rosenkartoffel), ki v prvi polovici meseca rožnika (junija) že dozori. En flint veljá 15 soldov. (Drugod pri kupcih na Dunaji se tega krompirja plača 1 funt po 38 soldov. Ta krompir je v resnici izvrsten, in ima veliko prihodnost posebno za našo deželo, kar nam zagotavlja naša lastna skušnja. — Naročila naj se nemudoma naznanijo v Gorico pod adreso: „Začasno vodstvo deželne kmetijske šole." „Gosp. List." Kmetij skih in obrtnijskih razstav je prihodnji mesec več; razstavo v Trstu smo že ome-nili, — v velikem Varadinu bode od 14. do 18. septembra, v Lineu (gornji Avstriji) od 7. do 11. septembra, v Bruhl-u poleg Dunaja od 2. do 10. septembra in v Ptujem na Štajarskem od 20. septembra do 2. oktobra. Nauk o umni živinoreji. Iz Gorice 4. avgusta. Že smo tudi v Gorico dobili nekoliko iztisov tište knjige, ki jo je družba kmetijska kranjska pod imenom „Nauk o umni živinoreji" dalo na svetio. Tako lepe so te bukve, da le ene reči želimo, namreč te, da ne bi bilo na Slovenskem kmečke hiše, v kteri zná kdo brati, da bi tevravno tako mikavne kakor koristne knjige ne imela. Želeti bi bilo, da bi se daj ala tudi učencem na kmetih za dařilo, saj menda povsod vendar ne bode obdarovanje šolske mladine za vselej odpravljeno! — Kdor ima kakega žlahtnika ali prijatla med kmetiškimi gospodarji, ali kdor sam živino ima, naj seže po tej podučni knjigi, unim in sebi jo bode omislil na veliki dobiček. Iz Štaj arskega se nam piše, da bodo nekteri duhovni gospodje kmetom prekoristno knjigo po konča-nem cerkvenem opravilu očitno priporočali. Prav tako! Umetniške stvari. Razpis štipendij za umetnike. C. k. ministerstvo za nauk in bogočastje je ravno-kar oklicalo, da tudi letos, kakor druga leta, se bode 15.000 gold, obrnilo v podporo domaćih umetnikov, in sicer : 1. za stipendije revnim pa nadopolnim umetnikom in takim, ki so kako večo samostojno delo že na svitlo dali ali ki se morejo izkazati z delo-vanjem globokeje umetniške vednosti, 2. za penzije, to je, za podporo umetnikov, ki so že kaj koristnega in vrednega storili in ki potre-bujejo podpore, da morejo na tej poti napredovati, ktero so srečno nastopili; 3. za naročila na polji umetnem arhitekture, skulpture in malarije takim, ki so že dovršeni umetniki. Za štipendije in drugo gori omenjeno podporo morejo prositi umetniki v arhitekturi, skulpturi, malariji, pesniki in skladatelji muzike. Prošnjo naj vsak vloží pri c. kr. deželni vladi svoje dežele do 31. dne tega meseca. V prošnji svoji pa mora 1) razložiti pot svojega izučevanja in osebne svoje okoliščine in razmere, 2) naj pové, kako bode štipendijo obrnil v namen daljega svojega učenja, 3) prošnji naj priloži dokaze svojega talenta, to je, kaj je že naredil, in kako. — Štipendije se bodo za zdaj dale za eno leto, in koliko bo zna-šaia vsaka, to bode ministerstvo razsodilo po prevdarku osebnih razmer prosilca. Slovenski umetniki na polji slikarstva (malar-stva) podobarstva in muzike na noge! Sedanje ministerstvo nauka in bogočastja gotovo ne bode nade-polnega Slovana za duri stavilo. ^ocijalno-politiške razprave. Bivša parižka komuna in socijalizem. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. VI. Predno preidemo k razvijanji nazorov ekonomičnega federalizma, bomo, kakor smo že zadnjič rekli, nekoliko pretresovali razne sisteme liberalizma in socijalizma, odnosno komunizma, njihov teore-tičen in praktičen zadržaj. V sedajnosti sta ravno ta nazora — liberalizem in komunizem, — ki skupno ali poleg tega enostransko iz popolnoma prave in res-nične misli ~ korenike izvirata in ki ništa sama ob sebi niti popolnoma resnica niti popolnoma zmota; v sedanjosti — povdarjamo — sta ta nazora med seboj v vekoviti borbi, bodi-si na polji znanosti, ali na polji postavodajalstva. Skoraj vsak izobražen in misleći člověk delà dandanes z odlomki vzetimi iz enega teh dveh poglavitih nazorov, ali pa stoji pojedini ne h o té ob enem pod vplivom pojmov iz oběh sol. Eden naj-poglavitnejših zadržkov napredka je bil dozdaj baš ta, da se večina pisatelj ev in postavodajalcev ni prav spoznala v pravém cilj in koncu, kar se tiče teženja za pravo svobodo in za razmerno materijelno enako st. Dělali so večidel vsi z odlomki oběh protivnih sistem, še nekoliko zabeljenimi z odlomki monopolizma. In ta kaos je skoraj povsod dozdaj v javnem življenji vladal. — Ideja osebne svobodě in društvene enakosti se ni kar tako-le naenkrat kakor střela iz jasnega 1789. leta porodila, ampak le počasi si je pot skoz skalovje predpravic, neprostosti in neenakosti izdolbla. *) Leto 1789. je bil le velikansk pečat na to velikánsko gibanje človeštva. Pravi začetnik ekonomičnega liberalizma je bil zdravnik kralja Ludevika XV. Francoz Franjo Quesnay, prijatelj in tovarš filozofičnih in političnih enciklopedistov, kakor Diderot-a, ď Alembert-a, Helvetius-a, Buffon-a, Turgot-a itd. — Kralj sam je svojega zdravnika xatst-opv zmirom „misleca" (le penseur) imenovah Jedro Quesnay-ovega premišljevanja o gospodarstvenem in društvenem življenji je bilo izraženo v njegovih besedah: „Pauvres paysans, pauvre royaume ; pauvre royaume, pauvre roi", to se pravi : Ako so kmetje ubožni, ubožna je tudi država; ako je država ubožna, ubožen je tudi kralj , odnosno vladar. Ta ravnokar navedeni Quesnay-ovi stavek so imenovali njegovi vrstniki in obožovatelji kakor Mirabeau starši, Rivière, Dupont, Baudreau, Ťurgot, nekaj dozdaj neču-venega, imenovali so ga naravnost „formule étonnante", „čarobni ključ" k pravému društvenemu blagostanju, ktero se mora v gospodarstvenih zadevah v prvi vrsti na blagostanje kmečkega stanu opirati. — Kakor je obce znano, bil je kmečki stan na Francoskem pod Ludevikom XV. z všemi mogočimi in nemogočimi břemeni obložen in neizmerno tlačen. Colbert, minister kralja Ludevika XIV., je posebno po svoji, v národ-nem gospodarstvu pod imenom „merkantilizma" znani *) Beri o tem zanimivo knjigo: L' ancien régime et la révolution par le Vicomte Alex, de Tocqueville, Paris 1843«. Pis. 255 sistemi veliko pripomogel k tlačenju kmeckega stanů, stopnike liberalizma, še bolj pa socijalizma na Nem škem je porodil še le najnovejši čas. ker vse njegovo hrepenenje in teženj za tem šio 9 9 da se obrtni ja po mestih in trgih čem bolj mogoče po speši in povzdig Doseći bi se pa to dalo po Col (Dalje prihodnjič.) bertovem mišljenji le takrat, ako se kmečki stan in v obče poljedelstvo kolikor je mogoče operstavlj m Mitologične preiskave. zanemari a Ti krivi Colbertovi misli sta se že Bois guiliebert in slavni graditelj francoskih trdnjav Vaubau Pregina 9 z vso silo vstavljala, pa takrat še brez speha Dolgo premišljevanje je potem Quesnay-a na to nape mitieno bitje starih Slovencev. Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) ljalo, liranj ďa se mora vse umetno vredjenje ali regu Da je Pregina, Peregyna morala biti elemen- iz narodno - gospodarstvenega kakor tudi iz tama boginja, pričuje tudi ta okoliščina, da se imenuje državnega življenja iztrebiti in da se mora vse na v družbi M o koš a. naravni podlagi snovati in graditi življenji mora spet ;y vlada narave" ment de la nature, physiokratie a a pamtiveka pripadaj pravice vpostavlj V „društvenem" gouverne- od Ako véno g Mokoš je bil bog mokrotě, deževja; slavenskiZsvç irrigare, humectare, in vrjç, iz korenike : mok, v svoje jej biti ne imenuje se samo večkrat pri staroruskih letopiscih, nego tudi pri staročeskih, *) vendar pri teh kot žensko Moksl Mokošl Mok se spet „narava" v svoje pravice vpostavi, bode přišel božestvo : M o k o s 1 kmečki stan, kakor naj produktivnější in najštevilnejši šla. Sufiks: la v ženskih imenih radi rabijo Slovenci blagostanju; in ako se kmet in v obče poljedelec primeri: osebna imena moško Cink, žensko Cinkl obogati, pomagalo se bo tudi na ta način najbolje moško Korže, > žensko Kor žel državnim financam. Vladanje „narave" v društvenem žensko Rakošela; vljenji je pomenilo v tistem času toliko kakor odstra- Mokošla, Mokšl moško Rak tako tudi: Mok Mokšl ? je toraj Mokí bij "9 in njenje vsega umetnega reguliranja in umešanja državne dežonosna megla, ali pa ženska stran M okos a.*) uprave v društvene in gospodarst zadeve Možj To božanstvo ki so bili pristaši teh misii, so se imenovali fiziokrati meniki ali pristaši „vladanj i in po vsem svetu slavno fiziokratično šolo skupno so predstavljali posilj Rajn bral jdemo tudi med retranskimi spo In« <2\ 4«. „rmlr. _____1 9 a Koll Na simboli božestva so sledeče rune: je napis zvesto posnel Gournay, eden ^HIhiA , kar se brati more : MIKISLA. Simbol J^vy »uvili , ^ W „ ^--J f--------^ 1 i » , XUVA^. iUXlXlUiJili kJlUU KJyJM, najbolj izobraženih fiziokratov, je rekel ministrom Lu- božestva je živinče, in Kollar je hotel spoznati v njem devika XV da je národnega blagostanja storiti jboljše, kar morejo za povzdigo bika, zato je bral: Bikisla, in trdil, ker se íe * ~ A « % . m • • 9 _ « ^ ^ m m. ^ m mm ^ _ * ___ otUAiti, vyj , oav J/I^UQWJU gibanje popolnoma svobodi to ako prepustij rodno - gospodarst ná utegnila poslednja črka v pogubiti, da znači : Bik 7 m 1 Masch3) podobo popisuje 9 tako-le: „Es ist die ako se v nič ne mešajo, kar je izrazil z besedami: ses Bild durch das Feuer so stark beschâdigt „laissez faire, , dass laissez aller !" (pustite, naj se vse samo man nicht genau anzeigen kann, wie dasselbeehemals ob sebi delà, naj vse samo ob sebi gré!) Kaj pa pomeni tako imenovano vladanj Prvič: Z an i k an j gebildet gewesen. Die Figu ist Zoll lang und ein vse kt in umetne narodno ? Zoll hoch, und wiegt 13 Lot. Sie ist von Metali und gospodarstvene politike in drugič: povsod popolnoma ganz fein uberzinnt. So viel sieht man dass i^iu lAuuimiiuv» K^V »ivi Oivui uiau, uaoo Ci ftissiges Thier ist, welches mit unterschlag es ein Vsled tega pa, da so se vse niti, Beinen liegt, den Kopf aber etwas in die Hôhe halt prosto gibanje s kterimi je bil popřej gospodarstveni red našega dru- An den Stelíen der Ohren sitzen zwei Erhohung štva preplete m obvezan, naenkrat raztrgale 9 je še svobodno gibanje poje din eg Individuel in konec vsega hrepenenja in teženj die preostalo entweder Ohren sein sollen oder auch Ueberbíeibseln abgebrochener Horner sind". Na eni strani res runske Masch boda je postala po tem takem črke dajo, kakor je Masch dobro bral: Berst m t m popolni liberalizem je začel na ekonomičnem polji iz starih letop je mislil na mitična bitja: Berstuke, ktere je poznal vladati. Njegovi pojedini zahtevi so: svoboda v trgo- „Kobold in vnanji svobodni promet, vni- prs tuk 9 in kteri so bili enaki nemškim 9 nemški letop vmi z žitom, notranj čenj cehov (ali „cunfti"), svobodna konkurencij palčnjaki, fingerlang so imé prs tuk > v pxovu^x — rivujuu., uu&un«u&0 , daumenlange Wesen, Daumlinge, krivo pisali: berstuki, namesti poljedelstvu, v obrtniji, v trgovini, svoboda v pogajanji prstuki. Beseda: Berst naQi vendar daj visokosti obrestih, oproščenje zemljišč vseh fevdalnih prikladni priimek za božanstvo dežj a, mokrot prav Te tirjatve čistega liberalizma so, kakor vsa- bremen kdo vé, po vsem svetu nadvladale sicer slov. brstit Idej 1789. leta U.U.V »V, v * ~ . ~ """ '-----^ —--J ~ --------- so bile dozdaj merodajne pri postajodajalstvi vseh dežel Knospe b 7 sprossen 9 keimen 9 m uxocxx, Ůppig, oau»a, wobowo. ' bodi-si ker ste dve črki že poškodovani sansk. brh 9 brst 9 Sprosse 9 m ekonomični, kakor politični liberalizem je dozdaj po ) vsod vec ali manj zmagonosno svojo zastavo razvil tuka ali Berst toraj znači : g e r m i n ; ali kakošen bodi drugi sufiks i crescere fa V \j\J Uli lllWilJ ^LUW^UtiUUUV K9 v vyj vy ^wu vmi ¥ vy * » tV/1 C*J £AULC\KjL • g U 1 U1 4 li a 1 U JL OU V/ 1 U U O y VlgOUCiC Kakor smo rekli, bil je roditelj in oče te sisteme ciens, in ta priimek je prav nara ven za božest Quesnay. Znanstveno najbolj imenitni zastopniki eko- dežja. nomičnega liberalizma so se pa pojavili v tišti deželi v kteri je bil sedanji kapitalizem najpoprej in najmoč 9 1 Paul Stránský „RepubL bohem. Lugd. Bat. 1634. 24. nejse razvit, iu je • lie* xiu^icoacm. auam tjuij cardo, Malthus so klasični zastopniki liberalne to je na Angleškem. Adam Smith, Ri cap čisto 6. * uaruu ; iunituu» ou jviasium zjaBiupiiuvi. nuciaiuc, v^ioiu j ^v^w,»«*^ kapitalistične, narodno-gospodarstvene sisteme. Glavni nost prevaja: v plu vi a. Stredowsky (Sacr. Moravia str. 54) Mokošla narav- 9 reprezentanti te šole so na Francoskem: Dunoyer stiat, Michel Chevalier, Wolovski in drugi epigoni Ba Na 2 3 Glej Kollar „Tab. k Staroitalii Tab. VI. fig. 4." Masch „Die gottesdienstl. Alterth. der Obotriten" 211. fig. 31. *) Izvirni pomen sansk. korenike brh je ferire , in Še le drugotni : crescere , prim eri analogicno : b r s a t i, schlagen, Nemškem se je pa narodno-gospodarstvena znanost od početka notri do današnjega dne zmirom na temelji francosko-angleškega liberalizma gibala in pregibala, in je zmerom doktrinarna ostala. Prvaka, kakor so Ques- ausschlagen, toda so si brsenje, brstenje, das Sprossen, nay, Smith ali Ricardo še ni dozdaj Nemčija nobenega Keimen, mislili kot: brsanje. Primeri analogično nemški: na tem polji znanosti v boj poslala. Karakteristične za- Die Baume schlagen aus. 256 Napis na sprednji strani tega živinčeta je Masch Siksa, al Koílar je našel runske črke, ktere na Kranjskem. Pravi udje so a) ljudski učitelji in b) ljudske šole bral : dajo besedo: Mikisla, ne pa Bikisla, in po mojem Podporni udje so drugi, ki vpisnino in letne do VA «IV MVUVVAV • A.ML JL JLV A U X t« « JU V/ J^ A W X ^ AUL V * » * U | w n* X. v/v^j/v*. a. vkv* | w w v Q / mnenji Mikisla ni druga nego česka: Moko s la. Po- neske društvu redno odrajtujejo. labskoslovansko narečje glasnik a in o, kakor Rusinsko Vrh teh udov razločujejo se društveni in šolski dorado spremeni v i, zato najdemo: nic namesti noc, brotniki, ki kedaj po tem društvu kranjskemu šolstvu sli vi, namesti: slovo, hitnamesti: hoťu hoću y razne darove naklonijo. vil s a namesti: volsa = olša, Erie, vir jal namesti: v a r j a 1 = orel, rizedelena namesti : razdelena; 1 Krako, imé , Ridegast, namesti Radegast, Moko s la, ker glasnik š tudi so polabski Slovani radi Senj ani in Rečani, kot s, na priliko: Dolžnosti druŽctbnikov. na malikih: Krikki, namesti: Kroko, kraja Krik o v namesti K r a k o v Vsak družabnik I. vrste plača pri vstopu gold, vpisnine in potem gold. na leto družabnik toraj je tudi mogoče: Mikisla namesti ■ • 1 Val« 111« PI 1 • 1 • émd ^vivit t iu puuu. i gvs&v*« ne« iu%jKJ n, ui U^a^Uirv II. vrste 1 gold, vpisnine in 2 gold, na leto ; družabnik III. vrste 50 kr. vpisnine 1 gold, na leto. ) na- izgovarjali, kakor v a u s e s a, namesti v a u š e s a ~ vušesa, d a u s a mesti duša. Stironožna žival je, kolikor se dá spoznati iz posnetka pri Maschu in Kollaru podobna govedu, al o stroji glave kaže bolj na ovco, posebno gobec. Obe živali krava in ovca bili ste pri arjanskih potem } ko Kdor izmed podpornih družabnikov eno leto Je bil izbriše iz društva. spominjan, ne plača društvenine ; se Pravi družabnik mora plačati vsaj polovico svojega letnega doneska do 1. oktobra vsacega leta, drugo po narodih simbola dežonosne megle. rodnih pesmah se mladorojeno solnce Božič koplje v ____ lovico pa vsaj 1. februarja. Kdor izmed pravih dru Po srbskih na- žabnikov ne odrajtuje redno, nima pravice do društve nih povrnilv mlku, in tukaj je le mogoče misliti na mleko nebe- skih krav — meg el; megle še dandanes si prosto ljudstvo misli kot ovce ali koze. Kedar se iz planin prikazujejo deževne megle, pravijo Dolenci: ovce, koze, krave na pašo ženejo; dež bode". Ena solčavskih gorá se veli: Ded. Kedar se na njem megle zbirajo, pravi ljudstvo v nižavah : „Dež že ovce, Cast in ljubezen do šolstva in omike svojega naroda ukazuje vsakemu družabniku, da po svoji moči ___ podpira vse društvene namere, da tedaj društvu prido- Planinci kuje nov^ udov in v šoli novih dobrotnikov in pri- jateljev. * "" MJ v ) ť ----------v » v, koze, krave pase; dež bode". Da je krava, ovca, oven, koza bila simbol deževne megle pri Indih, Germanih in Grkih, je do belega dokazano od najiz-vrstniših mitologov ; 2) ni mi toraj treba tega tukaj ponavljati, vendar ponavlj am, da imamo v božanstvu: Mi- Pravice družabnikov. Vsak družabnik, bodi-si pravi ali podporni ima pravico, da sme priti k društvenim shodom, da tii govori in nasvetuje, da glasuje, voli in da sme tudi voljen biti. kisla nov dokaz za avtentičnost retranskih starotin. šole 9. Pravi udje vseh treh vrst » to je učitelji m Šolske stvari , dobodo sleherno leto po dvakrat, meseca novembra in aprila za svoj letni donesek veče povrnilo, obstoječe v učnih pomočkih, šolskih knjigah in pripravah gah 9 > knJî za učiteljevo daljno izobraževanje, po mogočnosti Pravila m Sole tt društva v podporo kranj skemu Ijudskemu šolstvu 1. s sedežem v Idriji. Namen društva. Namera društva je: materialno podpirati tudi v denarjih. Razumno je, da za veči letni donesek dajalo se bode tudi veče povrnilo. Pravi udje morejo tudi željo izreči, ktere šolske reči naj se jim naklonijo. kranjsko ljudsko šolstvo. PripomockL % Da društvo doseže svoj namen, bode pri družabnikih pobiralo vpisnino in letne doneske, pri šolskih prijateljih in dobrotnikih pa vsakoršne blago-voljne darove v denarjih, knjigah, učnih pomočkih in šolskih pripravah Po mogočnosti se bode takim željam vstrezalo. Darovi se bodo delili, ako bode društvena blagajnica v stanu, tudi takim revnim ljudskim učiteljem in šolam na Kranjskem, ki se zarad uboštva ali druzih. opravičenih neugodnih okoliščin po društvu vdeleževati ne morejo. Podporni udje pa ne morejo zahtevati odškodnine za plaćano društvenino. dobljenim denarjem in raznimi darovi bode pomagalo kranj skemu Ijudskemu šolstvu s tem, da bode revnim šolam kupovalo učne pomočke in ubogim učencem šolske priprave, da bode slabo plaćanim pa prid- Gospodarjenje. 10. Društveno gosp odar jenje oskrbuje odbor v J-vi JL^I uot v ^uopuuai JUUJU uoai v uuuui y v kterem je 18 odbornikov, 6 idrijskih in 12 vnanjih po eden v posamnih šolskih okrajih na Kranjskem in eden v Ljubljani. Odbornike voli občni zbor. Odborniki nim ljudskim učiteljem dajalo primerne knjige izobraževanje pa tudi denarne podpo dalj 9 telj ralo da bode pisa si pa med seboj izvolijo prvosednika, zapisnika in bia gaj nika. 9 knjig za domaće ljudske šole materialno podp in da bode po svoji moči gmotno pospeševalo vse kar bi kranjsko ljudsko šolstvo povzdigniti moglo 9 DruŽabnikL K društvu more pristopiti slehern je mar domaćemu šolstvu pomagati 9 kteremu učiteljem. 11. Prvosednik skličuje odborové seje, jih vodi ter podpisuje sam ali z zapisnikarjem vred vsa pisma, ki zadevajo društvo. Zraven tega nakupuj ej o z blagajnikom vred po odborovém naročilu razne reči, ki se daruj ej o šolam in Zapisnikar piše pri sej ah zapisnik, sprejemlje dru Družabniki se delé v prave in podporné ude. štvena pisma, spisuje razne družabnikom naznanila itd. društvene zadeve, razpošilja i v Dokaze pri Šafaříku „Slov. starožitnosti" II. 44. Blagajnik vpisuje ude, pobira, shranuje in po od <2) Dokaze nabrane poglej pri Mannhardtu „Germa- borovém naročilu izplačuje denarje; o vsem tem pri nische Mythen u str. 4. 8. 63. 68. 176. 294 itd. občnem zboru poroča in kaže račun. 25* . 12. Odbor skličuje občni zbor in prevdarja, kako obraćati društveno premoženje, da bi domačemu šolstvu najbolj koristilo. Odbor odločuje toraj, kterim revnim šolam in učiteljem naj se daruje to in uno. Da so odborovi sklepi veljavni, morajo biti naj- Eoliko je hrana gušća, toliko meni brada tušća. Hodi smokve solit (pojdi rakom žvižgat). U bobovém cvětu je najmanje muke u mehu. U letu u hladu. u zimi u glađu. manj idrijski udje in če le mogoče ali zunanja Ako su vuci siti, koze nemogu vesele biti (gospo dar razsipnik, družina žalostna). Ne ruši stare gromačine (gromača je zid brez melte) uda pričujoča. Odbor sklepa z nadpolovičino većino glasov pričujočih odbornikov. Kedar je enako glasov, (se bo na te srušila), ne karaj stare babičine (te bo nala- razsodi prvosednik. Posamnih odbornikov po deželi pa je vrh tega jala nakregala). Vsaka šepa vragu iz žepa; ili: ča je od Boga na- dolžnost, da nabirajo društvu ude, jih naznanjajo bia- ruženo (rojeno s kakovim pomanjkanjem) je huje od vraga gajniku ter pobirajo doneske in jih njemu odrajtujejo. (cave a signatis). ~ Ki sam gre, opravlja, a ki pošilja, čeka (težko go- Tudi naj bi bila njih skrb, da društvu pridobujejo vedno novih šolskih prijateljev in dobrotnikov. 13. Vsako leto o šolskih praznikih skliče odbor občni zbor svojih družabnikov v Idriji ali v Ljubljani, otroci.) spodaru po poslih). Kakova gora, takova drva (kakovi starš i, takovi 14. Občni zbor voli tri pregledovalce društvenih računov. Istersko otroci oponašajo po zimi vrabce, da čvi-kajo drug drugemu: „si ziv, si ziv"; a po leti: „ti si ziv si ziv . xvajvs ui ug ui u^cuiu . „01 u iv , oi 15. Društveno imenje se ne sme deliti. Ako bi župan ja župan, ti župan ja župan" kedaj društvo nehalo, naj se gotovi denarji in drugo premoženje razdeli po odborovi razsodbi med kranjske schlafert). a po leti: Ca te je ta zali osanatil (hat dich der Bose einge- Ijudske šole in učitelje. Društvo pa neha takrat, kedar bi razun odbora ne imelo več nego 5 udov. 16. zboru Pravila se smejo prenarediti le v občnem z većino 17. glasov pričujočih družabnikov. Isterski pastir pravi: „ovan zvončar zvončari pred OVCami (za nemško-slovenski : zvonec nosi.) Slišal sem starega Istrana řeči: peruh, perušié (od pero) za nemški Pinsel, kakor italijanski pen- Društvene prepire med udi razsodi odbor, nello od penna, in Pinsel od pingere, in to Če ta ne more nesloge poravnati, pride stvar pred občni morda od pennam agere. zbor v razsodbo. Pozuha (od zevati) je mnogo govorenje za kakovim Národně stvari delom, posebno y zlem. Povezuha. Kindswindel. Stari Istrani pripovedajo, xv«^«, ^ u^«*«« v Istri obudovel, si ni več strigal vlas ni brade bril do smrti, ako se ni sopet ženil; ako se je pa še ženil da kada je nekada kdo Pravniska zastavica. Ker se 21 let izdava državni zakonik tudi v slovenskem jeziku, se potegujejo Slovenci za njegovo vve- denje v domaće urade mislé, da je jezik z obzirom na vesele bele obleke. slovstvo in na njegovo lastno gibčnost že zadostno razvit za veliko večino prav nezapletenih pravnih razmer in kakor je skušnja potrdila na Kranjskem, Primorskem se je pred ženitbo ostrigel in obril; a vdovice so nosile zmirom vse črno nošnjo; ako se je ktera spet umožila, stavila je nase sopet kaj beliškavega, a nikdar več vse in deloma tudi na Štirskem, ni v jeziku več nobene ovire, temuč le v osobah, ktere oskrbujejo dotična opra- Književnost. svitlo f) Občno zgodovino za srednje šole" je jel daj ati na vila. marljivosti pri druzih, razun tega pa nekaj premestenj Nekoliko dobre volje pri nekterih in nekaj več y kratkem Jesenko, profesor v Trstu; dotiskal bode se del. * Slovenski ,)absidia, to je odpustni ali doslužni .) f" «i"«*" j r j/iwmvwvvuj Kjuuu&ivonjo j, ijjuo ouuo , tu j c, uu^uoiui ail UUOIUAUI osobja in vse bode mahoma v že davno zaželenem redu listi za slovenske vojake, ki stopijo iz vojaške službe, in nikogar še glava ne bode bolela, temuč dobrosrčni Bo se pred kratkem natisnili v državni tiskarnici ter slovenski narod bode hvaležen nasproti prinesel svoje razposlali dotičnim poveljništvom. Spet mala drobtina! zaupanje in dotični opravilniki bodo se v kratkem pre- Slovenci tudi drobtin ne zavržeio. • y I • ♦ • « « • « m m m m pričah bil da je strah zavoljo slovenskega jezika pražen Pripoveduje se, da je poglavitni zadržek v po- Besednik pravniŠko-politični (terminologija) v slovenskem, hrvatsko-srbskem in nemškem jeziku se dobí * * Jl (J y J r o . j/v vcudjtvc.lu, ui vato&u'oi uoaciu ijll uciuorvciu jcaiau oc uuui manjkanji sposobnih ljudi; ker pa je znano, da so slo- y c. kr. državni tiskarnici na Dunaji za znižano ceno venski pravniki tudi na Nemškem, tukaj pa brez znanja 50 kr. slovenskega jezika drugi namesteni, toraj se nudi zastavica : , — občni državljanski zakonik za 40 kr., in kazenski zakonik za 20 kr., vse tri knjige sku- paj tedaj samo za 1 gold. 10 kr. ; toraj živo priporo-Zakaj so slovenščine popolnoma zmožni čamo tudi slovenskim županom, naj si jih priskrbé za pravniki na Nemškem v službah? » Pravnik slov." tako jako malo ceno in po večkratnem prebiranji takih bode kmalu prva težava domaćega uradovanja Prisloviee in reki iz Istre. Nabral Jak. Volčič. reci se premagala. Tc O TT Ravno je na povelje c. k. kupčijskega ministerstva přišel na svetio prvi zvezek izvrstne knjige, ki pod napisom : „Die wirthschaftlichen Zustánde im Siiden Učkarska: Joh nami! zemlja je šla u more, a věr- und Osten Asiens. Bericht der fachmánnischen Begleiter der k. k. Expedition nach Siam, China und Japan' nost na nebo. — — -— — Oči su strašljivice, a ruke su dělavice (na vid je popisuje gospodarski stan južne in izhodnje Azije. Ce sarska vlada je 1868. leta v Siam, Kitajo in Japan poslala expedicij o, in kar je ta viděla inizvedela, je obširno popisano v tej knjigi, ki govori o vsem blagu, ktero bi delo težko, a delavne roke ga opravijo). Ca se po krivem steče, se brzo razteče po krivem dobíjeno, ni blagoslovljeno. ) ili: ca ie Kadar star Istran reče: hvala ti na tem i tem, mu se na korist naših krajev od nas do teh dežel izvaževati odgovori drugi: Bogu hvala, ki je dostojan. Ki čeka vrčme nad y vrěme ■lii uuaa » x uuiv uau ïivj xxx v- , ga vygixcv tov (italijansko: chi ha tempo, non aspetti tempo). čeka veče brěme ali od tam do nas vvaževati moglo; ona razjasnuje colne zadeve, davke, navade y denarje, mero in vago, mornarske in druge pomočke za kupčijo in imenuje 258 imenitnejše trgovce v Siamu, Kitaji in Japanu. Z obzirom velike važnosti, ktero ima vzhodna Azija, posebno kar se je Sueski kanal odprl, za naše jugo-slovanske kraje, priporočamo vsem trgovcem, fabrikan-tom in sploh vsem obrtnikom to zanimivo knjigo, ktera pride v 16 zvezkih na svitlo in se dobiva pri vseh knji-garjih. Pri tej priložnosti omenimo našim bralcem, da 6. dne u. m. je c. kr. korveta „Fazana" iz Trsta v Kino in Japan odrinila; 22. dne u. m. je „Fazana" skozi Sueški kanal plavala. Ker na tej barki tudi naš častiti rojak c. kr. mornarski nadporočnik g. Viljem Potočnik potuje, in ker nam je pri svojem odhodu besedo dal, da „Novicam" iz daljnih krajev večkrat piše, upamo, da našim bralcem v tej zadevi v krátkém kaj več povedati moremo. Mnogovrstne novice. * Strašna lakota v Perziji. Časnik „Times of India" piše, da je žitna letina v Tarfistanu, najro-dovitniši deželi Perzije, prav za nič; nesrečni prebi-valci prodajajo svoje otroke, da si s tem kaj denarja vlovijo, pa tudi po zeló nizki ceni ne morejo spečati svojih otrók; zato zapuščajo svojo domovino in bežijo v daljna mesta. Cena pšenici je poskočila na devet- krat viši kup. Ljudjé mrjó od lakotě. Čez 20.000 ljudi je zapustilo giavno mesto. * Na Husovském je ene mesece požarov, da je groza. Samo v Moskvi je junija meseca 70krat go-relo. Res, da so ljudje zeló nečimurni z ognjem, vendar se po pravici sumi, da hudobni ljudje požigajo. * O 1 etini na Ogerskem — piše ogerski časnik „Ung. Lloyd" tako-le: Maloktero leto se je upanje in strah, kakošna bode letina, tako mešalo kakor letos. Žetev ozimine je zdaj pri kraji in žalibog moramo reči, da naš poglavitni pridelek — pšenica — se ni tako obnesel kakor smo pričakovali. Naželo ali nakosilo se je pšenice le toliko, kolikor se je nažanje v slabih srednjih letinah, in teža zrnja je zeló različna; v nekterih vaga do 89 funtov vagán, v druzih komaj 80 funtov. Ne bode se tedaj veliko pšenice, kakor se je mislilo, v druge dežele moglo prodati. Kar se tiče rži, ječmena in ovsa, je letina bolja. Dopisi. Iz Buhelj na Koroškem. (Telegrain „Novicam". j Nad 0000 Slovenccv bilo je danes na tukajšnjem taboru zbránili. Vse resolucije, posebno ta, o zedinjenji Slovenije, bile so enoglasno in nayclušeno sprejete. Predsedoval je dr. Zarnik. Slava! Iz Gorice 4. avg. — x-f-y. — Preteklo saboto je sklenilo tukajšnje mestno starešinstvo, dati Favetti-u za trdno tistih tisuč goldinarjev pokojnine, ki jih je vžival — odkar je pomiloščen — le začasno. Čeravno je bilo že pred sejo gotovo, da bode večina starešin glasovala za penzijo, ker je bila F-ieva stranka vse žile napela, da je večino skup stlačila, treba je bilo vendar javno komedijo igrati. Glavne osebe so dělali: proti penziji dr. Pajer in Marzini; za penzijo dr. Dépéris (poročevalec) in dr. Rismondo. Ti možje pa so si že sploh gledé druzih mestnih in osebnih zadev na-vskriž, Favetti jim je biMoraj ugodna tvarina, da so si ž njo dušice ohladili. Skoda le, da následek njihovih osebnih iz častilakomnosti izvirajočih prepirov je — „paga pantalon"! Dohtarju X-u se je vzvidelo, s Fa-vetti-evo čelustjo Y-a tleči — zakaj bi ga ne? — si misli, saj mene ta „juks" nič nestane; plačevali bodo že — dobri meščani; zakaj so nas pa volili, če bi mi zdaj še te pravice ne imeli, da jim davke nakladama za najzaslužnišega (!) moža (za kterega zasluge še celó italijanska vlada nič ne mara; kajti, ko bi ga bila štela za kaj, podělila bi mu bila kako mastno službico, a ne, da je moral biti opravilnik privatne zavarovalnice). Najbolj je sekal F—i-a Marzini, brezoziren mož, kteri ima, kar v prsih, to na jeziku. Nad njim se Fa-vetti-evi privrženci tudi najbolj grozé. Stavil je na zadnje predlog, naj bi F—i-u enkrat za vselej 500 gld. dovolilo, toda s tem pogojem, da se nikdar več v Gorico ne prikaže. Pajer je bolj po lisičje govoril; po-litiško stran te zadeve je přepustil vladinemu komisarju in s pravnega stališča trdil, da starešinstvo nima pravice pomiloščencu pokoj nino plače vati, češ, da po pomilostenju ne oživi pravica, do poprejšnje službe in ž njo združene plače ali penzije. Vladin komisar baron R. je pretil, da vloží svoj „veto", ako se nasvet za penzijo sprej me. Prigovarjalo se je neki tudi županu, naj bi, če nasvet obveljá, sklep za neveljaven izrekel. Vse zastonj; za nasvet je glasovalo 13 starešin, zoper njega 5, trije so se bili tej kočljivi zadevi odtegnili. Županje sklepu pri trdil, vládni komisar — mol cal! Tako bomo imeli tedaj enega osrečevalca (!) vec v Gorici! — V isti seji je imelo priti na vrsto tudi vprašanje zastran preimenovanja ulic, ai ker je ob-ravnavanje F—i-eve točke dolgo časa trajalo, je župan sejo sklenil, predno se je prišlo do ulic. — SÍišim, da so tukajšnji šolski krogi jako razburjeni zarad nepri-čakovanega imenovanja odstavij enega gimn. direktorja Koperskega za profesorja na našem gimnaziju. Pravijo, da ta dr. Frapp or ti je nevařen lahonski kovář. — Ako je res, da se zdaj minister Hohenwart posvetuje z všemi namestniki zarad prenaredbe volilnih redov, imamo mi vzrok, bati se, da nam naš bar. De Pre tis v tej reči marsikaj ne pokvari. Tedaj, poslanci, pozor! Iz Trsta 7. avg. — Rojanska čitalnica je včeraj imela glavni zbor. Predsednik g. Požar je začel zbor z jedernatim govorom, denarničar predlaga račun, in tajnik g. Dolinar čita letno sporočilo, iz kterega se je razvidelo, da je čitalnica storila velik korak v duševnem obziru, ne pa, žalibog, v materijalnih rečeh, kajti premalo udov, stroškov pa obilo stavilo je mnogo ovir, s kterimi bi se bil moral braniti odbor. Napravila je čitalnica 10 „besed", med temi 8 glediščinih iger. V novi odbor so bili izvoljeni : za predsednika gosp. Žvanut, velecenjeni voditelj narodne stranke v Trstu, odborniki pa: prejšnji tajnik gosp. Dolinar, in gospodje Rožička, Pisianč Luka, Durn, Ferluga in Katalan. Ňe morem si kaj , da ne bi pohvalil vrlih vnanjih udov g. Pintarja in Hafnarja iz Stare Loke na Gorenskem, da sta se telegrafično vdeležila volitve ; živela oddaljena draga nam narodnjaka! — Radostni pozdravljamo novi odbor, od kterega se po pravici nad jamo čedalje vese-lejšega napredka; želeli bi glediščinih iger vsak mesec redno po enkrat, in če bi mogoče bilo, tudi po dva-krat na mesec. Po volitvi je prejšnji in novi odbor stopil na oder; prejšnji predsednik je vzel z ginljivimi besedami slovó; novi predsednik pa je zbor tako na-vdušeno pozdravljal, da so mu od vseh strani doneli gromoviti slava-klici. Fričkov Janez. — (Rojanska Čitalnica) napravi 20. dne t. m. ,, besedo" z govori in igro: „Kteri bo?" Vljudno vabi vse častite ude; neudje pa, ki jih udje želijo povabiti, dobijo vabilnice. Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik. Iz Maribora piše „Slov. Gosp.": Odbor katol. političnega društva se je 23. julija ustanovil. Voljeni so enoglasno: grof Brandis za prvosednika, dr. Ulaga za namestnika, prof. Majciger za tajnika in prof. Kovačič za blagajnika. Prvomestnik je potem bral 259 dopis c. k. okrajnega glavarja, v kterem prvomestniku Iz Slavine na JVotranjskem. (Spet požar.) Ne- dá je Njih Veličanstvo po telegramu sporo- sreča čez nesrećo! Še je komaj 10 dni po ognji v Pe- naznanja, čeno udanost društva blagovolilo prijazno sprejeti in se telinjah za izjavljena čutila zahvaljuje, kar je odbor v imenu julija hrup preteklo, kar društva z veselím „pravo !" do znanja vzel. ostane, da gori spet ravno med 10. sv. mašo 30. In res je pogorelo v Ra- tudi sklenjeno, da se visoki vladi zraven spomenice, oivťJc, cucuu y» ajacv. jluua mcu icmi »u mjc, »o kako volilni red prenarediti, pošlje prošnja, sedanji nobenega odškodovanja nadjati ne morejo, ker dva ništa graški deželni zbor razpustiti. Taisto storiti povabilo zavarovana bila, eden pa asekuracije ni plačal. Poma- Bilo je dohovi vasi tik Reške ceste 6 gospodarjem vse po- slopje enemu pa blev. Tudi med temi so trije, ki se se bo tudi graško kons. polit, društvo. Slednjič je odbor z večino glasov sklenil, prisvojiti si protest druzih društev, ki v pismu do državne kancelarije ugovarjajo gaj te kom relo > prosim v imenu pogorelcev, tudi tem nesrečni siromakov, kterim je toliko več zgo- vi, prijatelji f ker so ljudje ) zunaj proti temu, da se je Rim, središče katoliške cerkve in utegne vsakega, če tudi sedež nj enega vzvišenega poglavarja, za stolno mesto italijanskega kralja proglasil. — Tiskovno društvo v Mariboru in po njem izdani „Slov. Gospodar" se v po- naj zadeti, v kteri mu ; varhov, v cerkev odšli. Vsaj ni sam nič kriv, enaka nesreča je pomoči bližnjega potreba! # Anton Pokorn, fajmošter. sebni okrožnici častitim duhovnikom priporočata jima poskrbé še večega razširjenja. Kakor nas to ve- se srčno zahvaljujemo svojim blagim ďobrotnikom za Razdrto na Notranjskem 5. dne velik, srpana. (Očitna zahvala.) Sveta dolžnost nam je podpisanim, da y tako nas od druge strani skoraj otožnost obhaja seli # ko vidimo, da se } obile darove, ki so nam došli, še posebno si. vredništvu društvenih pravil nič prav izvr- „Danice" za nabranih 26 gold. A.VS V lUlLUV/^ VICf OV Ul UDVT VUIU Ml f A* U1V J/1MIT T JL ^JL^MliilVU JLiCAj IJCtMiaUiU gUiUl ^ ^OSp« U aU« lULlU^V V/U V ševati noče. Govoreč o dolžnostih častitih udov jim na- Ljubljani za 10 gold., in neimenovanemu dobrotniku za laga v pismenki b: „da naj poročila in naznanila (in- poslanih 10 gold. Prosili bomo Vsegamogočnega 1 ^ min /^Miininn tMiirv ahaXav\ Amil t^ A«lll ni • ivi rf ti i wi nviv% rv • v\ v^mia /\ 1-r ^m r% L/m^ /Ini« f Jan. Mihevcu v serate) listu od društva priporočenemu pošiljajo"; m v pismenki c: da naj „po zmožnosti in kolikor jim čas in stanovska opravila dopuščajo, društveni list duševno podpirajo." — Kdor ima s čim, jim stoterno povrne, kar so siromakom dali! naj P ogorelci. gre lahko v Rim pravi narodna prislovica; in če se vredništvu vsaka, bodi-si še tako majhna reč zvesto poroča, bode tudi list tem bolj mikaven in toliko bolj ljudstvu se priče Pivke 6. avg njamo „Novicam", Prežalostnega srca nazna- nas Silno mudno pa je in nam nikakor na čast vu lr S1 Í^Lh n r* V.^nn £( T!n r^AonAn kupil, mora vrednik še narod skem dobro dom j iiiUX a v l çuiitix oc? ic pO jjVJii CkCi. , jjxa^uo^vou iu celó po ,,Marb. Ztg." stikati, da najde novosti iz slovenske domovine. Da bi ne bili sopet glasu v veter Graz. Ztg. Tagespošti" in priljublj pesnik Mir osi večletnem bolehanji danes zvečer Kalcu v Gospodu zaspal. trudljivi boritelj vsem Sloven Vilh uri na Bodi mu emljica lahka r- ^ — • • * - - v » ^ w^B ^^ m m — w m * • 4 ' à ' » • h - * p • 1 zagnali ! Iz Brna na Moravském. nemški turnarji imeli veliko skupščino v Brnu Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 3. avgusta.) 30. dne u. m. so Ker bi velikih stroškov za neobhodno potrebno vtrjenje > Slo- Savskega bregú pri vasi Gorenja Sava niti sosedne ob- vani moravski pa tabor na Beli gori blizo Brna. čine ne mogle same zmagati in ker njim tudi iz dežel- Nemški časniki pa trobijo turnarski skupščini strašno nega zaklada ni mogoče izdatne pomoči v ta namen slavo po svetu; treba tedaj, da to nemško „komedijo" nakloniti, zato je deželni odbor sklenil naprositi deželno malo bolj od blizo pogledamo. Da so prišli pruski vlado, da izposluje iz državnega zaklada primerno rij atli » skupaj ali i so jim pismeno „bravo" ploskali, denarno podporo, kar je tem bolj opravičeno, ker se bi „svinčene podplati" odbac- tudi za urejevanje vodotočev druzih rek in za vtrje- da že komaj čakajo, ki jih še zaďržujejo, je spet živa priča, da tur- vanje njihovih brego v veliko denarja iz državnega zaklada . H HHH^P narjem je za gimnastične vaje toliko mar kot za lanski sneg izdaja. Zarad opravljanja grozno slabe ceste na Pri le „nemška politika" so gosli, na ktere godejo. mořském, ki se štika z Braniško cesto, je deželni Da so „veliki govorniki" se skazovali, to ni bilo dru- odbor sklenil obrniti se na deželni odbor v Trstu in na gače pričakovati; čem više je kdo povzdigoval nemško WW ^ « • » v f ^ ^ Vf\/ UUI T v/ J " ^ ^ J^ V ? ^ (3 v f ^^ ^ ^ * ** " vr XX JL C4f JLL ; U V' ViUIiVA A JL V-/ T 1UU V/ y viUf UV M zusammengehorigkeit", temveč so mu vriskali „bravo", obrne na ces. namestnijo v Trstu. kranjsko deželno vlado, da je tudi ona v tej zadevi _ podporo 19. Glasoviti poslanec Sturm je udrihal po sedanjem mini- julija t. 1. pogorelim Petelincem (pri Šent Petru sterstvu in ga imenoval „verblendete Regierung" -J1— J—1:1 ---- na Pivki) je deželni odbor dovolil iz deželnega zaklada bravo!" se je razlegalo po vrstah ošabnih nem- 300 gold. — Konec seje je dr. Costa stavil nujni pred-škutarskih trompetarjev. Okoli 7000 ljudi so spravili log: naj deželni odbor, kteremu je dolžnost, da varuje „bravo, res skupaj 7 ali potrošili so za to čez 50.000 gold. 7 kajti sklepe deželnega zbora, c. kr. ministerstvu nauka in vabili so privržence od vseh kotov in jim plačali potne bogočastja pošlje spomenico, v kteri zavrne oporéko stroške, jed in stanovanje. Pa odkod imajo naši Mo- ljubljanskega mestnega zbora zoper šolsko po- ravci toliko denarja? bode vprašal ta in uni. Ta uganjka stavo, osnovano po deželnem zboru lanskega leta. Pred- selahko reši. Dve tretjini „liberalnih"Moravanovste log je bil po kratki razpravi sprejet in sledeča spome- judje; judje v Brni pa so bogati fabrikantje, trgovci itd. nica na c. k. ministra nauka potrjena: To je vsa skrivnost, če ni še kaj druzega vmes. Pravijo da Bismark ima dokaj novcev. Kdor dobro plača ) mu 77 Vsled objavljenega zapisnika je odbor ljubljan «« wioiuttiQ. ilu« muvaj uwYucY. .ukuvši uuuiu jjictvx», ixt«. skega mesta soglasno v seji x. uuc t. au. diviou«, * dobro godejo! Po takem pa je tudi očitno, da vsa ta Ekscelenciji predloži protest proti potrjenju deželne po komedija je bila narejena, silno drago narejena; stave o uravnavi učnega jezika v ljudskih šolah, Deželni odbor, dolžan skrbeti za deželne koristi in dne m. sklenil Vaši těžko jo bo jud še ponavljah Isti dan pa so Slo- vani imeli tabor na Beli gori. Sešlo se jih je okoli pospeševati izvrševanje deželnega zbora sklepov, je tedaj 50.000, in noben jim ni potnine povrnil ali jim sicer prisiljen o djanskih razmerah onega protesta opomniti kaj plačal. Brnskega kraja se je kaj lepo videla naslednje: ogromna množica, ki je pokrivala Belo goro. Kolik tam pod- razloček! Tù vse iz čistega rodoljubja kupljeno in plaćano, — tù vse skromno baharija Rhein", * 7 tù „kje dom je moj", ^m , tù kristijanski svet, tam jud! 7 7 Naj dobrotljiva srca slišijo tudi ta glas na blagovoljno tam „die Wacht am tam gola pomoč siromakom in se jih usmilijo! Ce je komu priložniše rT ! P «V. I/T • // "i » • «1 ! • "I VI« J ^ _ vredništvu „Novic" poslati milodar, naj ga le pošlje pošljemo gosp. fajmoštru. 7 da Vred. ga 360 Sedanji zástop ljubljanskega mesta je, ker so pozabili? — Kar pa se tiče druzega strahú ki UCU<«U|i JU Ml O 1/ V Jk/ 1JUV1JM,"U"V&M' uv Jf w«»««» I f" uiuttvg« OliaiJU , IM g3 16 národni volilci ljubljanski s protestom naznanili, da se kazal, da so mladini potem vrata v srednje šole zaprta, ne vdeležijo volitev, izvoljen le od manjšine mestnih je ravno tako pražen, naj že obveljá ta nacrt, da bode volilcev. On toraj govori v imenu le enega oddelka dvojni učni jezik, slovenski in nemški, ali da se za HHHHHHHHHHBH^H^HHM za Nemce pa ljubljanskih prebivalcev, in z ozirom na osebe, ki so v Slovence naredé slovenske srednj sedanjem odboru, nič druzega ni kakor odsek „konštitu šole nemške. Vrh vsega pa je dr. Bleiw y razložil da ijalnega društva" uc£c* uiuoiva , tudi tukaj osnovanega. ^ —— -----, — — j- jjuou*v» v uw- Pa tudi ne gledé na to omenjeni protest tudi sam želnem zboru, je dokazal, da leta 1864. je bilo za šola — — —> * « f mvj^v. Jr J * ^ A f f U 1 O JL Ck JLÁ X\J £J LX y KÁ4 leta 1866., ko se je obravnavala šolska postava v de v sebi nima ikakoršnega opravičenja, ker v nacrtu ugodnih otrók 51.007, od teh je le 38.097 ljudsk deželne postave je ljubljanski mestni srenji pridržana pravica, dá celó naložena dolžnost odločno poleg y slovenskih šol za nemške otroke ustanoviti tudi nemške šole šole obiskovalo in od teh jih je 1865. leta šlo v gim- vsi drugi so se vrnili nazaj nazn in realko 319 J A IV/ u x y vol UlUgl OU OC V mill ii Čt Z čij kmetijstvu, obrtnijstvu itd. Konečno predsednik še Kako potrebna pa je postavna uravnava poduč- omenja, da se je današnji zbor sklical zato, da se tudi nega jezika v ljudskih šolah kaže protest ljubljanskega mestnega zastopa, od ktereg kor je ravno omenjeni pok y ka daj sestavljen, nikoli in nikdar ni pričakovati y naroda v Ljublj da sedanji mestni zbor ni zástop slovenskeg y kajt narodni volilci so poslušali yy ustanovlj slovenski otroci učili in izobraževali po edino pravem pedagogiškem načelu, v svojem maternem jeziku Slovenije" in se s protestom odpovedali volitve takih ljudskih soi, v kterih bi se domaći Treba je tedaj, da národni mestjani spet pokažejo njih to y Ker se deželnemu odboru poleg obširnih in natanč- blizo tako-le : Dogodek, kteri . da kar misli „gemeinderath", niso misí Za tem poprime dr. Raz lag besedo, ter govori omen nih obravnav deželnega zbora zdi nepotrebno jeni postavni náčrt še enkrat meritorično pretresovati, naj bo, da se zbral je v pedagogičnem obziru zanimiv. Kdor šole" pozná je danes tukaj njih učil ali da je sam telí 9 9 se zato mora prizadevanje sedanjega ljubljanskega mest- mora čuditi, kako je mogoče, da o tem sporazumljenje nega zastopa tem določnejši zav mestni odbor 1866. leta naro ti, ker je prej sni že davno ni gotovo. Pri nas se čudno ta zade va meša deželni zbor, naj bi sklenil to postavo, kakor potr juje priloženi stenografični zapisnik od 18. decembra 1866. leta 1,7A l7Q —; čito prosil kranjski Naši nasprotniki so prej trdili, da tudi oni so Slovenci al le „liberalni", trdij y da so Nemci 170 deželnega* odb v Ljublj 178 strani) mi pa da smo mračnjaki; zdaj pa Jaz zanikam, da bi ti imeli pra- oj vod avg 1871 Kranj sk vico braniti naš duševni razvoj. Oni še tega ne raz 1 V • • -1 . . I . . ® . . locujeju, uima j u pxi*v±v;u l^eillU! gUVUHU l) L ti III, kako naj vlada osnuje šole; oni ne razločujejo ali ne da majo pravice kot Nemci govoriti tem je imela y y Slovenija"y društvo zabrambo narodnih pravic) razumejo, kaj je uč adnj občni zbor v soboto dne t. m Ob ji wiíuuívj xkcij ju u vui j 6 Z i k ? xvcíj jjek prcu uli c t# x rc u< je tedaj, da mi skrbimo zato, da se nevedni ali po na kaj pa predmet. Treba ravnavalo se je pod predsedstvom dr. Jan. Bleiweis-a sprotnikih zmotljeni podučijo o tej postavi, ktera ne krči in v nazočosti obilo zbranih družabnikov „o protestu drugim nobene pravice Da 0 p € kih klep m estnega zb o devah ljud šole potrebne, to je jasno 1" Razp z nagovorom, v kterem je razložil je pričel dr. Jan. Bleiw tako; da nikdo ne dvomi. Al prepričali smo se dosehmal, da ponemčeval niso pravega peh imele zbora rekši y y k današnjega Tudi meščani in tržani ne znajo dobro niti slovenski da deželni šolski svèt kranjski, vprašan niti nemški. Ti, ki zdaj protestujej po ministerstvu nauka, kaj da meni postavi zarad benih šol djansko podpírali y do daj niso no Mi potrebujemo šol učnega jezika v ljudskih šolah kranjskih in o prepa- národni podlagi vredjenih, kakor jih imajo vsi izobra i # • • i • lit 1 • /It t ♦ • i • . IT • / /\ • 1 V • 1 • XT \T v V TI i t ^ i • . i « randij ljubljanski (glej zadnj list yy Novic") je odgo narodi. Na Nemškem, Francoskem, Laškem itd. bi voril, da se popolnoma sklada z nacrtom postave, ki jo se vsakdo smejal, ako bi kdo tirjal, naj se ljudske šole je lani sklenil deželni zbor ter da jo priporoča v potr- napravijo na podlagi tu jeg J U laui Oi\iU lili uu/iUlUI «JUV1 ivi ua J \J a^/vi vvm ▼ J/vwj. uwj/iwmjv jjl j^/vviim^i u uj u ^ c* JÔZlliclj 1U gutu vu UI jenje po Njih Veličanstvu. To pa je razkacilo sedanji sodba vseh pametnih bila le ta, da tak, ki to tirja alawt nivirl awn í í inlra A r% ia t\a noarrûfll At* no nomnfi naioyi _ Tim non i n tt rv Y 111 /I 1 vin ! /\ - ^v in gotovo bi raz- nemški „gemeinderath tako, da je po nasvetu dr. ©djaf* na pameti bolan fer enogl sklenil oporeko (protest) zoper sklep bi mnenje obveljalo „ > je Zmešnjav bi tudi napravilo to, ako y da b odločuj jezik šoli deželnega šolskega sveta. Predsednik je bral glavne po občnem mnenji mora se ta pravica le dati postavoda-točke ©$afřer-jevega govora iz „Laibacherice", v kte- jalnem zastopom. Jako čudno je tudi vedenje ljubljan-rem mladi gospod, ki še ni dolgo, kar je přišel iz šol, skega mestnega zbora o tem, da se pečá z řečmi, ki zadevajo in ne Nemce, ki dobro vedó a vendar v „gemeinderathu" na prvo piščalko piska, le SI strah razodeval, da nemškim otrokom nemščino bij adnj y ura za da je nje že preskrblj in da se jim ni treba bati y ako obveljá postava zbora kranjskega, da bi se Nemcem hotela slovenščina vri vati in da takim, ki iz ljudske šole prestopij potem vrata zaprta. Ce dr. ©djaff v rednj y so Da 9 9 uujc, ov/ pokaže, da ne misli občinstvo m, k^ui- scuauji puicm vi aw capita, v^c ur. v^ vy u \ j c «. piavi, da bodo mestni zbor, je treba protestovati proti sklepu temu-, otroci nemški jezik pozabili (verlernen), je imel le samo ter ljudi podučiti in jim dokazati, da ni res Nemce pred očmi, a ne Slovence, ©chaffer se ni oziral škutarska skupščina trdi, in jim v roke dati obravnave ne na statistiko ne na djanske razmere dežele naše ter deželnega zbora o tej postavi, vladi pa povedati tako pa se kakor sedanj pravi y kar nem da se tirj sužnost nemčevanj v vsem kazal, da ali postave ne p v umwv mvuvauv^m ^^vam v ivj \J K7 UfAt v i • v 1 c4 va jl v^uftll j ud o« šolah. ©gaffer je v skladamo z mnenjem deželnega zbora in deželnega šol ni mar za resnico. Nacrt postave, ki jo je lani osnoval deželni zbor, se glasi tako-le ali pa da mu skega sveta Dr. Costa dodaja govorom predgovornikov sledeče: . Večina ljubljanskih volilcev se izrekoma ni vdeležila Po vseh ljudskih šolah na Kranjskem je učm volitev v mestni zbor, zato sedanji mestni odbor nika-jezik slovenski, samo v nemških občinah na Kočev- kor ne veljá za pravi zástop ljubljanskih prebivalcev. skem in v Weissenfelsu je učni jezik nemški Al vse to zanikujejo naši nasprotniki vedno Ljubljani se pri teh šolah napravijo nemški ne morejo pomagati z resnico y in ker si paralelni razredi ali pa nemške samostojne šole y si na vrat na nos kaj izmislijo. Laž je namreč, da mi hočemo braniti, da se jezik slovenski šolah za učiteljske pripravnike je učni uči nemški jezik; v postavi ni rečeno, da nemški jezik ne sme biti predmet učenja mi hočemo to, da se rekel Ali ni tedaj dr. ©chaffer resnici v obraz bil, ko je na pravi pedagogični podlag ) 1 I % 1*11* 1* Vi* i * vi 1 1 # 1 V** A * V* 1* 1 I • V ; da bodo ljubljanski nemški otroci nemški jezik učij j/v/uugugivui I^uuiagl, to je, Zi UiatCI UlUI JCZHHUU otroci naši v ljudski šoli. Jaz poznam mnogo šol y maternim jezikom 9 261 penzijonatov itd., v kterih se francoski, laški jezik postavo } uči îia pôdlagi maternega jezika. Tudi v naši postavi je izrečeno, da v nemških soseskah imajo biti nemške sterstva obrnete šole in ljubljanski zástop da ima pravico in dolžnost, za Vas opominjamo prijazno na to y da bi merno bilo, da se Vi z nasprotno prošnjo do pri mini 7 to je, za potrjenje te postave in tako djansko pokažete, da je postava po Vašem prepri-nemške otroke napraviti nemško šolo. Razvidi se toraj, čanji pravična in deželi potrebna, in da odločno zada vse kričanje nasprotnikov je lažnjivo. Laž je tudi, vračaj zvijače naših nasprotnikov kar ..Tagblatt" piše, da te postave niso zahtevali deže- Če sedanja ljubljanska mestna županij vodo )> f w, ^ —~ w • vv oguciujcii ijuuijciuoac« iu^otuci ^upaui | č* Y UUU Uži lani, akoravno „Tagblatt" dobro vé, da od deželanov svoj mlin obrača, dolžnost je Vaša, da jo Vi obračate večkrat izvoljeni deželni poslanci so to postavo sklenili, na korist svojo » —j— —-—: --------— r------------; aunoi ovv/ju, — na blagor cele domovine naše, o kterih je znano, da jih narod naš ima za prave za- za mladino obširnega šolskega poduka išče v maternem atnririîlra avmi» TllHl Hft ftkíip.ll ifimft lilií fco TtSL ftklp.np. i^rriLrn f ki stopnike svoje. Tudi se sklicujemo lahko na sklepe jeziku obilih taborov, na kterih je na tisuće ljudi tudi tej postavi pritrdilo, in že leta 1861. je prošnja od 22.000 Slovencev v istem smislu se izročila tadanjemu ministru Schmerlingu. Sklicujemo se lahko tudi na peticije, kterih je mnogo došlo iz dežele, ki tirjajo narodne šole. Ljublj avgusta 1871 Odbor „Slovenij u {Kupčijska in obrtnijska zbornica), kteri gré Govoril je potem še dr. Karol Bleiweis vzlasti skrb za to, da se slovenska mladina o tem, da bi le prazno slamo nemčurje poduČevati hoteli mlatili, ako bi } vsaj na „rotovžu" vsi skupaj no stlačijo treh vrst sloven- skega pisma v pravilni slovenščini, tedaj govorijo slepi o bar vah. Temu je pritrjeval tudi trgovec ki se po dovršeni zagrizene ljudski šoli gró učit kako obrtnijstvo ali rokodelstvo, sedanji gospodje y ljudski šoli ne muči z vbijanjem nemščine, ampak da se za življenje potrebnih vednosti nauči v maternem ko A. jeziku, jevposlednji svoji seji 4. dne t. m. po predlogu podpredsednika Jan. Horaka soglasno sklenila pro- Jentl, g. Potočnik pa je priporočal, naj se natisne test poslati ministerstvu zoper gori omenjeni krivični razjasnilo iz obravnav deželnega zbora leta 1866. v sklep ljubljanskega gemeinderatha. nemškem jeziku takim ; ki SO prerokih, niso hudobni, tedaj poduka vredni. zapeljani po krivih {Cesarskega nadzornika gozdov), kakor ga imajo že nektere druge dežele, z letno plačo 1500 gold. in Po vseh teh razpravah so obveljali sledeči sklepi: 700 gold, pavšala, dobi zdaj tudi kranjska dežela. De-1 Društvo „Slovenija" z a vrača oporéko želni odbor in družba kmetijska sta mislila, da je ta ljubljanskega mestnega zbora, ker je on le služba nepotrebna. zastop ene vrste prebivalcev; (enoglasno). Vsi cesarski namestniki in ces. deželni predsed-Slovenija" ses ta vi protest, kterega niki so dobili od ministerstva poziv, da danes gredó íj. „^ LKJ » ill IV1 BU UUU111 UU UIIUIOICIBI V» jJUZIV , Uži U. cl LLCS grCUA. naj bi podpisali mestni narodni volilci in ga na Dunaj v posvèt zarad premembe volilnega reda pošljejo si. ministerstvu nauka; (enoglasno). o ci____: ; «« ^ « «„; Airi:A « „ » „ ^, } po kterem se poslanci volijo v deželni zbor. t,. „Slovenija" napravi oklic na župane naš c. kr. deželni predsednik pl. Wurzbach bolán s pozivom, naj oni kar naravnost pošljejo mogel iti. peticijo (prošnjo) si. ministerstvu nauka za Ker je > ni {Iz Bohinj a) se nam poroča o neki obžalovanja potrjenje postave, ki jo je deželni zbor skle- vredni gozdni silovitosti. Dvojni nauk posnemamo iz nil o uČnem jeziku ljudskih šol; (enoglasno). 4. Slovenija" dá na světlo poduk kaj te dogodbe. Eno je to: naj nihče ne misii, da s silo do pravice pride; v škodo in žalost pokoplje sebe da zahteva deželni zbor s svojo postavo, in in rodovino v ta namen ponatisne posnetek iz obravnav dožene to toliko let zavlečeno pravdo o gozdnih za- drugo pa je to, naj vlada vendar že deželnega zbora 1. 1866; (z veliko večino sprejeto.) devah, čeravno je razsodba po celi grmadi aktov te- Oklic častitim žapanom in rodoljubom na Kranjskem. žavna. {Smrt iskrenega rodoljuba g. Miroslava Vilharja) je potrla vse domoljube. Vsa národna društva ljubljan- Po kranjskem deželnem zboru že večkrat in zad- ska so poslala zastopnike svoje k pogrebu včeraj popoldne. Komaj 7 ki Je bil njikrat v lánském zboru sklenjeni postavi o uravnavi priletela, došla nam je druga učnega jezika v ljudskih šolah se kaže nada, da bode potrjena. Po tej postavi se v naših ljudskih ali malih šolah } gust 7 da uradnik pri c. kr. telegrafiji pa je ta žalostna no vica Košenini Av- mnogospoštovani narodnjak, je danes nenadoma umri. Naj v miru počiva! (Po slavném dr. L. Tomanu) se bo obhaj ala na Kranjskem, razun Kočevskega, Weisenfelsa in pa- slovesná obletnica 16. dne t. m. v Kamni gorici na ralelke za Nemce v Ljubljani, ima to, kar se otroci v teh šolah učijo (brati, rajtati, krščanski nauk? z emlj e- Grorenskem. (Cetrti letni zbor dramatične g a društva) v Ljub pisje, zgodovina, natoroznanstvo, sadjereja, čbeloreja itd.) ljani je bil v četrtek 3. avgusta. Vdeležilo se je zbora nad 50 ljubljanskih družabnikov, med njimi tudi več in 4. raz- učiti v maternem (slovenskem) jeziku; v redu teh šol pa ni izključeno, da se učí tudi nemški gospodičin. "Prvosednik g. Grasselli povdarjal je v jezik kot poseben nauk. Priznati mora po tem vsak pošten izvedenec, da svojem ogovoru važnost občnih zborov, kterih naj bi se družabniki vdeleževali v veliko večem številu nego tako osnovana ljudska šola more koristiti naši mladini, se navadno zgodi. Pozdravil je srčno vse nazoče ter Nada naša pa, da vendar enkrat tudi mi dobimo, gledé na štiri letno vspešno delovanje mlađega društva kar nam gré in kar na veliko korist svojo drugi na- izrekel nado, da se prerokovanje zgodne smrti rodi že zdavnej imajo, to je, poduk v domaćem jeziku, bode vresničilo ne ker mlado čvrsto dete „dramatično ne dá nasprotnikom našim pokoja, in posebno konsti- društvo" še ni nikakor volje da bi že umrlo, ter služilo za historični materijal. —Potem je bral tajnik g. No Ili 1 «V® hisi ni našel tucijonalni odbor v ljubljanski mestni mirú, dokler ni sklenil protesta zoper gori omenjeno obširno poročilo o društveni delavnosti, iz kterega pri- deželno postavo in je poslal c. kr. ministerstvu nauka občimo prihodnjič kaj več. Družabnikov šteje društvo na Dunaj. 371, med temi 164 v Ljubljani bivajočih in 208 vnenjih. Da ne bo ministerstvo mislilo, da več kakor pe- Izdalo je 6 zvezkov „blov. Tanje," kiobsegajo II lgro- ščica tujcev ali prevržencev v naši deželi je zoper to kazov. Po predlogu prvosednikovem je zaklical občni » 26Z zbor „Slava" deželnemu zboru, ki je izdatno podpíral Ako se pa vse to vresniči dobi Beustov dvalizem »UUi jjUiHV« UOHOIUOIUU íAK/VJl U , 1V4 JV> liiUUlUV ^VU^UMi Xi. IV U OvJ pa VOU VU V i OOUIV1 , UUU1 JUOUOIU» U i Muauu društveni napredek, dalje izrekel srčno hvalo gospé ves drug obraz. Nihče ne bo Ogrom jemal, kar imajo QI m It^/VM^ n A 1\1 n AIA/1 It ^M^lll A V\Aill1 Afll A — 1 1« ^ I« ^ m. ^ jmmmj^m« mm m AMAi] AM TT Oin] AI^AMIII^ V> aIi ajerjevi, ktera se blagodušno žrtuje in podučuje kakor po spravi vseh narodov v „Cislajtaniji neha gospodične v deklamovanji in dramatičnim představ- Nemec „gospod" biti vsem drugim narodom, tako bode lionîl • IrAYIÛ^YlA IiTToIa Y7QÛTY) rl úl QT7VÎ1 m A "Pll S Q Km IT rkTTï IoIa «t Tun v« ni n UnviîîîU Mnrvîovi tlúínol ťtpaúna^atto fí ljanji; konečno, hvalo vsem delavnim družabnikom. Isto tako je izrekel zbor z vstajanjem svoje milovanje o zgubi nekterih družabnikov in vrlih domoljubov, ki skazali kot dobrotniki društva. Govor v 7) Translajtaniji" Magjar nehal gospodovati Iz i jih dežel Rumuniji je zopet vreti se in poročilo blagajnika g. Z a gar ja je vzel občni zbor po predlogu začelo in knez se zopet pripravlja, da popusti vladar stvo. To pa utegne nove politične homatije klicati na dan. Murnika na znanje brez Na Francoskem je Th čedalj da bi se bili obširno niši mož ; sliši se, da ga državni zbor namerava izvoliti brali vsi računi, ker je vsak družabnik tiskane dobil v za predsednika republike in mu to oblast dati za 3 leta roke, in je odobril vse posamezne točke. Zarad priman-kljeja, kterega kaže proračun, je na vprašanje dr. blagajnik stvar, da se Mencingerja, razjasnil društvo nadej a izdatne podpore od deželnega zbora, ter da se po varčnem ravnanji zmanšajo stroški in Pri zvekšajo dohodki posebno po pristopu novih podpornih družabnikov. Za pregledovanje računov so se volili: gg.: Hohn Oblak Josip. Hugo ) Jeločnik Anton (Kon. prih.) i „Sokol", kteri zarad slabega vremena ni mogel izvršiti v zadnjem listu napovedani izlet, napravi v nedeljo 13. avgusta izgred v Moravče čez Laze, Dolsko Denarni zapisnik Matice slovenske. odborovi skupščini so bili v Matico sprejeti naslednji udje. Z doneskom za 1871. leto: Gospod Krajne Sebastijan, podučitelj pri sv. Marksu blizo Ptuja ...........2 gold. Kastelec Franjo, c. k. podstotnik sv. Heleno in Zaloški grad. Sokolovci bodo počili v » li li u M. Jkuu wylvv -V JL Cklil v/ J V/« y V víwí uv VU4.4A « v » Kraljić Miha, posestnik v Šent-Vidu . . Valentič Anton, učitelj v Proseku . . . Zima Janez, učitelj mestne 4razredne sole 2 2 2 ti li li Dolskem in gredo potem v cerkev sv. Helene k maši. Po obědu pri Jurketu v Moravčah bo svirala godba, ter se bo telovadilo, plesalo in pelo do 7. uri zvečer. Potem pa odrine društvo v Ljubljano. Želi se, da bi se tudi nedružabniki vdeležili tega izgreda v krasno dolino Moravško. (Južni Sokol), v zadnjem listu „Novic" naznanjeni list za telovadske in vojniške vednosti bo přišel v nedeljo na svetio. Priporočamo ga posebno prijateljem telovadbe in vojništva, ter izrečemo nado, da se bo najdel pri vseh učiteljih telovadbe, pri prijateljih voj-niskih ved in pri vseh telovadcih. v li li li Lj ubij ani...........2 grof Lichtenberg V., posestnik v Prapročah 2 . 2 . 2 . 2 . 2 Lapajne Janez, kaplan v Prečini Pirš Jožef, okraj ni tajnik na Vranskem Slavna čitalnica narodna na Vranskem Gospod Miiller Anton, provizor v Vratih li li u u u u li Jeretin Martin, tajnik c. k. okr. glavarstva na » » li li Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Politični „tihi teden" je Pihler Jožef, c. k. okr. tajnik v Črnomlji Muhič France, učitelj na Vrhu . . . . Orlič Franjo, plovan v Žminju (Pazen) Jezeršek Janez v Gorenji vasi . . . . Gospá Haring Zofija v Črnomlji....... Gospodičina Župan Neža, posestnikova hči v Smokuču Za 1869., 1870. in 1871. leto: it u u v li u li Iz Dunaja 8. avgusta. — JV pretekel, v kterem je grof Hohenwart obravnaval spravo s prvaki pemskimi in moravskimi: grofom Klam-Martinic-em, dr. Rieger-jem in dr. Pražakom. Do danes vladni dunajski časnik „Wien. Zeit." ni še oklical, da Gospod ZbaŠnik France » bogoslovec v Ljubljani li li Puc Alojzij, kaplan v Gradu . . . . Smiciklas Tade, gimn. profesor na Reki 6 6 li li Listnica vredništva. Gosp. A. P. na D.: Přejeli pesmico. Al TiMUUl ViUJUUJ»AX VCIOU1IV y y f V IvU* ĆUK/11* JLl 1 Ov UiXilVCil y Vi